ISSN 0351-6407 llllllllUR ® 770351 640019^ 640019 w zupmk^i VREME I Halasa? ll ZLSP LPS fl SKP •O o ® o 5 r 'l .> KOAL^ClOSKt f A Lepoša *^20. oktobra Nekaj dni po Simpsonu s r - / MFC - I ^^MURa, 190,130 I ^EJA ŠTEFAN SMEJ Tudi policisti niso jagenčki VESTNIK VESTNIK / / M G potivodijo r 1 72teo Al Capone ne mara Ciganov ali zakaj so streljali na Rome ' NIK VESTNIK VES vestnik vestnik NIK VESTNIK VES vestnik vestnik, NIK VESTNIK VES vestnik VESTNIK NIK VESTNIK VES Ameriško sodstvo naj bi bankrotiralo zaradi medijev. Slovenskega sodstva kakor da ni -ker se medijem izmika. »Ničesar preveč, r so rekli že stari Rimljani, ko je šlo za vprašanja pravice in drugih reči. Preveč medijev Škodi. Toda, kaj pomeni, če jih sodstvo ne pusti blizu? Sojenje ameriškemu nogometnemu zvezdniku Orentkalu Jamesu Simpsonu prej ko o vsem drugem govori proti trditvi, da medijev sodstvo ne zanima, ker je dolgočasno, ker se v sodnih dvoranah običajno ne dogaja nič razbur- '^*šita celo izničuje. Takole pravi Jurgen Habermas, izvedenec za strukturne spremembe javnosik »Naziv »javno mnenje« se nanaša na naloge kritike in kontrole, ki Jih publika državljanov neformalno, v volilnih periodah, pa tudi formalno izvaja nasproti državno organzirani vladavini. Na to funkcijo javnega mnenja se nanašajo tudi predpisi o publiciteti, kot npr. obvezna Javnost pri sodnih procesih. Javnosti kot sferi, ki posreduje med družbo in državo, v kateri se oblikuje publika kot nosilec javnega mnenja. Ob koncu tedna bo sprementjivo vreme z jutranjo meglo. Vestnikov koledar 12, oktober, četrtek, Maks 13, oktober, petek, Edvard 14, oktober, sobota, Nedeljko 15. oktober, nedelja, Terezija 16, oktober, ponedeljek, Gal 17, oktober, torek, Mira 18. oktober, sreda, Luka Pregovor Luka repo puka, v roke huka. Kdo 16 ustreUl Tako rekoč za vse zadnje vinske letnike je značilno, da so po kakovosti izredno dobri in tudi letošnji po napovedi strokovnjakov ne bo zaostajal za njimi. Zlasti tam, kjer s trgatvijo niso hiteli, bodo letos ponovno dosegali vrhunske kakovosti, vsaj zaenkrat pa vse kaže, da bodo tudi posebne trgatve. Kjer so pravočasno in dosledno opravili potrebne agrotehnične ukrepe, je zdravstveno stanje grozdja zadovoljivo, vreme pa je kot nalašč za pridobivanje sladkorja. Sladkorne stopnje iz dneva v dan naraščajo, niso redki primeri, kjer so že presegle 100 Eo stopinj pri normalnih trgatvah, pri posebnih trgatvah pa bodo veliko boljše. Sicer pa se je s trgatvijo splačalo počakati, saj so od kakovosti odvisne tudi odkupne cene grozdja, tisti vinogradniki, ki so dosegli kakovost, pa se nad letošnjimi cenami ne morejo pritoževati. Fotografija: JURE ZAUNEKER ustreza načeto javnosti - lista publiciteta, ki so Jo nekoč morali uveljaviti proti orkanski praksi monarhov in ki od takrat dovoljuje demokratičen nadzor nad državno upravo.« Zdi se, da se Je sodni sistem kot tretja veja vladavine v tej državi ponovno fevdatiziral, njegova praksa postaja iz dneva dan bolj »arkanska praksa« lokalnih sodniških monarhov. Zaprtost sodišč Je neverjetna, prek medijev je javnosti omogočen vpogled v delo vlade in parlamenta, sodišča pa težijo, da bi bita brez demokratičnega nadzora. Visoka uradnica enega od tukajšnjih sodišč nam Je pred kratkim, ko smo jo vprašali, s kakšno učinkovitostjo dela njeno sodišče, povedala. da o teh rečeh ona govori enkrat letno na tiskovni konferenci in da nima namena brskati za podatki o delu svojega sodišča, kakor bi se kakemu novinarju to zahotelo. Njeno sodišče je glede na sistematizirana mesta samo 40-odstotno zasedno s sodniki in visoka name-Sčenka v Javni službi se nekaj dni po Simpsonovem procesu mirno odreče dobronamerni pomoči medijev, ki bi s publiciranjem kadrovske stiske opravičevali majhno učinkovitost njene ustanove! . ,7 I 'S' Milijoni prijateljstva oziroma koliko so si opomogli zdomci iz Nemčije s posojiU za povratnike Trgovanje radgonskih svetnikov ob sprejemalcu statuta POLONEZ d. O. O. FSOTRUCK 4.(^11,70 srr 2.gsš.7i(> SfT CREDHANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780 Ijivega, ker Je nasilje pred sodiščem nestikovi-to. Ameriški mediji so v času sojenja, kije trajalo 265 dni, o njem poročali več kakor o vojni v Bosni alt katerem drugem krvavem dogodku. Resda je bit tudi umor bivše Simpsonove žene in njenega prijatelja krvavo dejanje, toda med sojenjem ga niso reproducirali in zatorej ne moremo reči, da Je medije privlačila predvsem grozljiva zgodba. Temnopoltega Simpsona so oprostili, kot je znano domala vsemu svetu. Po menju mnogih so ga oprostili zato, ker so se bali črnskih neredov, ki bi izbruhniti, če bi bit obsojen, in da so mediji vzdrževati to psihozo. Fenddr pa se vprašajmo, če so novinarji v sodni dvorani in pred njo objektivnost sojenja v resnici zmanjšati? So v resnici mediji tisti, ki so iz procesa naredili cirkus, ki so sodstvu zmanjšali avtoriteto? Je Javno, množično in angažirano iskanje resnice v kazenski zadevi cirkus? Se sodstvu zmanjšuje avtoriteta, če je deležno pozornosti? Razkrivajo mediji kaj drugega kot to, kar je že ves čas tukaj? Mediji so ključen element sodobno pojmovane javnosti oziroma javnosti sploh. Zato tudi ne , moremo enostransko reči, da se zaradi navzoč-'k nosti medijev objektivnost sodišča zmanjšuje ati — I } ) I ( I I I ! i I ^MMINA, 74x60 BLEd.ex, 190 X 130 ^CUSKA PRODAJA ‘Jelkov odeje , K škofje loke i^J^^nikoviK prodajalnah ^om v Murski Soboti na podežeiju ,1 I 7.581,30lm ^,5^« Mit 49 A ep , Mursko Sobota, 12. oktobra 1995, leto XLVII, št. 41, ceno 150 SIT p: 'A F*-- t L- J \t- ■ ‘S f- I 1^ 7 ■ v‘ '' A ''li j ' < W“'- k:s^ ;L.j 1^ 2 vestnik, 12. oktobra 1995 aktualno okoli nas PQ SLOVENIJI ■ BLED - Prometni ministri Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske. Slovaške in Slovenije so v okviru 5. regionalne konference razpravljali o prometni politiki v posameznih državah, ekologiji, varnosti na cestah, gradnji infrastrukture, kombiniranem prometu in vključevanju v Evropsko unijo. ■ LJUBLJANA - Vladajoči koaliciji ni uspelo uskladiti predloga proračuna za prihodnje leto. Premier dr. Janez Drnovšek vztraja pri 570 milijardah tolarjev, koalicijske stranke pa bi želele več denarja za svoje resorje. ■ LJUBLJANA - Državni zbor se je v tretji obravnavi lotil predloga zakona o vojnih veteranih in zakona o žrtvah vojnega nasilja. Obravnave niso dokončali, saj so poslanci še pred odločanjem od vla-dezahtevali, da predstavi oceno finančnih posledic predlaganih zakonov. ■ NOVA GORICA - Veleposlanik BiH v Sloveniji Uglješa Uzelac je bil na uradnem obisku v novogoriški občini. V programu obiska so precej pozornosti namenili gospodarskemu sodelovanju med goriškimi in bosanskohercegovskimi podjetji. ■ LJUBLJANA - Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je sprejel novega veleposlanika Slovenije na Japonskem Janeza Prem ožeta, župana nemškega mesta Hirschetd pri Bambergu Andreasa Schlunda in 25 članov občinskega sveta ter voditeljico programov mednarodne zveze univerzitetnih izobraženk Leigh Bradford - Rattarea iz Ženeve. PO SVETU ■ TUNIS - Francoski in tunizijski predsednik Jacques Chirac in Zin El Abadln Ben Ali sta se pogovarjala o poglabljanju francosko-tunizijskih stikov ter sodelovanju med državama v okviru Sredozemlja, Chirac, kije bil na prvem dvodnevnem uradnem obisku v Tuniziji, je tunizijskemu predsedniku obljubil pomoč v višini 223 milijonov dolarjev. ■ NEW YORK - Skrb za svobodo in pravice posameznikov in narodov mora postati ena glavnih nalog svetovne skupnosti, je v svojem nagovoru ria jubilejnem petdesetem zasedanju generalne skupščine OZN poudaril papež Janez Pavel 11. Dejal je še, da ima vsak narod pravico do svojega jezika, kulture in duhovne suverenosti ter obsodil skrajni nacionalizem. Med božjo službo v Centralnem parku pa je ameriške vernike pozval na velikodušno pomoč bolnikom z aidsom, lačnim, brezdomcem in osamljenim. Papež je obsodil splav, evtanazijo, nasilje in pornografijo, ■ W.ASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je v Beli hiši sporočil, da so sprte strani v Bosni in Hercegovini s posredovanjem pomočnika ameriškega državnega sekretaija Richarda Holbrooka sprejele dogovor o splošnem premirju na bosanskem bojišču. Ameriški predsednik je prvi seznanil javnost z napredkom v pogajanjih in dejal, da bosta sprti strani 10. oktobra ustavili vojaške dejavnosti na sedanjih razmejitvenih črtah, ■ KOMORI - Zadnja pustolovščina francoskega plačanca Boba Denarda, ki je na Komorih skušal izvesti državni udar, je v rokah francoskih intervencijskih sil, S tem pa je izpuščen zajeti predsednik Komorov Said Mohamed Djohar, ■ GROZNI - V atentatu v središču Čečenskega javnega mesta je bil huje ranjen poveljnik ruske vojske v Čečeniji in namestnik notranjega ministra general Anatolij Romanov, Atentat na Romanova so izvedli v nekem predoru pri trgu Minuta v središču mesta. Ko je kolona vozil peljala skozi predor, so daljinsko sprožili eksploziv, kije neposredno zadel avtomobil Romanova, Voznik je bil takoj mrtev, prav tako polkovnik Aleksander Zaslavski, ■ GVATEMALA - Vladna vojska je ponoči napadla indijanske begunce, pri čemer je bilo ubitih 30 ljudi, 18 pa ranjenih. Žrtve so Indijanci, ki so želeli proslaviti prvo obletnico vrnitve iz Mehike, kamor so se v 80. letih zatekli pred gverilsko vojno, ■ PHNOM PENH - Kam boški uporniški Rdeči Kmeri so v napadu na neko ribiško vas ubili 28 civilistov. Med civilisti je bilo mrtvih 11 Vietnamcev, napadalci pa so pobegnili po vodi. ■ PEKING - V kitajskem javnem mestu je bila sedma mednarodna konferenca o boju zoper korupcijo. O problemu, ki se vse bolj spreminja v globalno bolezen naše dobe, je izmenjalo izkušnje okoli 500 delegatov iz 70 držav. Konference se je udeležil tudi Pavle Martonoši, namestnik direktorja uprave kriminalistične službe slovenskega ministrstva za notranje zadeve in svetovalec vlade. ■ RIM - »Od danes se prvič lahko govori o prihodnosti nekdanje Jugoslavije,« je na tiskovni konferenci dejala italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli po koncu sestanka posvetovalne skupine v italijanski prestolnici. Rimski sestanek je bil uvod v številna podobna srečanja, na katerih bodo konkretno govorili o obnovi, ta pa naj bi po mnenju Agnellijeve zajela širši prostor, vso nekdanjo Jugoslavijo in Albanijo, ■ VARŠAVA - Srednjeevropska pobuda se bo razširila na Vzhod. Tako so sklenili koordinatorji in strokovnjaki te skupine, ki so dva dni zasedali v poljskem glavnem mestu. Končno odločitev so sprejeli premieri desetih polnopravnih držav članic. Pobudo so sklenili razširiti še na pet držav: Albanijo, Belorusijo, Bolgarijo, Romunijo in Ukrajino, MJ VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Ci-gut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo; Inna Benko (direktorica in glavna urednica). Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda BalaŽic-Peček. Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše. Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (kk-toricaj. Ksenija Somen (tehnična urednica). Naslov uredništva lo uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. St.; 31998 (naročniška služba), n.c, 31960. 33 019 (novinarii Vestnika), Venera (trženje) 33 015, St. telefaksa 32 175, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za H. trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 SIT. za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. l6fIB z dne 30. i. iW2 se šteje tednik Vestnik tned pjotzvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Ministri šestih držav in dezinformacije Prometna varnost »po ministrovo^ Ponovno oživljanje oprtnega vlaka kot največji dosežek ministra Igorja Umka pri reševanju nemogočih prometnih razmer v Pomurju Konec minulega tedna so se na Bledu sestali prometni ministri šestih dežel. Fotografija, ki je spremljala prispevek o tem srečaitju v osrednjem slovenskem dnevniku, je bila kar preveč simbolična: ministri so se vozili v kočijah $ konjsko vprego. Glede na nadaljnje informacije, ki so bile objavljene v medijih, bi res lahko sklepali, da so bili bolj uu počitnicah kot na delovnem pogovoru, čeprav so bile teme karseda aktualne. Prometni ministri Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije naj bi se v okviru S. regionalne konference pogovarjali o prometni politiki v posameznih državah, ekologiji, varnosti na cestah, gradnji infrastrukture, kombiniranem prometu in vključevanju v Evropsko unijo. Ob tem sta slovenski in madžarski prometni minister z ljubljanske železniške postaje simbolično pospremila na pot oprtni vlak med Ljubljano in Budimpešto, ki naj bi prispeval h zmanjšanju števila tovornjakov na cestah in povečal prometno varnost. Takšno izjavo prometnega ministra bi lahko označili kot popolno zavajanje javnosti, kajti oprtni vlak, ki bo vsak dan odpeljal z ljubljanske železniške postaje proti Budimpešti, lahko naloži kvečjemu 20 tovornih vozil. In kaj je 20 tovornjakov v primerjavi z nekaj sto, ki vsak dan vozijo po mednarodni prometni poti od meje z Italijo do meje z Madžarsko in tako tudi po magistralni cesti od Maribora prek Lenarta, Gornje Radgone, Radenec, Murske Sobote, Beltince, Lendave in Dolge vasi? Samo na parkirnih prostorih v Meleh pri Gornji Radgoni vsak dan stoji okrog 60 vozil. Zavajanje javnosti je tudi, če nekdo trdi, da bo s tem prispeval k či- štej šem u okolju, ker je pač vožnja z železnico bolj ekološka kot vožnja s tovornjaki po cestah. Oprtni vlak med Ljubljano in Budimpešto ne bo pomagal razbremeniti pomurskih cest in mejnega prehoda v Dolgi vasi, niti ne bo prispeval k čistejšemu okolju, ponovna oživitev tega oprtnega vlaka je zgolj simbolično dejanje. Nekaj več bi pomenilo, če bi poskušali spraviti na vlak tiste tovornjake, ki najbolj zasmrajujejo okolje, vendar ne bo tako. Na vlak bodo šli le tisti, ki imajo dovolj denarja, da si lahko privoščijo to razkošje. ADRIA KOMBI v Sloveniji in HUNGARO KOMBI na Madžarskem bosta pač poskušala vsak dan dobiti po štirideset vo- zil (20 za eno smer), s tem da jih bosta morala kar močno prepričevati, da bodo pristali na ceno: prevoz tovornjaka in šoferja v eno smer stane 320 mark, povratna vozovnica pa 590 mark. Za železnico pomeni takšen prevoz zgolj osnovno pokrivanje stroškov: dosedanja zasedenost nekaj vlakov je bila 75-odstotna. Kakšen je torej namen ponovne uvedbe oprtnega vlaka, če ne simboličen? V petek, 14. maja 1993. ob 19.55 je iz Kontejnerskega terminala v ljubljanskih Mostah proti Budimpešti odpeljal prvi oprtni vlak, naložen z devetimi tovornjaki, smo dobili obvestilo s Slovenskih železnic pred več kot dvema letoma. In potem po enem letu obvestilo o ukinitvi: potujoča avtocesta Fer-netlči-BudimpeSta je bita ukinjena 13.3.1994 po enem letu obratovanja na zahtevo MA V, kljub zahtevam slovenskega ministrstva za promet in kombi služb. Zahtevo za ukinitev je utemeljila s slabo izkoriščenostjo vlaka, ki je bita okoli 30-odstotna, in ker je madžarska vlada odklonita subvencije... Ob vsem tem je potrebno dodati, da mora voziti vlak od Ljubljane do Budimpešte in nazaj prek hrvaškega ozemlja, kajti med Slovenijo in Madžarsko ni neposredne železniške povezave. Murska Sobota-Puconci-Hodoš Izvedeli smo, da načrtovanje žciezniške p:t^ MoventjotaMadžatriMI^ rtKsjnega teka nemoteno 1» časovncai planu. Po pozitivnih oceiisn angleških atrokovnja'^' (GIBB). ki 60 ugotovili. Je neposredna žetwn‘rtca povezava med Slovemjo^ Madžanlm veČ kot upiari-čena, so motate f sprri^li na altMPaS žaraki strani. Obe L že oblikovali meddria^ komisijo za nadaljevanje o _ prav tako pa so tudi podkontifflieaat^ ne zadeve, obmeJimP^^ finuntcir«:^ zapta stopke. Na načrti in priprava stt»sk« sptamcfnbe- In tukaj smo pri ' v I I Seja vlade Uspešnejša podjetja do višjih plač formaciji, ki smo Jo istem televizijskem prespeT ■ naj bi zgradili nekaj blom ,^ Nov dogovor o plačah v naslednjem letu - Podpos sporazuma o evropski televiziji - Predsednik vlade dr, Janez Drnovšek vztraja pri proračunu 570 milijard tolarjev Na zadnji redni seji je Vlada Slovenije podprla predlog o spremembah dogovora o politiki plač v gospodarstvu. S tem se strinjajo tudi sindikati: bistvo spremembe pa Je možnost, da st bodo uspešna podjetja lahko odmerila višje plače. Za odstotek povišanja se bodo dogovorili. Vladaje podprla tudi predlog o takojšnem začetku pogajanj za sklenitev novega dogovora o plačah za naslednje leto. Pri rasti plač se bo upoštevala rast bruto domačega proizvoda. Vladaje podprla predlog za ratifikacijo evropske konvencije o Čezmejni televiziji, ki je začela veljati I. maja 1993, ko so Jo ratificirali Svet Evrope in njegove članice. S to konvencijo bo prišlo do svobodnega oddajanja po kabelskem ali satelitskem sistemu vseh televizijskih programov. Prepovedani pa bodo tisti prenosi, ki niso v skladu s konvencijo. Zdaj Je Slovenija v odboru Sveta Evrope, pristojnem za teleko-munikacijc, in Ima status opazovalke, s podpisom pa bo postala članica. Konvencija je temeljni akt za televizijo v Evropi in pravno ureja svobodno kroženje televizijskih programov. Omejitve se nanašajo le na oglaševanje, sponzoriranje ter zaščito otrok in mladine. Vladaje razporedila 1,4 milijarde tolarjev kot dopolnilna sredstva občinam. Pred tem so ugotovili, kakšna so finančno ovrednotena merila za zagotovljeno porabo občin in izračunavanje finančne izravnave v občinah za leto 1995. Tako je država izračunala višino potrebnih sredstev, ki sojih občine prejele za finančno izravnavo svojih potreb iz državnega proračuna. Vladaje določila tudi besedilo zakonskega predloga o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije, Zakon o njem je državni zbor že sprejel, vendar ga Je ustavno sodišče razveljavilo! ker ni upošteval, da je funkcija družbenega pravobranilca začasna in prehodne nara- , ve do lastninskega preoblikovanja družbene lastnine z znanim lastnikom; sedaj zakon upošteva prclo-ge ustavnega sodišča. niki koalicijskih strank, da bi uskladili nasprotujoče st interese. Vendar niso uspeli. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je vztrajal, da mora biti rast proračuna in javne porabe odvisna od pričakovane rasti družbena proizvoda. Prepričan je, da morajo realno vsa ministrstva znižati svoja sredstva, saj bo prihodnje leto vrsta dodatnih izdatkov, kot so otroški dodatek ter večji izdatki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Predsednik vlade vztraja pri proračunu 570 milijard tolarjev; najprej je nameraval o proračunu odločiti z glasovanjem članov vlade, nato pa so se dogovorili za prekinitev seje, ki jo so Jo nadaljevali v torek. Medtem naj bi sc stranke koalicije dogovorile za prednostne naloge v letu 1995. od Lendave do madzarsKeS* lato da bi se Slovenija। leznico povezala z Madza^^^,J pozna razmere, ve. da Sl^ povezavi med tema ma mestoma ne h l"l" povezana z Madžarsko,^^[oprali niška proga od Ltmln'^ j li? Čakovcu Iz K.^ašk™i m «« proti Ormožu In irt-' le to. da si Lendava (m Čakovcu na Hrvaškem m ll Matjan Horvat no prizadeva ra „pal^ proti meji z Madžarsko. morali dodati tudi njitio . vanje za zgraditev nove vanje za igiouiiv —____________ proge do Beltince. Sele pt^ r . .. J____ Lendava z železnico nepo. vezana s Slovenijo. BERNARDA«^ I rlz Zagreba piše I Volitve zd novega bana aU Profesor ustavnega prava na zagrebški pravni O proračunu še dogovor Na izredni popoldanski četrtkovi seji Je vlada govorila o proračunu za naslednic leto. Med sejo vlade so se sestali generalni tajniki in predsed- fakultetl dr. Šminko Sokol je pisec vseh hrvaških volilnih zakonov v devetdesetih letih. S prvim, ki ga je spisal za aprilske volitve 1990, Je pomagat Tudmano-vemu HDZ-Ju priti na oblast, ki jo je pozneje, na parlamentarnih volitvah avgusta 1992 in februarja 1993, samo še utrdil, kajti na nobenih dosedanjih volitvah Tudmanovo populistično gibanje HDZ ni dobilo več kot 35 odstotkov glasov volivcev. Sokolovi volilni zakoni pasa po volitvah hadezejevcem omogočili, da sov parlamentu zasedli večino poslanskih sedežev, oz. na meji med relativno in absolutno večino, ki je potrebna za sprejemanje pomembnejših zakonov. Tudi nov volilni zakon, ki ga njegov avtor dr. Smi-Ijkn Sokol razglaša za vrhunec demokracije, je neprimerljiv s podobnimi zakoni v drugih državah. Zadnjo oktobrsko nedeljo bodo hrvaški državljani doma in na tujem izbrali 127 poslancev za spodnji dom parlamenta, ki se imenuje »zastupnički dom saborac, ker so na Hrvaškem poslanci zastopniki ljudstva. Posebno zgodbo predstavljajo volitve za SO poslanskih sedežev, ki bodo potekale v 28. volilnih enotah prek strankarskih oziroma državnih volilnih list po tako imenovanem proporcionalnem sistemu, ki se ga da primerjati z zadnjimi parlamentarnimi volitvami na Slovenskem. F omenjenih 28. volilnih enotah bodo po večinskem sistemu izbrali 28 poslancev. Tretji sklop hrvaških volitev predstavlja izseljenstvo ali okoli 4 70.000 volivcev. Le-ti bodo tudi po proporcionalnem sistemu izbrali iz svojih vrst 12 poslancev za poslanski dom sabora. »Tako izpolnjujemo svoj dolg izseljeni Hrvaški, kije veliko prispevala v domovinski vojni in obstoju Hr-vaške,e pravi dr. Franjo Tudman. To je vsekakor res. Res pa je tudi, da se večina teh hrvaških volivcev nima namena vrniti v domovino svojih prednikov. Zato se kajpak postavlja vprašanje, kaj je v ozadju tega enkratnega primera v zgodovini parlamentarizma. Se posebej zategadelj, ker hrvaški državljani, pobegli Srbi na ozemlju ZR Jugoslavije ali Karadžičeve Republike srbske, ne bodo mogli voliti, ker po uradni razlagi Zagreba v teh, mednarodno nepriznanih državah. Hrvaška nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov, teh volivcev pa je vsaj dobra polovica registriranih hrvaških izseljencev z volilno pravico. Zato lahko pritrdimo tistim kritikom hrvaškega volilnega sistema, ki v volitvah med izseljenci vidijo novo možnost za utrditev hadezejevske za prehod iz skromnega ve^trankarstva v sistem. Tudman in njegovi ne skrivajo pometejo z vso politično konkurenco in da - večino zavladajo v parlamentu. večino zavladajo v parlamentu. _ J)«-^ Nekdanji teoretik in soustanovitelj Budiše, torej hrvaških liberalcev, rotič, ki občasno tudi deluje v močni sku^ novih svetovalcev, je te hadezejevske pojasnil takole: »Stopamo v obdobje, ki^ - kt Budiše, torej iirvaških zelo kritično. Krvavo potrebujemo stabi-^' zelo Kritično. Arvavo potreoujemv j«***' l 'L mora imeti za svoja dejanja bianco ni mentule Nekateri so že uvideli, da boj za poslanske sedeže v saboru, tetnvec i-hrvaške ustave, ki resda potrebuje jttgOši^ sana v času, ko je bila Hrvaška še v^^ vanskih republik, ob božiču leta dim, da naša država še do danes v temveč po ustavnopravni plati visi ku.e pravi hrvaški publicist Mario gblad’^'^^. pa taki členi hrvaške ustave za niso sporni. Hrvaška bo iz sedanjega zg ga prešla v predsedniški sistem, lahko du ZDA. kjer je predsednik države proč dsedntk vlade, njegovi ministri pa so nistratorji oz. državni sekretarji. htfp U I 1 t s ! 1 ( 5 t li 1 I I riisiiuujip Vi. ui^unit Četudi avtor hrvaških volilnih za ^je, da SrniUko Sokol razlaga, Tudman kakršnakoli javna razmišljanja n p sistema in celo preimenovanje repubt »največja neumnost ttepoznavaieev^' hlttvpHo koko noi hi se oovolHna firva ,,^111 . bistveno, kako naj bi se povolilna HHt’ Tudman je na zadnji tiskovni konfit^ da bi postal dosmrtni predsednik in ostal tisti člen, ki govori, da traja 5 let. nihče pa ga ne sme op^ dvakrat. Konec koncev bo drugega mandata, to pa je leta 2^2, d‘S.. let. Ce ga sedaj ne bodo razglasil^ nega predsednika, ga bodo pač l^da/-verjeti, da bi do tedaj Hrvatje že tmi- I slednika. Problem oa kaloak ni v teni, da Problem pa kajpak fti v tern^ -ni poglavar države, temveč velika ve‘ /tveev. JT*''' pETS^^ h i| k S •»1 h. (! . »l! '1) ^i I ZBstnik, 12. oktobra 1995 aktualno doma 3 ll 1 I r; >1 "A Vladni predlog proračuna Kolač so si razdelili Preostanek porabe od 570 milijard tolarjev (20 milijard) so si koalicijske stranke Uončno) složno razdelile - Več za šolstvo, več za socialo, več za subvencije v imetijstvu, več za znanost, zadovoljen pa ni nihče Republike Slovenije je na JI soglasno sprejela pre-...slavnega proračuna za leto '«U¥i 199« ® ga bo poslala skupaj s pro- 1.1, .. toemorandiunum (s pro-do leta ^'«Mvo ter 1999) v nadaljno sprejemanje Držav-tbotu Republike Slovenije: proračunu so zagotovljena tudi sredstva za izvoznike v okviru ministrstva za gospodarske dejavnosti, ministrstva za znanost in tehnologijo ter ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. r Religija in etika I Od Titove svobode do bojevitega ateizma v prvem razredu osnovne šole je ob koncu pouka Anka z modro čako na glavi in rdečo ruto okrog drobnega kolobarčkasto okroglega vratu stopila pred nas, ki smo dva po dva stali ob klopeh. Torbe smo v držali rokah ali oprtane na ramenih, klopi so bile pospravljene, nad nami je dehtelo po šolsko, malo po stiski in malo po prisili. Ob Anici je stala »tovarišica učiteljica-«, za iijuna onkraj vrat je bil prost preostanek dneva, bila je domača jui^, bil je pastirski ogeitj, bila je kratka nogometna tekma na trati za šolo, bilo je karkoli, samo šole več ne. Potem je Anica, n^bolj drobna in najbolj og^enooka, zaklicala- »Za domovinole In mi smo odgovorili: »A Titom aaprejlr Potem smo zatopotali po stopnicah, premazanih s terom, ročice so nam drdrale po leseni ogr^ ... Tek v svobodo je bil pozdravljen z ljubim Titovim imenom. Toliko ljubšim. Bilo je morda v tretjem razredu osnovne šole. Spoznavanje narave in družbe se je reklo predmetu, pri katerem nam je »tovarišica učiteljica« razlagala o nastanku groma in o tem, kako te-pkasto je, če se grmenje pripisuje bogu. Razlagala nam je še druge reči s področja filozofije narave in nas potem vprašala, kdo torej vse to daje, kdo povzroča, da tako je, kot je. Vsi smo molčali, ker smo pri verouku zvedeli prav to. da je za vsem bog. S katehetom se takrat v otroštvu o tem pri spovedi nikoli nisem po-govatjal, zato še zdaj ne vem, če sem, v očeh cerkve, pred sošolci naredil greh, ko sem želel učiteljico rešiti zadrege in rekel, da vse to daje narava. Tako je, je olajšano rekla učiteljica. Po pouku smo imeli verouk. Skupaj s sošolci smo sedeli tam kot izdajalci, sam kot neposreden in razkrinkan, sošolci kot sokrivci. lijard je ostalo zato, ker se po predračunu predvideva, da bo za 550 milijard obveznih proračunskih izdatkov. Preostanek denarja so razdelili takole: šolsko ministrstvo bo dobilo še tri milijarde tolarjev za naložbe, ministrsvo za delo, dom in družino pa 1,3 milijarde za regresiranje malic v osnovnih in srednjih šolah. Za splošni otroški dodatek, ki ga bodo začeli izplačevati 1, maja 1996, so namenili 6 milijard tolarjev. Za žrtve vojnega nasilja so namenili 1,2 milijarde tolarjev, prometno ministrstvo bo dobilo 2,5 milijarde tolarjev, za subvencije v kmetijstvu bo šlo 1,5 milijarde tolarjev. Za znanost so namenili še dodatno milijardo in pol tolarjev, od tega bo tretjina namenjena za gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, za kulturo je namenjenih dodatnih 400 milijonov tolarjev, 300 milijonov tolarjev so namenili za pokrivanje izgub v zdravstvu, ministrstvo za okolje pa bo dobilo 1,5 milijarde tolarjev za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada. Med predstavniki strank na oblasti kljub torkovemu (na koncu) hitremo dogovoru o razdelitvi preo- stale pogače ni posebnega navdušenja, ker se vsi čutijo prikrajšane. Po mnenju liberalnih demokratov sta postavka in predvsem čas izplačila posebnega otroškega dodatka neugodna, po njihovem so preveč oklestili tudi državno upravo, obrambo in ministrstvo za okolje. Združena lista si je ves čas prizadevala za več denarja socialnim resorjem in za kulturo, a je v glavnem niso uslišali. Krščanski demokrati pa so hoteli več za »svoji« ministrstvi - notranje in prometno. Predvsem so zahtevali dadaten denar za rekonstrukcijo in vzdrževanje regionalnih in magistralnih cest. Naporna (politična) usklajevanja že v ponedeljek je potekalo celodnevno usklajevanje proračunske porabe med najpomembnejšimi predstavniki strank v koaliciji. V torek opoldne so se sestali predsedniki strank Janez Kocijančič, Lojze Peterle in Janez Drnovšek, njihovi sekretarji, finačni minister Mitja Gaspari ter člani pogajalskih skupin, da bi uskladili še zadnje nesporazume in našli neko srednjo pot. Za delitev je bilo na voljo še 20 milijard tolarjev, kolikor jih je ostalo od predvidenih 570 milijard predvidenega proračuna. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in finančni minister Mitja Gaspari sta namreč vztrajala pri tej številki in nista dovolila preseganja. 20 mi- I^roračun - za prihodnje leto naj oiprit milijard tolarjev, Sm milijard tolarjev. Ftitaf j® *P'®j proračunski laiie^ 's 11 milijard to-stu- jk sklenila zmanjšati oiisl'n,v‘^'^'^P®'"’k stopnje za 0,5 >VDT!fh_ pik-^_______ _ i_ _ .. bi naj bi skupni priho- ^*VDTrh k prim ii) ^P^tem pa bo pokrila 'ivalid pokojninsko in .^“''^rovanjc. Znotraj lssreri'"'^j^ zagotovi- uveljavitev otroške-regresiranje študp"-in ri prehrane učen-■ijsivu subvencije v kme-Pjoi ’ ^"j^^encije železniškega ' '^P’'^P'talizacijo stano-*nie 1^1^ ter za spodbu-' 'kinološkega razvoja. V regresiranje študen- snbvencije železniškega ter za spodbu- 4ii o “^ena lista P''edkongresnih dokumentih “‘Murska Sobota potrebuje močno levico« ^^7«! Odbor Združene liste socialnih demokratov Pomurja je r po- S Z-Tj:’:: ‘ -r-- - r—- l^j' , Kot je dejal predsednik ZLSD Slovenije Janez 1'11^,'’ J* stranka sredi priprav na redni kongres, ki bo 25. in 26. no- * Slovenj Gradcu. »Kongres bo sprejemal ključne pro-kci, statutarne odločitve, odgovoril pa bo tudi na vprašanje, kako demokratizirali postopek določapja kandidatk in kandida-??'''***^t>orske volitve leta 1996. Gre za dolgoročni program 7 ttoeni^e Socialno-demokratski program za Slovenijo, ki '*^lh . tn politične smernice za delo oiganizacije na prelomu ti. '•''JtlntilJ_:____I________ v soboški gr^ki dvorani organiziral razpravo o predkon- Je med drugim poudaril Janez Kocjančič, c ii^^p^''^tiju je spregovori! drugih aktualnih ^''^1 je podatek, po Združena lista so-^^okratov a" Sloveniji ■'^ov ^^-000 registriranih j‘i^i m " precejšnje razlike V <0, so- na terenu. “^^jniočnejša stranka ■'ito ve)i)(o članstva zla- 1- .......... ' Nvi izsiopa inieii-tilu o okolje, kot je “ P^t^ebuje družbeiiu m Zato je treba an-jt ■ *se p- ■ '-“.u::: c::: ,'3'11 bo tfLajših kadrov, postala še moč- **Il Dko^Lji.i IJpozo-''^enakopravno za- kjer izstopa inteli- moč- Lma tu družbeno in Pasivne člane stran- s IpJh, bi'*.®'*® "“Da, samozavest in pri- ' '^boriti priniemej-^JIH i.' o- '''^dne koalicije si ohraniti StbBTVfl. W“'‘»tske rl* T’ Is Itebašc u^Oirt. ^dl IZVnzniVs in r.h_ izvoznike in ob- raven socialne ........... je omenil 13(11,1 in se zav- zrna- Dh nenehnem gospo- htrt:' Čem,,, upokojen- “s r "olojj.; znanost I' siste- a,' ■ '•''k« toko' E ttincr h približala pomena pa je ureditev odnosov s sosednjima državama Hrvaško in Italijo, kar bo gotovo najtrši oreh. Ob enakopravnem načinu dogovarjanju glede vseh spornih vprašanj bomo lahko živeli v relativno varnem okolju. Ko je govoril o predvolilnem obdobju, je menil, da si nekatere opozicijske stranke, zlasti socialdemokratska, prizadevajo z žaljivimi nastopi doseči izredne razmere, zato tega ne morejo podpirati. »Obnašanje katoliške Cerkve pa kaže, da se želijo vrniti v obdobje pred drugo svetovno vojno, ko so imeli v svojih rokah dve tretjiifi politične moči. Zato skušajo doseči materialno moč z bogastvom in si celo prisvojiti premoženje, s katerim nikoli niso razpolagali. Prav tako skušajo s prikritimi oblikami verouka vnesti v šolo indoktrinacijo Cerkve, čemur odločno nasprotujemo. Čaka nas izredno trdo predvolilno obdobje, zato moramo zelo premišljeno in mobilizacijsko nastopati že na lokalnih volitvah, kjer ne dvomimo o našem uspehu. V nasprotnem bi namreč desnica pometala z železno metlo,« je med drugim opozoril predsednik ZLSD Slovenije Janez Kocjančič. Sledila so številna vprašanja udeležencev razprave, v kateri so se dotaknili različnih področij. Vse skupaj pa je izzvenelo v prepričanju članstva stranke, da je njihova prihodnost v spoprijemanju s preteklostjo in narav-nanosjo v sodobnejše družbene Nacionalni park Mura? Dva dni po svetovnem dnevu opazovanja ptic (7. in 8. oktober) je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v lendavskem hotelu Lipa pripravilo promocijo Projekta Drava -Mura. Borut Štum-berger, dr. vet. med.,.eden od protagonistov projekta, je izjavil, da ustanovitev krajinskega parka ni več vprašanje; »Ta park bo, obstajajo pa tudi možnosti, da se ustanovi nacionalni park Mura.« Več v priho-' dnje. (šsm) 1 I Predsednikove želje uresničene Po sporočilu vlade je razvidno, da 30 milijard tolarjev, ki sojih iskali za spodbudo izvoznikom, ni vprašljivih kot tudi ne zmanjšanje skupne prispevne stopnje za 0,5 odstotka, pri čemer je vztrajal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, Izjemno trd proračunski oreh je pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar se je vlada obvezala, da bo pokrila primanjkljaj, v prihodnosti pa je premier napovedal določene spremembe oz. »minimalne racionalizacije«. Zaenkrat še nihče nima poguma, da bi odločno posegel v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tudi ni pričakovati, da bi se to zgodilo preč volitvami. Po besedah dr. Janeza Drnovška naj bi kar 30 milijard namenili za odplačevanje sukcesijskih obveznosti, odplačevanje glavnice in obresti. To je nujno, saj smo si sami prizadevali, da bi nas v svetovnih flnaC-nih krogih »odklopili« od jugoslovanskih solidarnostnih sporazumov in posojil. Tako se bo prihodnje leto začelo odplačevanje dolga Pariškemu klubu in nekaterim komercialnim bankam. Najradikal-neje pa je vlada posegla v zahteve državne uprave In tako v praksi pokazala, za kaj se je zavzemala že v proračunskem memorandumu. Denarja za naložbe in državno upravo je za 5 odstotkov več, zahteve pa so bile petkrat večje. MARJAN HORVAT PREJELI SMO Gospodo oblači Mura in ne Kuharič F Vestniku št. 40, 5. oktobra 1995, je na 3. strani objavljen pamjiet Panonska melanholija, ki gaje napisal novinar gospod Štefan Smej. K tistim odlomkom pamfleta izpod peresa gospoda Štefana Smeja, ki govorijo o generalnem direktorju MU PIE gospodu Božu Kuhariču, dodajamo nekaj pojasnit: I, V MURI, European Pasli ion Design, Proizvodnja oblačil, d. d., Murska Sobota smo zadovoljni z otvoritvijo posebnega prodajnega prostora is hop in shop) v praški veleblagovnici KOTVA. Nadejamo se seveda, ‘da bomo praški gosposki uspešno prodajati naša modna in kakovostna oblačila. Pa morda tudi v Budimpešti in kmalu še v kakšni drugi evropski prestolnici. Če bo kmalu umaknjen embargo mednarodne skupnosti, se nadejamo dobre prodaje spet r Beogradu. Mimogrede, »go.spodoc oblači MURA, d. d., in ne gospod Kuharič. 2. Gospod BOŽO KUHARIC s tem. ko je pojasnil, za koliko je država MURO ogoljujala r lanskem letu, ni zagovarjal (plediral) višje stopnje inflacije, ampak te realno vrednotenje tolarja v primerjavi s konvertibilnimi svetovnimi valutami ob znani domači (slovenski) rasti stroškov (inflacija). Poznavajoč nastope gospoda Boža Kuhariča z gotovostjo trdimo, da se doslej še nikdar ni lotil problematike, ki sodi na področje filozofije. Priporočamo, da gospod Štefan Smej pusti sodbe o poslovnih odločitvah gospodarstva strokovnim ljudem. Med te sodi prav gotovo gospod Božo Kuharič. 3. MURA, European Fashion Design, Proizvodnja oblačil, d. d, ni v zadnjih letih reciklirala (reciklaža = ponovna uporaba že uporabljenih snovi v proizvodnem procesu), ampak investirala v moderno novo opremo, det tudi v zgradbe in delovne razmere, 44 milijonov nemških mark. F Pragi je r ureditev svojega prodajnega prostra znotraj veleblagovnice KOTVA MURA, European Fashion Design, Proizvodnja oblačil, d. d., investirala okoli ISO tisoč DEM v opremo, ki je podobna kot v Murinih prodajalnah v ^C Ljubljana in v Murski Soboti. Seveda lahko premestimo opremn v primeru štabe prodaje drugam! 'vom. Izjemnega in politične tokove. M. JERŠE Služba za odnose z javnostmi KAREL SUKIČ V starem režimu sta nas cerkev in režim vzgaja za shizofrenijo. Anica je relda »Za (kh movino!«, mi smo odgovorili »S Titom naprej!«. Potrebna je uvedba pouka etika in religija - za izenačitev z evropskim stanjem duha. Nihče nas v času Šolanja ni rešil v odkrito soočenje dveh ideologij, v soočnje religije in svetovnega nazora, v sobivanje mitov, kot bi se reklo postmoderno. Niso nam dali možnosti izbire, možnosti za premislek, Niso nam rekli, glejte, eni pravijo tako, drugi drugače, obstaja agnostizicem, ateizem, teizem in deizem, premislite! Vzgajali so nas za shizifrenijo, vsaka stran nas je indoktrinira-la po svoje. Tudi cerkev seveda! Toda kriva je bila in je partija, ker je bila močnejša, bila je na oblasti. Sestop z oblasti, tranzicua, spremeuiba političnega sistema, uvedba večstrankarstva so izazi, ki jih sprejema tudi naslednica partije, sedanja Združena lista socialdemokratov. S temi izrazi se opredeljuje neka korekcija. V našem tukaj obravnavanem prime- ru za prehod od nekod nekam: iz teokratskega ateizma v demokra- i cijo. Šolsko in drugačno slavljenje Tita je bilo teokratsko, obravnavalo se ga je kot vladarja boga. Zato ta stranka danes ne dela prav, ko se tako na vse khplje postavlja zoper uvedbo predmeta religija in etika v osnovne šole. Vem, da tega ne dela iz intelektualnega preudarka, marveč v lovu za volivci. Vem namreč tudi - za časa njenega izključnega vladanja sem učil predmet samopuravljanje s temelji marksizma, kar je bil naziv za takratno »etiko in religijo« da njen vrh intelektualno dopušča ideološki pluralizem. Vsaj njen takratni vrh je v tistih časih, ki so danes tolikokrat omenjeni kot najbolj liberalni v zgodovini tega naroda, to dopuščal. Pustimo in pozabimo 3 ‘z ubožne lokalne prozelite, ki so mene in tiste, ki smo že takrat učili tako, kakor naj bi se zdaj uradno uvedlo, prijavljali in obravnavali na nekakšnih problemskih konferencah. Domnevam, da se ideologi stranke ZLSD v tem času niso spremenili v bojevnike neumnega materializma, ki je, kakor je rekel Lenin (še pomnite, tovariši?), bednejši od pametnega idealizma. Če se je to zgodilo, je ta stranka intelektualno mrtva. Če se to ni in bo kljub temu vztrajala pri nasprotovanju uvedbe tega predmeta, je tudi mrtva, moralno, Ker se po svoji volilni bazi omejuje na intelektualno nebogljene militantne ateiste, na tiste, ki se zavedajo pomankljivosti v svoji izobrazbi in skušajo to pomanjkljivost prikriti z ignoranco. Večji del militantnili postkomunističnih ateistov je seveda med tako imenovanimi izobraženci, tjudmi s formalno visoko izobrazbo, ki so branje temeljne kiyige zahodne kulture opravili kvečjemu z listanjem po »svetem pismu s slikami«, za hrbtom pa sta jim stala Plehanov in Holbach in govorila o Čisti blesavosti, ki jo tukaj vidijo. Dokler smo država z večinsko pomankljivo izobraženim izobraženstvom - to pa smo, ker smo v »tranziciji«, v stanju »po spremembi političnega sistema« itd, je uvedba predmeta etika in religija potrebna. Za izenačitev z evropskim stanjem duha. Za ; vključitev v Evropo, ojoj! ŠTEFAN SMEJ I 4 vestnik, 12. oktobra 1 gospodarstvo Prekinitev sodelovanja z Adidasom bo za turniske čevljarje najmanj boleča Izpad nadomeščajo z novimi programi Posojilo za reintegracijo slovenskih delavcev IVT ilijoni prijateljstva takem podjetju zdomec poniei® ben lastnik in da sodeluj« P® upravljanju podjetja. Mi ima®®® nekaj primerov, ko sc je zdiut®® nekaj zdomcev z domačini, oH® pa je tudi nekaj primerov ali P®" skusov, da bi bili zdomci v tumiškem obratu bo ostalo brez dela okoli 70 delavcev. Namesto Adidasovih bodo dali na trg lastne športne copate enake kakovosti. Planikin obrat v Turnišču sodi med večje obrate kranjskega podjetja, saj je po številu zaposlenih na dragem mestu. Od skupnega števila 2.900 delavcev jih Je v Turnišču zaposlenih nekaj maig kot 790, zato bi pričakovali, bodo ob vseh težavah, ki jih to kranjsko podjetje čuti s prekinitvijo sodelovanja z Adidasom, posledice v tumiškem obratu najtanjše. Torniški čevljarji so namreč kar 50 odstotkov svojih proizvod-Bih zm<^|jivosti namenili kooperacijski proizvodnji za Adidas, z izgubo tega posta pa bi tako ostala brez dela kar polovica zaposlenih. K sreči se v Turnišču to ni zgodilo in ta obrat je tako eden od tistih, kjer bodo kljub vsemu imeli najmanj presežnih delavcev. Trenutno proizvodnja za Adidas še teče, saj se pogodba izteče konec oktobra, v Turnišču pa so sc začeli že pred leti preusmerjati v nekatere nove programe, zlasti v razvijanje lastnih blagovnih znamk, Planika je enovito podjetje s specializirano proizvodnjo po posameznih obratih, vsem pa vodstvo podjetja namenja enako skrb, pravijo v tumiški Planiki, zato ni bojazni, da bi njihov obrat v sedanjih težkih časih za podjetje potegnil krajši konec. Že utečene proizvodnje namreč ni mogoče prenesti v druge obrate, saj tega ne dovoljuje strojna oprema pa tudi usposobljenost delavcev igra v proizvodnji pomembno mesto. V sodelovanju z razvojnimi službami v Kranju so za proizvodnjo v Turnišču pred leti začeli razvijati planinski program obutve, ki so ga dali na trg pod lastno blagovno znamko Planika trekking in ki se je že uveljavil tudi na tujem trgu. Izpad proizvodnje pri Adidasu bodo tako delno nadomestili s to blagovno znamko, namesto športnih copat Adidas bodo izdelovali svoje Športne copate enake kakovosti, preostale zmogljivosti pa bodo zapolnili z nekaterimi drugimi blagovnimi znamkami. Tako zdaj dnevno že izdelujejo okoli 100 parov modne moške obutve, to proizvodnjo pa bodo že kmalu povečali na 600 do 700 parov dnevno. Seveda pa prekinitev sodelovanja z Adidasom tudi za tumiške čevljarje ne bo povsem brez posledic, saj celotnega izpada ne bodo mogli nadomestiti z drugimi programi. Tako bo ostalo po sedanjih ocenah brez dela okoli 70 delavcev, v podjetju pa bodo poskrbeli, da bo izguba delovnih mest Oktobra pred tremi leti je hodila po Nemčiji s svojo delegacijo prejšnja ministrica za delo Jožica Pohar in iztržila tako imenovani sporazum o retetegraciji dehvcev. Slovenska in nemška vlada sta se v sporazumu zavezah, da bosta dali denar, posojilo za vračanje naših zdomcev, vsaka po pet mdjjonov mark. Obe strani seveda z nepovedanim, a razpoznavnim namenom, nemška računajoč s tem, da bodo njeno državo zapustilo nekaj tojih delavcev z fužinami vred, naša pa je pričakovala, da bodo zdomci domov prinesli zasluženi denar, kapital, da bodo v svoph delavnicah zaposhh domače delavce in da bodo ohranili poslovne vezi z nemškim trgom. Sporazum izpred treh let je bil težak deset milijonov mark, a danes se je v posojila zdomcev zlho več kot dvajset milijoiMV mark. »Kar 8,6 milijona mark alt 33 odstotkov vsega denarja je bilo razdeljenega na območju Pomurja. Pribhžno toliko tudi na Štajerskem. V nekaterih primerih je banka dodala kakšne svoje kome-ricialne kredite, upoštevajte pa tudi, da so ljudje morati vložiti še lastna sredstva,« je povedal direktor Slovenske investicijske banke Vlado Klemenčič. Slovenska investicijska banka je namreč tista banka, kateri je zaupano razdeljevanje posojil, sama pa je do domačega kot tujega dajalca denarja po sklenjenem poslu odgovorna, da bo posojilo tudi vrnjeno. Prevzema torej odgovornost ali riziko. Morda res ne, če primerjamo z začetki ali prvimi s posojili podprtimi programi, toda vendar ni vredno obešati na veliki zvon, da je šlo za gostilne in trgovino samo na našem koncu več kot štiri milijone mark. Kako uspešni so naši povratniki kot podjetniki? Če vemo, da na primer na ljubljanskem koncu med desetimi podjetniki uspe le eden, potem moramo zdomcem, ki zagrizejo v podjetništvo, priznati nadpovprečno uspešnost. za delavce kar najmanj boleča. LUDVIK KOVAČ Konfekcija Velika Polana Na dopustu Zaposleni velikopolanske Konfekcije so na dopustu, tako kot zaradi sezonskega značaja proizvodnje večina zaposlenih v tekstilni industriji, z delom pa nameravajo nadaljevati prihodnji teden. Trenutni položaj pri njih je pač tak, da od šivanja zaščitnih in delavskih oblek zanje ne bo več kruha, saj so tujci ta dela prenesli v tovarne v cenejših vzhodnih državah, zato se morajo preusmeriti na šivanje zahtevnejše modne konfekcije. Direktor podjetja Jože Nerad je nekaj poslov za nadaljnje delo že sklenil, za polno zaposlitev pa bo delo še moral poiskati, saj so mu odpovedali nekateri partnerji, na katere je močno računal. Podjetje zapušča tudi vodja proizvodnje. Trenutni položaj v podjetju ni dober, zato se pripravljajo na preusmeritev proizvodnje, pri čemer računajo tudi na občinsko pomoč v obliki posojila. Vendar pa spet ni tako slabo, da bi že sedaj Gostilne ne propadajo Kako težko je breme odgovornosti? Teža je vsekakor odvisna od tega, kako perspektivne in donosne so dejavnosti, za katere je bil dan denar. Naj zveni tako ali drugače, je res, da pri nas ni propadla še nobena gostilna, ki ima povprečno dobrega gostilničarja. Pred dvema letoma, ko smo prvič spraševali po odobrenih posojilih in po tem, za kaj so zdomci posojilo porabili, smo namreč ugotovili, da so denar vložili v gostilne in trgovine. Tako niso izpolnili pričakoval^ naše države, da bi domov prinesli tehnologijo in na tuji trg prodajali svoje izdelke. »Vendar če sedaj pogledate skupaj obrt, storitve in kmetijstvo ter te tri stolpce sestavite, potem je le treba reči, da položaj sedaj ni tako slab,« je povedal sogovornik. Zdomci. Si duma zače-Dgs^ na nowa in so si za zasebna najeli po- sojilo, lahke dvakrat prejmejo pomoč v ototikJ nepo-vtataih scedntev. Prvih devet tinne maur« liikiko doblio ob začetku, drugih pa ge eo«B leta dela. »Mi zaenkrat nimamo nobenega primera, da bi kateri od teh podjetnikov propadel, kar še ne pomeni, da ne bi imeli začetniških težav. Nemška država ima take sporazume sklenjene s precejšnjim številom drugih držav. Hrvaško, Čilom, Vietnamom, Makedonijo, in na posvetovanju vseh teh njihovih predstavnikov o realizaciji napovedovali stečaj podjetja. MH Sloveniji deluje tu^ nnisl^ pisarna a hi rite organizaciJam olajšala delo te stike. Naši zdomci v lahko dobijo tudi sne potrebne infonnachc, vodi pa J® Hn-bertus Graf Pletienberg Devet novih trgovin v BTC-ju pri Murski Soboti programov v teh državah je bila Slovenija omenjena kot država z nadpovprečno dobrimi programi - v ekonomskem smislu,« je povedal direktor Slovenske investicijske banke Vlado Klemenčič. Vrnitve na tuje ni z visoko oceno, ki so nam jo dati tujci, smo lahko zadovoljni, toda bistvo uspešnosti naših ljudi niki posojila samo na papirj^-*^ ugotavljal sogovornik- Koriščenje posojila obe podpisnici sporazuma pa je Slovenijo obiskala tudi sebna neodvisna nadzorna ko®' sija nemškega ministrstva &. spodarsko sodelovanje z dn# ' državami, ki je o vsem natančno poročilo. Za žavo je bilo le-to zelo ugodno- možni zsesd^ MŠ mudi, po Iš % 2S@*S kit. meta se Jefmvt^a za točkS.s^^ -llf i94MWn.» OSitfJ' d ddan^Kue. udco ^mel i^ssar ^it te svetovalnega ifete poilgetHfitem. najbrž tiči v tem. da dobro vedo, da vrnitve ni več. Zanje je edina pot, da uspejo doma. Njihovo prizadevnost in delavnost pa je banka podprla še z dobro organizirano svetovalno dejavnostjo, ki jo plačujejo z denarjem, ki se zbere od povečane obrestne mere posojila. Med zdomci iz Nemčije, ki so se v zadnjem letu ali dveh vrnili domov, pa so si naši obrtniki in podjetniki vneto iskali prijatelje in poslovne partnerje. Nekateri bi bili prijateljstvo pripravljeni tudi dobro plačati, kajti posojilo je zelo ugodno pa tudi z vsoto tristo tisoč mark je mogoče podjetje ali obrt zelo dobro podkovati. Nemški zdomci, ki se vračajo, so zaradi ugodnega posojila v privilegiranem položaju^ če jih primerjamo z zdomci drugih držav ali z našimi podjetniki in njihovo možnostjo najetja posojila. »Možno je, da sc kdo, ki se vrača z Nemčije, skupaj z domačinom loti neke dejavnosti, toda izrecen pogoj je, da je v »Lep čas pa je že t neinšt« strani dana pobuda, da m posojila uporabljala tudi za zv ■ ce iz drugih držav pa tudi z® venec, ki živijo v ena in dmga država dajeta co za ugodna posojila, n«® Ha hi se nems^ It IW' predlog pa je. da bi se m polovica denarja uporablja i mo za Slovence, ki se vracaf' mo za Slovence, KI »v Nemčije, slovensko pa bi ( SloveJBi,’' med Slovence, živeče v jj in za tiste, ki se vračajo drugih držav.« je povedal * । Klemenčič. Slovenska stfiP ■ malo pozno, pa vendar kot kaže, bo predlog vcndir d Jete. Do kdaj bosta imeli nndnirab vraC" teres finančno podpiran zdomcev? jp.. »Mi mislimo, da v bližW hodnosti do sprememb . prišlo,« je povedal sogoVOT®" pa pomeni, da naši živijo v Nemčiji in vrnitvi, šc lahko računaJ_^ nančno pomočjo ozirom® P^-| M. HIT*' lom obeh držav. Pregled posojil, odobrenih po sporazumu o zagotavljanju eksistence zdomcev povratnike* Nemčije po dejavnostih - POMURJE dejavnosti Št. posojil znesek posojil (v mio DEM) št. zaposlenih P turizem in gostinstvo trgovina prehrambena storitvena obrt kmetijstvo papirna galanterija kovinska galanterija šport - prosti čas predelovalna - plastika skupaj I BTC-jevo dinamiziranje razvoja Hitrejši napredek onemogočata zamegljena vizija razvoja mesta in nejasna prometna strategija V petek, 6. oktobra, so pri že uveljavljenm objektu BTGja v Nemčavcih pri Murski Soboti, kamor so se ped šestimi leti preselite tudi carinske in špediterske službe, odprli nov Nakupovalni center BTC. Obnova in ^ureditev dosedanjih skladiščnih prostorov sta stali 1,5 milijona nemških mark, v njih pa Je našlo prostor kar devet trgovin. Zanimanje domačih trgovcev je pod pri^ovanji, zato vodstvo BTCja opozarja na primer ljubljanskih trgovcev. Tudi ti so v začetku negirali razvoj novega trgovskega centra, kar se jim danes maščuje - zanimanje za prostor je tako veliko, da vsem ne morejo ugoditi. BTC je prav gotovo eden največjih slovenskih investitorjev, saj je v zadnjih petih letih vložil v novogradnje kar 27 milijonov mark, v investicijsko vzdrževanje pa 13 milijonov mark. Samo letos bodo za naložbe namenili 8 milijonov mark, za investicijsko vzdrževanje pa 3 milijone mark. Torej je 1,5 milijona mark za obnovo dosedanjih skladiščnih prostorov v Nemčavcih pri Murski Soboti le mačji kašelj v primerjavi z gradnjami in otvoritvami, s katerimi se lahko ponašajo v Ljubljani in Novem mestu. Na vprašanje, zakaj v Murski Soboti, ki leži na stičišču štirih držav in se mimo nje valijo kolone nakupovalcev v madžarska obmejna mesta, razvoj ni hitrejši, je predsednik Uprave BTC-ja Jože Mermal pojasnil, da v Murski Soboti čakajo predvsem zaradi zamegljene razvojne vizije mesta in regije ter zaradi nejasne prometne strategije v tem severovzhodnem delu Slovenije (še vedno se ne ve, kje in kako bodo potekale nove prometnice, na primer ali bo zgrajena avtocesta in nova železniška povezava z Madžarsko prek Hodoša). Vse je odvisno od zainteresiranosti domačega gospodarstva in domačih občin, Ce bi bili v Murski Soboti odločnejši, bi lahko v minulih letih zgradili ogromno nakupovalno središče in pritegnili ne le kupce iz severovzhodne regije, temveč tudi iz sosednje Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Objektivno ima prav Murska Sobota idelane možnosti za razvoj tovrstne dejavnosti, saj je oddaljenost do državnih mej v povprečju 25 kilometrov. Danes lahko trgovci le z zavistjo gledajo na kolone nakupovalcev, ki sc zgrinjajo proti mejam, ter na številne nove objekte v Novem mestu - na 8500 kvadratnih metrih bodo poleg 25 novih trgovin dobili tudi nove skladiščne prostore, skladiščno-pretovomoparkimi terminal ter nove objekte programa za prehrano in dom. BTC, kije s pomočjo ugodnih tujih posojil prav gotovo eden največjih investitorjev v Sloveniji, seje v minulih šestih letih razvil iz podjetja, ki seje 16 9 4 4 3 3 2 2 2 1 2,718 1,460 0,515 0,620 0,690 0,627 0,580 0,440 0,450 0,200 78 45 14 38 16 11 15 14 g 7 46 8,300 247 ukvarjalo predvsem s skladiščenjem blaga, pretovorom, na-tovorom in distribucijo za celotni jugoslovanski trg. Zlom trga in spremenjena filozofija poslovanja, ki ni dovoljevala zalog za trgovino in proizvodnjo, sta vodstvo prisilila v iskanje nove dolgoročne razvojne poti. Najlažje bi bilo napolniti prazne hale z obrtno in pol-proizvodno dejavnostjo, po natančni proučitvi pa so ugotovili, da je največje povpraševanje po dobri in bogati trgovski ponudbi. K preobrazbi BTC-ja je pripomogla tudi kapitalska povezava z mednarodnim trgovskim koncernom Spar. Najvidnejši rezultati v zadnjih štirih letih so trgovski, športni, rekreacijski, pisarniški in drugi (tržnica, pivnica) prostori na preurejenih 100 tisoč kvadratnih metrih nekdanjih skladiščnih prostorov, Samo v Ljubljani je 250 trgovskih in 17 gostinskih lokalov, območje BTC-ja pa dnevno obišče od 20 do 25 tisoč obiskovalcev in je največji slovenski nakupovalni center. v Nemčavcih pf‘ jit*' Soboti je ena od da niso povezam 7 prometnico M obvoznico ali - ku*bO ni avtomobili, devet novih trgovin »dinamiziralo« -a trgovske ponudbe. i ,r nrr':., ^h?iitno v BTC-ju občutno pa že sedaj iJU i parkirni prostori. se tudi tukaj nrpiB 11 W£3J J fl[Pl^ ijiO 3 na Iv trov, pri tem pa |n (ne J sodelovanje gpSr ne ter zainteresiran^ "•SSd-b-i.-s&S trgovske centre r .. treh ali štirih darstva. bo moralo f”® bo kaj v vljeniBTCboun^ej.^-fi vo prednost, ** f' merava v prihodoJ ^(C v gradnjo objekt® zancmaijenega sti. BERNARPJ* P 1 I I I 3 ygstnik, 12. oktobra 1995 5 J gospodarstvo I ) 1 3 1 i t 9 e 3 ] i i S t i L t i C J t. 3 3 i 3 r Občina Moravske Toplice prehiteva in preseneča Predaja »turističnih« vajeti? Moravski župan najavlja velik prodor Občine Moravske Toplice v ^oiu in večjo vključenost kulturnozgodovinskih spomenikov j^ano je, da bo novi zakon o turizmu zasnoval celotno strategijo na lokalnih osnovah v okviru ene ali več občin. Med prvimi, ki Mimi 'viMuufJI VMJVTiUl T VKVirU cIli; 4Ii UDl-Jn» IrlcO pmilU, KJ smeri že »napadli« ministrstvo, je Občina Mora-čem drugem n^ gradjjo svoj razvoj, če ne na turizmu! takšna rešitev sama po sebi razumljiva, kajti Občina ^®Pl>ce je domovina enega najbolj priljubljenih slovenskih 5felon'"^" Zdravilišče Moravske Toplice - doslej smo govorili o Urskem zdravilišču ali kot delu murskosoboškega gospodarstva. — Zdravilišču ali kot deJu murskosoboškega gospodarstva, po ''š V(t] ^**’Pbrja na 18 občin pa je zdravilišče pač v okviru nove Obči-tega je v tej občini na vo|jo še ena vrtina pri sj Ki naj bi jo izkoriščalo prihoditje policijsko zdravilišče, tu "‘dokončani projekt Radenske Rimska čarda, turistično naselje d jJ oravskih Toplicah, čez 250 zasebnih turističnih sob ter seve-Sthi n Kulturnozgodovinski spomeniki, kot so cerkve v Marijaneih, Ul Bogojini. in kultura prihodnjega razvoja Toplice v celost ip 'J-l' razvoju turizma. Ce dogajal le Mora^^‘^'^^'^*^'škega naselja v ^®pl*cah. od njega pa nitjrij ■ še nekateri gostil-iiaj ^1^ lastniki turističnih sob, prihodnje v turizem I” kakovostnejšo ■? '^"Iturnozgod o vinskih cerkve v Mari'' Bogojini, etnolo-PilovgjL^bnosti, kot so lončarji v stijjji.' Ureditvijo vinsko-turi-okoliških h " ' ^b'^^oijo zanimivih prireditev. Da bi vse Spodbudili k večji skrbi in Bogojini, etnolo- P*’*' po okoliških hribih etno- za lepšo urejenost okolice domačij in vasi, bodo uvedli natečaj in začeli podeljevati nagrade najbolj urejenim krajem. Spodbujali bodo predvsem ekološko kmetijstvo (pohvalijo se lahko tudi z vzorčnimi primeri biokmetij v Bukovnici), veliko neizkoriščenih možnosti pa je še v lovnem turizmu in ribištvu. Celotno turistično ponudbo Goričkega nameravajo popestriti in povezati z atraktivnim turističnim vlakom. Župan Franc Cipot je povedal: »Aar turizem želimo razvijati v vsej pestrosti, zalo ne nasprotujemo temu, da se zgradijo turistične zmogljivosti za različne strukture gostov, eno so zdraviliški gostje, drugo so športnorekreacijski objekti, tretje spet specialne oblike turizma. Za vse to imamo tudi krajinske mož- nosti, zato razvoja turizma ne bi smeli zaustavljati zaradi ene ati druge zvrsti. Razvoj turizma v naši občini vidim predvsem v tem, da se v to vključijo vsi ljudje ali vsaj vsa območja.e Zaradi številnih načrtov bi radi od vlade čim prej izvedeli, kakšne so možnosti, da bi območje občine (ali del območja) razglasili za krajinski park, in kakšne vrste subvencije lahko pričakujejo v tem primeru; prav tako pa biriadi izvedli, kdaj bodo lahko dobili subvencije ali ugodna sredstva za ustanovitev lokalne turistične organizacije. Velik (finančni) uspeh bo za moravsko občino že to, da bo odslej celotna turistična taksa ostala v kraju, kjer se zbere. Sicer pa bo občina Moravske Toplice tudi z dejanji pokazala, da z razvojem v turistični smeri misli resno. Kmalu nameravajo sprejeti občinski odlok, ki bo omogočil dobrim gostilnam, da bodo podaljšale čas obratovanja do poznih nočnih ali celo jutranjih ur; v novi občinski stavbi, ki raste v središču kraja, pa bo dobila prostore tudi turistična pisarna. V kraju pa tako domačini kot turisti močno pogrešajo tržnico, zato bo to ena prvih nalog nove občinske vlade; na njej bodo prodajali izključno domače pridelke in izdelke. Izdati nameravajo tudi posebno turistično brošuro ter koledar turističnih in kulturnih prireditev. zaradi prevelikega števila postelj v hotelih, bungalovih in turističnih naseljih v prihodnje ostali brez turistov zasebniki, zato bo spodbujanje zasebne (cenejše) iniciative po mnenju direktorja Dušana Bencika tudi v prihodnje nadvse pomembno. Seveda je vse odvisno od cene in kakovosti. In če bodo Moravske Toplice prav zares postale središče pomurskega turizma in vzor vsem drugim občinam, kako morajo sodelovati z gospodarstvom, bo gotovo vsem prav. Kajti: turizem je prav zares lokalna stvar! BERNARDA B, PEČEK Gostinsko-turistični zbor ponovno v Radencih Zdrava prehrana in gostilne Po sedmih letih ponovno srečanje gostincev v Radencih Turistični kraj Radenci bo 24. in 25. oktobra (torek in sredo) gostil okrog 500 gostincev iz vse Slovenije, ki bodo sodelovali na razstavah ah tekmovattjih, skupno pa pričakujejo okrog tri tisoč obiskovalcev in okrog tisoč učencev srednjih gostinskih šol iz Slovenije in sosednjih držav. V Radenski in Radencih gostinsko-turistični zbor ne bo prvič, res pa je, da je od zadnjega minilo že dobrih sedem let. Letošnji.je namreč že 42. po vrsti in gostinci bodo z veseljem prišli v ta turistični kraj ob Muri, saj vedo, da bo tukašnja organizacija na vrhusnki ravni, razpoloženje prijateljsko in počutje zares dobro. Gospodarska zbornica Slovenije (ali novo vodstvo) je spoznala, da je bila odločitev njenega Združenja za gostinstvo in turizem, da bi srečanje gostincev organizirali v okviru mariborskega sejma GOS-TUR, zgrešena. Po nekaj letih se je udeležba na srečanju katastrofalno zmanjšala pa tudi organizacija je bila zelo slaba. Tradicionalno bo največ dela in priprav z organizacijo in izdelavo kulinaričnih in slaščičarskih izdelkov ter omizij, najbolj vpadljivi pa bodo izdelki kuharskih, slaščičarskih in natakarskih mojstrov. Razna tekmovanja gostincev bodo preskušala sposobnost posameznih gostinskih poklicev, za javnost pa bo verjetno najbolj zanimivo kuhanje srninega golaža v kotličku. Verjetno bodo tudi kuharji pri razstavljenih jedeh spremenili usmeritev iz mesne na brezmesne oziroma na bolj zdrave vrste živil, vsekakor pa bo to tema pogovora za okroglo mizo, ki jo bod vodil dr. Dražigost Pokom, O zdravi prehrani v gostinski ponudbi, slovenski javni etnolog dr. Janez Bogataj bo govoril o slovenskih gostilnah kot najbolj tipičnem gostinskem lokalu, Turistična zveza Slovenije pa bo organizirala srečanje s predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva. BBP V AR CONTU dela dovolj, le denarja premalo Okna, poliester in prostorske celice V 300-članskeni podjetju uvajajo nove proizvodne programe -Za izgubo kriv tečaj tolarja pihodnost sedaj tenninska tržišča ,h trgovanje je že precej star pojav, soj ga opisnje že Shakespeare Beneški trgovec. Pri nas pa je ite t^o daleč nazaj začela * okviru katere je možno terminsko trgovat^, pa tudi 'da *= bo ktnaln začelo ^ovati z zato primernimi inšlmmenti. . je terminsko trgovanje, čemu rabi in zakaj je koristno? . imamo podjetje in bi mil JU poajeijc in oi Za radi kupili nov kii “■'‘'Uo porast tečaja tujih seveda kupiti pobi ^‘daj, toda i- ------------- FReni-bEi ' . -u 0] --"J, ‘uud v tem pri- strniX imeti ves denar za ?^stroi; imeti ves_____________ i, Lahko pa opravi- nn posel, tj. kupimo znanem tečaju * prihodnosti - e za prihodnosti - Čez ns7p ločno znan ■ naložbe in negativna »L«--'' '"'Ur/,7“''»nam n r,'^Qso . 11LJ LUJU Villu- kifc 1, ° l'oruza, sladkor, del-dobri-in se zavarujemo cene, ki nasta-b.? blaga, kije delnice, kak »iztai podobnega, se n" flflnnčni irriiru- V bomo d’ - - Sodbo in opciio (angleški Proda/?^ mstru- ^'»dajalca obvezuje, da na te proda k«blagi ne ttsmrjo tvI= pa ni nujno, l^^riUlarno tujo valu- •tii h, -;u ž| cene. kt nasta- --i| jcn L? bomo dva - ter- ilbtijiil določi J^ ien^.I^niora to D po ceni --etiovpogod-blago kupiti. ter^^^hčinj t P® kakovosti L "l”' na koruzo. cinb.i 1, _ T w. . količino in kako- vost koruze. Terminske pogodbe poleg tega odlikuje določena likvidnost - možno je poslovanje na zato organiziranem trgu. Po svetu je tako, da večina terminskih pogodb ni izvršenih - udeleženci zavzamejo nasprotno pozicijo (Če je prej terminsko prodal, sedaj terminsko kupi na isti dan za isto ceno). Pri terminski pogodbi mora priti do izvršitve, medtem ko pri opciji to ni potrebno. Imetnik opcije ima pravico, ne pa dolžnost, da po določeni ceni kupi oz. proda neki vrednostni papir, valuto oz. karkoli že je predmet opcije. Predmet opcije pa ni blago. Glede na to, ali ima la-smik opcije pravico kupiti ali prodati predmet opcije, ločimo »calk in »put« opcije. Opcije so časovno omejene, ponavadi do devet mesecev. Pri lem ločimo med ameriškimi in evropskimi opcijami. Pri evropskih lahko pride do izvršitve le na določen dan, pri ameriških pa vsak dan do izteka trajanja opcije. Opisani finančni inšrumenti se lahko uporabljajo bodisi za zmanjšanje tveganja bodisi za špekulacije. Cene so dokaj variabilne, zato so pri trgovanju z njimi možni veliki dobički pa tudi izgube (lep zgled tega je bil nedavni propad banke Barings). Toda njihova pravilna uporaba prinaša veliko prednosti, izgube pa so tako ali tako vsakdanji spremljevalec poslovnega življenja. Navsezadnje finančni inštrumenti niso krivi, če kdo pri poslovanju z njimi utrpi izgubo. BENJAMIN JOŠAR Zdravilišču je po volji človek bi pričakoval, da bo vodstvo zdravilišča v Moravskih Toplicah vsaj malce negodovalo nad vsemogočimi načrti nove občine! Pa ne. Trdijo, da so takšno strategijo razvoja moravski občini celo sami predlagali in da jim torej usmeritev v turizem in kulturo godi. Seveda razumejo, da ne bo nekdo gradil objektov in urejal zadev, ki bi bile le v prid njihovim zdraviliškim gostom, ampak da bodo pri tem poskušah svoj piskrček pristaviti tudi drugi. Zato predlagajo izdelavo domišljene strategije razvoja turizma, ki mora biti usklajena z vsemi dosedanjimi dejavniki v turizmu. Pravzaprav je vsaka dodatna gradnja, olepšanje kraja in popestritev ponudbe tudi v korist zdravilišču. Tako kot v drugih pomurskih zdraviliščih so tudi moravski gostje preveč omejeni le na hotel, v kraju pa ni nikakršnega turističnega življenja, kaj šele nočnega. Ali se v zdravilišču bojijo, da jim bo kdo prevzel goste? Niti ne, kajti za pridobitev le-teh je potrebno nekajletno intenzivno obdelovanja trga, v svoji »lasti« pa imajo tudi veliko dragocenost: termalno vodo. Če pa bo kdo uspel napolniti nove turistične in športnorekreacijske objekte z gosti, bodo od njih imeli koristi tudi v Zdravilišču Moravske Toplice, Pri usklajevanju načrtovanja imajo zdraviliški delavci v mislih predvsem skrb za ohranjanje čistega okolja in pametno določanje lokacije za različne objekte, kot so bencinska črpalka, rastlinjaki za intenzivno pridelovanje poljščin (rastlinjaki lahko kazijo krajino) in drugo. Večja nevarnost je, da bodo AS CONT kot ena od hčera Avtoradgone, ene največjih go m je radgonskih podjetji, se še vedno ubada s finančnimi težavami, čeprav imajo dovolj dela. Vzrok za letošnjo izgubo naj bi bil nepravilen tečaj tolarja do nemške marke, kajti večino od 2000 kontejnerjev (zabojnikov) izvozijo prav na nemški trg. Naročil in dela je toliko, da imajo občasno tudi po 50 sezonsko zaposlenih. Po natančni ekonomski proučitvi in strateški odločitvi SO začeli septembra izdelovati aluminijasta in plastična okna, že junija pa se je 20 delavcev usmerilo v poliesterski proizvodni program. Pomembno je, da ima 300 delavcev redno zaposlitev in da je občasno sezonsko delo na voljo tudi 50 dodatnim sezonskim delavcem; to so predvsem prejšnji delavci Avtoradgone in taki, ki so bili že večkrat sezonsko pritegnjeni k delu. Čeprav so letos usahnila Unproforjeva naročila za baze na Hrvaškem in v Bosni, ima AR CONT še vedno dovolj naročil za zabojnike. Letos so jih že izdelali 2000, in ker so večji del izvozili, imajo podobne težave kot vsi izvozniki. Direktor podjetja Branko Kurbus trdi, da je bilo govorjenje o subvencioniranju izvoznikov le pesek v oči; »Vse govorjenje o tem in selekcioniranje je pripeljalo le do tega, da bomo dobiti le 29 odstotkov od sredstev, do katerih smo upravičeni. Oddali smo vlogo za pridobitev 34,5 milijona tolarjev, vendar bomo prejeli te 10 milijonov, in to v več obrokih do konca leta.e Na vprašanje, ali se AR CONT-u sploh splača izdelovati zabojnike (letošnje let.o bodo menda sklenili z izgubo, čeprav delajo nad svojimi zmogljivostmi), če jih v tujini prodajajo pod ceno, svoje pa poberejo še potrebni ali nepotrebni posredniki, je direktor odgovoril: »To je res, vendar naše izdelke dražijo previsoki stroški doma. Vse Se nenehno draži. Posrednike pa imajo tudi drugi iz drugih držav. Če imamo svojega posrednika iz države, kamor prodajamo, nimamo stroškov z veleprodajno mrežo. Glavni razlog vseh težav je zaostajanje tečaja marke za rastjo inflacije.is AR CONT je zaradi izdelovanja zabojnikov velik porabnik oken; v vsakem izdelku je vsaj dvoje oken. Povprečno so morali letno kupiti in uvoziti okrog 6 tisoč oken, vendar je bil dosedanji hrvaški dobavitelj predaleč, slo- hal ARCONT-a izdelovati razne izdelke Iz poliestrskega materiala. Gre za delo po naročilu za tuje partnerje; tako so na primer na osnovi rnodelov že izdelovali izdelke iz kmetijskega programa, ščitnike za avtomobile in čolne različne velikosti, prav zdaj pa se e t v AR CONT-u bodo v prihodnje okna za zabojnike in prostaške eeliee izdelovali kar sami. venski izdelovalci pa predragi. Dodatni razlog, da so že v začetku leta začeli razmišljati o lastni proizvodnji oken, pa je tudi usmeritev v izdelovanje prostorskih celic, s katerimi lahko sestavijo objekte, podobne zidanim, za kar potrebujejo po naročilu izdelana okna in vrata (zadnji takšen objekt je Kompasova brezcarinska trgovina na Hodošu), Študija ekonomske upravičenosti proizvodnega programa je pokazala,da se jim bo naložba že kmalu povrnila, zato so septembra začeli izdelovati redno serijo oken za navadne zabojnike - dobavitelj stekla je Reflez Radgona -, kmalu pa bodo začeli iz podobnega plastičnega oziroma aluminijastega materiala izdelovati tudi vrata in drugo gradbeno pohištvo, Program bo zelo pocenil celotno proizvodnjo, zaradi česar bo verjetno ostalo tudi kaj v skupni blagajni in za plače, zaposloval pa bo 10 delavcev. Že junija pa so začeli v sodelovanju z zasebnim podjetjem DALI iz Radence v eni od delovnih ukvarjajo s sanitarnimi kabinami oziroma minikoplanicami, kijih je mogoče postaviti kar v sobo, saj je njihova površina kljub prhi. wc-školjki in umivalniku kvečjemu le dobra dva kvadratna metra. Prednost poliestrskih izdelkov pred plastičnimi je v tem, da jih je v primeru zloma mogoče popraviti. Zaradi velikega zanimanja za tovrstne izdelke bo potrebno v tem programu v prihodnje povečati število zaposlenih. Vendar bo potrebno pravočasno poskrbeti za ekologijo oziroma primerno odlaganje in odstranjevanje odpadkov. Kakor trdi direkor, v podjetju AR CONT nimajo več ostankov barv iz njihove proizvodnje (staro odlagališče na dvorišču je po zakonu problem države in občine - pravzaprav holdinga), saj so celotno zalogo lanskih ostankov barv prodali registriranemu slovenskemu podjetju, ki jih je menda izvozilo. 20 ton odpadkov so odstranili tako, da so za kilogram plačali 1 marko, BERNARDA B. PEČEK 6 vestnik, 12. oktobralggS sociala, šolstvo, zdravstvo I I I Razmišljapie po tednu otroka Da - ne? Le l^j se držaja z mladimi pri nas, je vju^aije, ki a ga vedno pogosteje zastavljamo, ko slišimo ali kje preberemo, da jih je vedno več med tistimi, ki jih zamika nživauje droge ali zaidejo na dn^ »kriva pota«. Mar ni skrb zbiuaiuč podatek, da je na Gimnaziji Mm^ta Sobota 16 dijakov 2. letnikov vk^čenih v tako imenovani metadonski program zdrav|jeuja zaradi narkomanije? Upajmo, da bodo čez čas, ko jih bo kdo spet nagovarj^ k uhvanju mamil, t^i zmogli reči: »Ne, hvah!« In koliko je še takšnih, Id s|doh niso »oiHuiti«, da bi jim lahko pravočasno pomaga- I I li? Slišati je, da $« tudi med ljutomerskimi gimnazlici »mamilaši' in po vsej veijetnosti še na kateri drugi sredqji šoU v Pomuiju. I« Te dni je javnost vznemirila tudi novica, da so neznano kam odšla tri mlada dekleta iz gornjeradgonske občine, ki so obiskovala Srednjo strojno in tekstilno šolo Murska Sobota. Le kje naj bi bila? Je tudi njih kaj potegnilo na kriva pota? Kaj in zakaj se to dogaja? Kakšne sile ženejo mlade v nezaželene oblike vedenja, da ne morejo reči »Ne«, ko jih kdo povabi k uživaryu drt^e, omalovaževaryu drugačnih in šibkejših, zapijanju na »žurki«...? Pravzaprav vemo veliko o dejavnikih, ki jih ogrožajo -razpad družine, nasilje v družbi, šolska neuspešnost, lahka dostopnost do alkohote, velika ponudba drog idr. Vse to lahko prispeva k temu, da ob »ponudbi« lahko dosegljivega občutka moči, sprejetosti v družbi, zadovoljstva... mladim ni težko reči »Da«, in to ne glede na pasti in posledice, ki jih čakajo. Čeprav je težko vplivati na ogrožajoče dejavnike, vsaj ne v kratkem času, pa imamo na voljo nekatere varovalne ukrepe, kot so vključevanje mladih v različne zunajšolske dejavnosti, denimo športne, taborniške idr. Mogoče pa bi lahko poskrbeli tudi za nekaj podobnega - seveda brez kakršnega koli ideološkega predznaka -, kot so bile svoj čas mladinske organizacije, ki so pripravljate vesele večere, dramske nastope, izlete, plese, športna srečanja itd. Tako pa se dandanes mladi ob večerih nimajo dati kam drugam, kot da zahajajo v diskoklube in druge gostinske lokale, Kjer je pitje alkohola za večino nekaj običajnega, večvrednega... Kaj lahko sc zgodi, da se tam srečajo tudi z marihuano, hašišem in drugimi drogami. Najprej jih zamika, da bi samo poskusili, ker je to pač »moderno«, ker se omamljen bolje počutiš, potem pa .,.? In takšnih diskoklubov je vedno več tudi v našem okolju. Tako rekoč povsod se začne prava »žurka« šele okrog polnoči in traja skoraj do jutranjih ur. Večina staršev pa medtem prav gotovo nima mirnega spanja, ampak premišljuje, kaj počnejo njihovi otroci, in riepeta, kdaj se vrnejo domov. So skoraj ncm<^ni, da bi kaj ukrenili proti takšnemu stanju. Prav gotovo bi se še kako razveselili, če bi bil v bližini tudi kakšen disko, v katerem ne bi točili alkoholnih pijač in kadili in kjer bi se začela zabavala bolj zgodaj ter se končala vsaj do polnoči. Skoraj gotovo bi to ustrezalo tudi mnogim mladim. Morda bi bila potrebna v takšnem primeru na začetku pomoč tistemu, ki bi se odločil za takšno »ponudbo« odraščajočim, vendar dolgoročno bi se vse skupaj še kako obrestovalo. S tem ko zmanjšamo izpostavljenost mladih vplivom, ki ogrožajo njihov razvoj, vnašamo v njihovo življenje tudi varovalne dejavnike, tako da bodo (alkoholu, cigaretam. I drogi zares zmogli reči: »Ne, hvala!« JOŽE GRAJ I Četrtošolci Gimnaziie M« Sobota pri maturi uspešni šola, ki odpira skoraj vsa vrata Povprečna ocena iz maturitetnih predmetov je bila 3,33, kar je nad republiškim in tudi regijskim povprečjem Čeprav smo tudi svojčas govorili o maturi to maturantih to se je zdelo nekaj samoumevnega, da so morali dijaki toi koncu šolala opraviti pre- (k skus znapja, se je srečala s prav« maturo v Slovenjp šele letošpja gene-racya četrtošelcev. In kaj je bilo letos drugače? Namesto štirih je bil« ttouat (toveznih S predmetov (med qjimi slovenščina, matematika to tuji jezik), nalije pa so oce^vali zunapp ocepjevald (bili so tndi dani i^t-nih komisij), medtem ko so bili pri nekdan^ (stati) maturi tak« spraše-vaki k«t «ceqievalci profesoiji, to s« dijake p«učevali določen predmet. I Podobno je sedaj z zaključnimi izpiti, na katerih matematika ni obvezna. Po podatkih, s katerimi nas je na ttokovni konferenci seznanila ravna- , 4 teljica Gimnazije M. Sobota REGINA CIPOT, so biU soboški gimna-zjjci pri opravljanju mature med najuspešnejšimi v Sloveniji. Od 160 lanskih četrtošolcev se jih je v spomladanskem roku prijavilo k maturi 147 in vsi ti so jo tudi opravljali. Med njimi jih je bilo 138 uspešnih, kar je okrog 94 odstotkov, to je 10 odstotkov bolje od državnega povprečja, V jesenskem roku pa seje prijavil k maturi še en dijak in jo prav tako uspešno opravil. Dva pa nista opravila niti mature niti zaključnega izpita. »Predvsem je pomembno, da so bili naši dijaki nadpovprečno uspešni pri doseženem številu točk tako v regiji kot državi. Imeli smo 2 odličnjaka, ki sta dosegla 30 in več točk - Peter Kocan in Milanka Krampač -, za kar sta prejela posebno pohvalo oziroma tako imenovano ministrovo spričevalo na prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani.« Odličnjakov je bilo na soboški gimnaziji še več, niso pa dosegli 30 in več točk. Pravzaprav uspeh niti ni tako zelo pomemben, ampak ima večjo težo doseženo šte-^o skupnih točk. Nekakšna posebnost sedanje ževnosti so bile možne dodatne točke, vendar posamezna ocena ni prinesla enakega števila dodatnih točL Tako je nekdo dobil za oceno odlično 2, drugi pa 3 točke, kot da bi šlo za slabo ali dobro pctico. Po mnenju ravnateljice Cipotove to ni sprejemljivo, zato so dali republiški maturitetni komisiji na to pripombo in upajo, da drugo leto različnih dodatnih točk ne bo. Rekli bi lahko, da je matura dodobra razgibala srednje šole. r Ji It'' L* imtatetatiss v Sfnvem|i je bito v po-iksH mi M. Sotem pa »e ponašt^ s po-vptot^ seme S Jlk mpešnl so bili dgititi, ki so vM mstiiEe to sa idil sami, si bo dos^i po- snimu OH, paje bila pii slovenskem to is J tovarn ro |b te. gs tieMsnraS EBZBltoB8 igtoh m bil tako letoK mature je možnost opravljanja ; predvsem gimnazije, in jim tudi izpitov na višji ravni pri matematiki in tujem jeziku, in sicer so bile v tem primeru izpitne pole (naloge) zahtevnejše, k doseženim ocenam pa so se dodajale dodatne točke (1 za dobro, 2 za prav dobro in 3 za odlično). Tudi pri slovenskem jeziku in knji- ponovno dala osnovni namen, to je priprava za študij. Tako postaja gimnazija težka šota in tista stopnica, ki pelje naravnost na univerzo, Z opravljeno maturo zdaj ni več potrebno delati sprejemnih izpitov (ponekod so le nekateri dodatni preskusi). V Osemletka v Kobilju je po številu učencev najmanjša v Pomuiju, po doseženih uspehih pa se lahko kosa tudi z velikimi Speti s krajem Želijo si prizidek s telovadnico in vrtcem Pred kratkim sem dobil povabil«, naj se udeležim projektnega dela OMnvBošdcev v Kotolju, češ da imajo tudi oni marsikaj pokazati, Č^trav so majhna to odmakpjena šola. Žal se jim ravno tisti dan nisem mogel pridni^ti, obiski pa sem jih žez nekaj dni to zanimala me je tudi nekoliko širša problematika (slika) kobiljanske šole. Vtis, ki so ga naredili, je bil, da gre za ustanovo, ki deli|je dokaj zavzeto, enotno in nspešno. Najbrž tndi zato, ker imajo vsi - ačlte||i, starši in šolaip - močan interes, da bi obdržali osemletko, čeprav jo otoskuje samo 53 učencev. tem sta jim pomagala tudi gobarska strokovnjaka iz M, Sobote Milan in Eva Kelhar. Menijo, da je bilo vse to zares aktualno in poučno. Podobno je bilo tudi, ko so se lotili projekta o gozdu in drugih tem. V Kobilju želijo na vsak način obdržati osemletico, saj upajo, da sc bo sčasoma število učencev povečalo, ker si obetajo tudi nekatere nove pridobitve, ki naj bi vplivale, da bi več mladih ostajalo v domačem kraju. Tako vse kaže, dabo kmalu prišlo do odprtja mejnega prehoda Kobilje - tudi iz vrtine in ... kdo ve, kaj vse se utegne še zgoditi v najmanjši slovenski občini. Če ne prej, naj bi do 1. avgusta 1997 zgradili tudi prizidek k šoli, v katerem bi končno tudi oni imeli ustrezno telovadnico, obenem pa naj tii v sklopu te naložbe zgradili tudi nov vrtec. Sedaj imajo na voljo le eno igralnico, v kateri se stiska čez 30 otrok različnih starosti. Idejni načrti v ta namen so že pripravljeni, medtem pa tečejo dogovori z Ministrstvom za šolstvo in šport glede financiranja; to na- tem šolskem letu je na GimnaiU' M. Sobota 139 dijakov, ki kujejo 4. letnik. Najbrž spet večina prijavila k maturi-_ bodo take reait tatc dosegali tua' v prihodnje, nn-do na soboški p mnaziji zadovo^ rL S (bo) vsaj deta-' [iJI .-4^ ■h I poplačan [ trud, ki so ga i*; I žili v pripravo Ih I izvedbo matu'^ I Med drugh” J, bilo kar 18 vih učiteljev 2“ j nanji occni^Jl cev, za kat je^ I Sola posebej pte šcine uvesti (fakultarivnj učenje latinSto in španščine ■■ valjena. Nekoliko P se lahko poh’^ lijotudistefli-so uspeli polj angleščine. 2 Ščine in tudi v letomjem nameravajo vključiti v ra/i ne projekte. zadevati' Ob »maturitetnem« stvu pa ne morejo tudi katerih problemov. sti prostorska stiska zaradi pomanjkanja pt vsi drugi letniki obiskov i v popoldanski izmeni- S« J njimi tudi 16 takih, ki so» ^^j ni v tako imenovani nat-program zdravljenja konianije. t n*- iphd'. Enakost po krvi s transfuzij« krvi, z darovaujem Iz vrelca življenj Ijndmi sklene tudi neviden krog, ki je bogat P« humanosti. AH pa ntorda le moramo reči drugače: ker vzpostavljen krog prostovoljnosti in humanosti, darovalce krvL Tako je pri nas in na to smo pred sni. Kri je sveta, je nad vsem, saj ni tržno blag«- * to® trguje, ne da se je kupiti uiti prodati. Lahko j« Je bolezni prejeti. Darovauje krvi Je pri nas vendar bežni do človeka. Toda če želim«, da b« svetniški za jutri in zaradi vseh, to darujejo kri, poglejmo p«« lo. Pod njim se namreč Čedalje bolj razpoznava tu barva. ar Grobo jo bomo raz^lili s trditvijo, da so krvoi dje iz delavskih, kmečkih in upokojenskih vrst *,” njimi skorajda ni izobražencev in inteligence, ne poslovnežev ali Se manj politikov. Vzemimo na pti nam 1564 krvodajalcev in jih preštejmo glede oo ga opravljajo, Le okoli dvesto jih opravlja P®*, »ošol" J___________I___1_v siaciA Ifk se^' dnješolsko izobrazbo in okoli petdeset z višjo in po sko stopnjo izobrazbe. Kot da je darovanje neformalni in nevidni, toda zelo občuteni demokratični družbi, »v pristojnosti« nižjih ah Ravnatclj (edini moški učiteljskega kolektiva) IVAN SAJKO je poskušal zbrati tudi podatke o nadaljnji uspešnosti njihovih učencev. Med drugim je ugotovil, da skoraj vsi končajo najmanj srednjo šolo - v tem šolskem letu so se vpisali v gimnazijo štirje (ena četrtina), večina pa še v zahtevnejše programe drugih srednjih šol, dobršen del med njimi potem uspešno (do)-študira na univerzah. Kot osnovnošolci so kobiljanski učenci po tradiciji med najboljšimi šahisti v pomurski regiji, tako da se uvrščajo tudi na državna prvenstva, kjer se običajno tudi dobro odrežejo (5., 13, mesto itd.). Uspešno so zastopali Pomurje tudi na tekmovanju v akciji Vesela šola. Zaradi tako majhnega števila učencev morajo imeti kombinirani pouk (razen pri vzgojnih predmetih) za vse razrede, ^r pomeni dokaj naporno delo za učitelje pa tudi učenci sc znajdejo v nenavadnem položaju, ko ena skupina (razred) dela pod vodstvom učitelja, drugih pa naj to ne bi motilo, ampak imajo svoje obveznosti. In njihovo projektno delo? Čeprav so tako majhen kolektiv, se lotevajo tudi zahtevnih tem kot na kakšni veliki šoli. To bi lahko rekli tudi za projekt o gobah, ki so izvedli pred kratkim. Delali, raziskovali in analizirali so od zjutraj pa skoraj do večera. Ta dan so povabili v šolo tudi starše (imeli so tudi dan odprtih vrat) in skoraj vsi so tudi prišli. Nabrali so okrog 70 vrst različnih gob, jih razvrstili ter pripravili različne jedi in razstavo. Pri SOS« t^«toR za žensk« to toroft«, žrtve nastil« 0«1441»34W^ od 18, do 23, mu. dokaj aktivni tudi mladi čebelarji, za kar Na kobiljanski osemletki so imata največ zaslug mentorja Pavel Nemet (župan občine) in Pavel Bukovec (kmetovalec). Nemesnep - cesto do tja so že asfaltirali nadejajo se tudi, da bodo tam zgradili bencinsko čr-plako, odpreti nameravajo nekaj vinotočev, morda bo kaj nastalo ložbo je že podprl njihov občinski svet, v ta namen pa zbirajo tudi del krajevnega samoprispevka. JOŽE GRAJ slojev. kjet Kaj spet moraliziraš, koliko je drugih socialnih bogati dajejo več, da se potem lahko deli po kll**^ (lf nosti, sc bodo glasile besede kritike. Toda tako, ko dnja ugotovitev, ni mogoče slep hoditi tudi miino kri darujejo ljudje nižjih slojev. jg Marje res v njih več občutka za sočloveka kot deh učenih in bogatih slojev? Ali res sledijo sanioP^^ nosti o humanosti krvodajalstva? So tudi takšni, k> kaj očitati in ki sebe v teh vrsticah ne bodo nas JilbllU JC| Uit »C litVUjH UClttJV kUUl im lan. kri si pridobim plačan prost dan. Tako bom do potrgal koruzo. Toda tudi to njegovo odsotnost jasno je, da sc računi delajo tudi na tak način: l me ni bi- je---------------------------- Jesen je in oči gledajo v temo Kot da bi se res vse hudo človeku moralo zgoditi jeseni, večkrat porečemo, ko spremljamo človekove usode. Jeseni se odloča o nadaljnjem šolanju, jeseni se dodeljujejo štipendije, se sklepajo mnoge poslovne pogodbe za delo, jeseni ali po poletnih dopustih se pogosteje vračajo delavske knjižice, jeseni se opravi prvi obračun in napoved, kako uspešno bo leto... »Začenja se šola in številni starši nimajo denarja niti za šolske knjige, na drugi strani pa so v krizah Študentje, dijaki, predvsem tisti, ki se vpisujejo pogojno. Imajo težave sami s se1wj pa tudi znotraj družin- Pa psihiatrove besede obtežimo z besedami kritike na njegov račun: med opravičenimi izostanki z dela izstopijo bolniški dopusti, ki jih je sam predpisal. Nič lažjega mu ni storiti, kot da vzame list in delavcu odobri plačani izostanek z dela. Posledice njega pač ne zanimajo, ne to, da morajo breme bolniškega izostanka nositi delavci v podjetju in seveda na koncu vse podjetje. Smo mar ljudje naše pokrajine tako duševno bolni ali smo taki, ker nas take dela psihiater, ki hitro in prehitro postavi diagnozo duševne bolezni? »Po informacijah, ki jih dobivam, to ni samo pomurski problem, ne gre za to, da bi bil samo določen psihiater, v tem primeru jaz, v Prekmurju neka velika izjema. Tudi po drugih regijah menijo, da smo psihiatri pri bolniških dopustih predobrohotni. Nekaj je jasno: za ta podjetja, obrate človek potrebuje samo oči, roke in noge, in če mu funkcionirajo okončine, potem je dalazmožen. Nujno bi bilo treba ugotavljati. je- hikaj in za Ali I I . vse nisem / abljal 'tlravii - a PH .“J*’ am- sedaj vi. da sem tera- tivna.'" Številni ljudje mi rečejo: jaz več ne morem. Doktor, vi napišite bolniški dopust, dokler ga bom lahko imel, ga bom pač imel, ko mi ga bo bolniški konzilij črtal, bom sprejel tudi to dejstvo. Sedaj pa moram ven iz tega pekla, iz tega delovnega okolja,« je opozoril na problem dr. Jože Magdič. Življenje zaznamovano z neuspešnosjo Dajte jim v roke orodje in izkazalo se bo, da se ljudje razlikujejo med seboj tudi po tem, da nekateri zmorejo hitreje, bolje od drugih. V tovarnah so postali delavci ljudje različnih zmožnosti, ampak v tempu zahtev in pričakovanj za dosego rezultatov so delavci razvrščeni ne po tem, koliko kateri zmore, arripak na dobre in slabe delavec. Živeti s stigmo, znamenjem slabega, neuspešnega delavca? Ne, raje se umakniti, ubežati! »Mi imamo ljudi, ki glede na svojo psihično strukturo nikakor niso zmožni delati za tekočim trakom, pa se jih je vzelo. Skratka, nekoč se ni vprašalo, koga in kje bomo zaposlovali. Ti ljudje so vrsto let trpeli in sedaj, ko so postali še ostrejši kriteriji, psihično propadajo. Nekako se jim mora pomagati in bolniški dopust je najcenejše dajanje nujne medicinske pomoči v smislu reševanja eksistence celotnega individu-......... uma,« pripoveduje dr. Jože Magdič. Kako s štipendijami? Srednješolci, ki s« zaprosili za republiško (»socialno«) štipendijo, medtem prav gotovo že nestrpno čakajo, ali bo njihova prošnja ugodno rešena, in še zlasti, kdaj bodo dobili denar. Če bi obveljal dogovor, da so izplačila 10. oz. 11. v mesecu, potem bi ga že morali prejeti. Kot so nam povedali na Republiškem zavodu za zaposlovanje. Območni enoti M. Sobota, je sklenjeno, da bo tokrat nakazilo izjemoma opravljeno šele 20. oktobra (povsod v Sloveniji), kajti do predvidenega roka ni bilo mogoče rešiti vseh vlog in končati postopka. Študentom pa so 10. septembra lahko nakazali denar še za zadnji mesec minulega šolskega leta. In kdo lahko pričakuje, da bo prejemal štipendijo v novem (srednješolskem in študentskem) šolskem letu? Iz vseh 18 občin v pomurski regiji so prejeli kar 4,537 vlog (za republiško in Zoisovo štipendijo), to je še nekaj več kot v lanskem šolskem letu. Kriteriji se skorajda niso spremenili, drugačni kot lani pa so cenzusi (zneski) na družinskega člana. Tako bodo prošnje tistih dijakov in študentov, ki se izobražujejo v kraju šolanja in ki so letos prvič zaprosili za republiško štipendijo, ugodno rešili, če se bo izkazalo, da v njihovih družinah dohodek na Sl tem šolskem letu predlaganih za Zoisovo šti- pendijo (posebej nadatjeni) 115 kandidatov k OS to med Hrt jih izpolnjuje kriterije 58. U srednjih šol je 15 predlogov, kriterije izpolnjujejo 4, z univerz pa so prejeti 7 predlogov, kriterije pa k 1 kandidat. (družinskega) člana v 2. trimesečju letos ni presegal 30.829,00 bruto; če pa se v Solo vozijo ali stanujejo v domovih oziroma pri zasebnikih, dohodek na družinskega člana v istem obodobju ni smel presegati 40.077,00 tolarjev. Tisti dijaki in študentje, ki so se uspeli uvrstiti na seznam upravičencev že v lanskem šolskem letu in so zdaj že v višjem letniku, pa bodo še naprej prejemali Štipendijo, če dohodek na družinskega člana ni presegal 36.994,80 (stanovanje v kraju šolanja) oziroma 48,093,00 tolarjev (vozači ali bivanje zunaj kraja šolanja). Ker je čas za oddajo prošenj potekel že 5. septembra za srednješolce oziroma 30. septembra za študente, bodo lahko med šolskim letom zaprosili za republiško štipendijo le tisti, ki bodo morebiti izgubili kadrovsko štipendijo ali se bo spremenilo številčno stanje družinskih članov (rojstvo, smrt) ali bo pri katerem od staršev (skrbnikov) trajna sprememba glede osebnih prejemkov (se upokoji) ali ostane brez plače. Ne bodo pa upoštevali primerov, če bo kateri od staršev postal presežek delovne sile in bo namesto plače prejemal denarno nadomestilo. Velja dodati še ugotovitev, da bodo spet najbolj prikrajšani otroci iz delavskih družin - iz kroga upravičencev jih bo izpadlo okrc^ 40 odstotkov -, kjer so plače jasno in »čisto« prikazane, pri obrtnikih in kmetovalcih pa podatki zaradi davčne politike ne izkazujejo dejanskega socialnega stanja prosilčeve družine. JOŽE GRAJ tre več 'or«j za pove. F I K ‘iJc, st^^nske t M i| ,.f Proizvajajo depresivno nevrotična 8ojeti4 de^ *’toja ali socialno po-v j^^sivna stanja intenzivi-SiT^«" času.« jc pripove* J^^že Magdie. skih dinamik. Prihaja do družinski konfliktov, V težavah so tudi podjetja in k meni prih^ajo ljudje iz teh podjetij. Obupani, saj ljudje gledago temo. Noč je daljša in resnično imajo tudi več časa razmišljati o tem,* meni dr. Jože Magdič. koliko ljudi dela samomorilne poskuse in je tudi storilo samomore zaradi nerazumevanja zdravniških konzilijev glede odobravanja bolniških dopustov in invalidskih komisij. Jsz povezavo že imam. Jasno je, da povezava je. ,halje. Morda še Apaurin v žepu modre halje Apaurin in še plivadon kot da sodita v žep delavske zavojček cigaret ?rt»eah, ki SO krive za vse W je denar, je tudi moč ? naphano že toliko, da skong ni več kaj dodati. Že jrtičl Ca lalfKAA OTMilr »n naacdvilialauk^ in An^RK/h IcdMlbUPMMHtSt • 1-.-- uapoiulv lUUHU, uu m »oj so plače vzrok za nestabitoost in manjšo konturecoost se tujci zaradi previsokih stroškov dela f - zadnji je zgled Planike In Adidasana dragi stali' "t®® Phče po nekaterih podatkih dosegla le nek^ manj , avstrijske plače. Razkoraki med najvišjimi in najnižJIftu J’' ^okovlto poveč'ijejo in sploh Je to s plačami vedno bolj zamota-Ir?"*’ “ vendar v tem času udrihanja po plačah že zelo dobro hi tarnati nad slabo plačo, pa naj bo to plača, ki krepko prese- ZiSSnir.niti ne piibliz.v nemškemu petstotaku. Jamrag* zaposto *’^hvliaiQ"'’?^9j®nci, še najbojjši pa so poslanci, ki ne da bi kal spraševali, - zakone sebi v prid in si prek vse meje raztegujejo plače. M i. Ikuluitit _ »evJnS: I -i Vi??" P^visokih plač še I t lii.Jkot 1 previsoke, niso n’*"* ^ IrT ^,^®tega zadnjega perutnine ne popravi tudi njihova plača, naravnost lažno. Sicer pa je bilo vse zgoraj zapisano žc tudi slišano, morda nekoliko manj pa je obde- te**^'*! je i?”*® popravljanje Na? obešenih dc- ' Prsjčninikov, na žav? hiif® Neverjet- ‘h samo Sil? Popravek tiste za- 'hsi Plačni namreč ‘•obl po- C pospešek, i,« požene se avtomatsko na kole- po- n pospešek. Na Povprečna bruto plača na zaposlenega v gospodarstvu Slovenije za junij je zoaMa iO347L a;a negospodarstvo pa 132368 tolarjev. Povprečni neto vseh zaposlenih je bil 70144 tolarjev. lana tema, da je tam, kjer je denar, tudi moč.V ljubljanskem okolišu živijo najbolje plačani državljani in ti dobro plačani imajo v svojih rokah tudi skorajda vse upravljalske niti. Tam, kjer je najtemnejša lisa na karti povprečne bruto plače na zaposlenega, tam se odloča, tam sta centralizirana moč in oblast ter seveda denar. Karta povprečnih plač na zaposlenega po slovenskih občinah je sila pestra, nič manj zanimiva pa je tudi za šestnajst občin našega konca. Po statističnih podatkih ima n^boljjilačane občane občina Hodoš - Salovci. Mar potem pade zgornja teza, da je tam, kjer je denar, tudi oblast? Karto bruto plače na zaposlenega moramo pokriti s karto nezaposlenosti. Podatek o povprečni plači na zaposlenega je seveda treba videti v povezavi s tem, koliko občina sploh ima zaposlenih in v katerih dejavnostih delajo. Tam, kjer je visoka brezposelnost, zaposleni pa delajo na dobro plačanih mestih, pride statistično visoka plača na zaposlenega. Na primer zaposleni v javnih službah, policiji, carini zelo hitro lahko »popravijo« povprečje, če je seveda malo občanov zaposlenih v gospodarstvu ali v dejavnostih, kjer sc slabo služi. Tako si moremo pojasniti tudi izračunano povprečje za občini Rogašovci in Cankova - Tišina. Najsiabše zaslužijo zaposleni Občine Kobilje. V povprečju zaposleni delavec te občine, ki dela v gospodarstvu, prejme za svojo uro dela bruto manj kot tristo tolarjev ali kvečjemu za dva kilograma kruha. MAJDA HORVAT pa vžigalnik. In potem delo teče dalje. »Sleherno redno jemanje po-miijevala čez štirinajst dni ustvari odvisnost. Antidepresivna terapija je pa prav nasprotna, saj človeka draži. Ne pomirja ga, ampak spodbuja k aktivnostim. Če nekomu .dam na pomirjevalo an-tidepresivno terapijo’, povzročim življenjsko nevarno abstinenčno krizo, ki lahko traja nekaj tednov ali celo mesecev, Številne delavke so izčrpane. Na delovnih mestih sc zgrudijo. Mene to spominja na stanje po drugi svetovni vojni, ko so krave od izčrpanosti, ker niso imele k^ jesti, padale po njivah in smo jih morali dvigovati, če smo hoteli, da so dalje orale. In jaz bi prav rad videl direktorja te tovarne tukaj, naj pride in mu dam neki zaslon, da bo poslušat, kako gre njegovi delavki.«,(Dr. Jože Magdič.) Mar psihiater lahko rešuje, je rešitelj? Mar rešuje tako in s tem, da človeka postavi v drugo obliko, vrsto odvisnosti - odvisnost od psihiatrove pomoči in zdravil? »Mojbog, tudi jaz sem o tem dosti razmišljal in to je sedaj tudi lahko na eni strani pohvala. In v tej tako imenovani odvisnosti gre tudi za marsikatero življenje. Kajti, kot veste, pri meni je tudi tako, da marsikdo pokliče zvečer, da mu tudi takrat pomagam, ali v nedeljo, za praznik ... Kajti v prihiatriji, pri zdravljenju duševnih težav ne gre za imeti in ne imeti, ampak za biti ali ne biti,« je končal dr, Jože Magdič, MAJDA HORVAT Pokojninske omejitve za naše delavce v Nemčiji? Med Nemčijo in Slovenijo potekajo pogovori o sklenitvi sporazuma o socialni varnosti. Pogajanja so trda in težavna; z naše strani jih vodi ministrstvo za delo, družino in socialno varnost. V večini primerov so dosegli kompromisne dogovore, v treh primerih pa ni soglasja, ker predvsem nemški strokovnjaki vztrajajo pri manj ugodnih rešitvah, kot smo jih že poznali iz nemško-jugoslo-vanskega sporazuma. Prvi se nanaša na pokojnino zaradi razmer na trgu delovne sile, ki je nemška stran v prihodnje zaradi zelo omejevalne politike zaposlovanja tujcev ne želi več izplačevati upravičencem, ki se bodo vrnili v Slovenijo. Drugo odprto vprašanje zadeva otroške dodatke za otroke, ki živijo v Sloveniji, in njihovo višino glede na predvidene ukrepe za izvajanje družinske politike v Nemčiji. Tretje pa je vprašanje plačila zdravstvenih storitev za nemške zavarovance, ki živijo na ozemlju Slovenije. Če bo prišlo do dokončne vsebinske in redakcijske uskladitve, se bosta obe strani dogovorili o parafiranju besedila konvencije. Temu bo sledil postopek priprav na podpis konvencije v skladu z MaH zakonom o zunanjih zadevah. TROJČKI PRVOŠOLČKI - Najbrž se boste strinjali, da je nekaj posebnega, zanimivegače so v kakšnem razredu trojčki. Pred kratkim smo jih »odkrili« v 1. razredu OŠ III M. Sobota. To so Šiškovi TATJANA, DARKO in DANILO, Njihova učiteljica Zdenka Zelko nam je povedala, da so pridni, radi sodelujejo pri pouku in dobro napredujejo. Ko smo jih povabili iz razreda na krajši pogovor, so na vsak način želeli, da gre z njimi tudi »tovarišica«; kot da bi bila tudi njihova mama. In kaj so nam povedali o sebi? TATJANA pri pouku rada bere, od jedi ima najraje pico in mleko, med živalmi pa občuduje opico, slona in medveda pando, DARKO se navdušuje nad računanjem, najrajši je pomfrit in šunko, od živali pa so mu najbolj pri srcu pes, mucek in teliček. DANILO v Šoli najraje piše, doma pa »po-smeta« hrenovko, pečenko in »faširano« meso. Njegove najljubše živali so konjiček, mucek in teliček. Čeprav zjutraj, ko je treba v šolo, niso sami doma, vstanejo že na »ukaz« budilke. (J. G.) Fotografija: J. ZAUNEKER vestnik, 12. oktobra I občine I I I Mestne občine Seja občinskega sveta v Moravskih Toplicah I na resni preizkušnji župani enajstih slovenskih mestnih občin, med katerimi je bil tudi župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, so imen v Novem mestu drug« redno srečapje. Navzoč je bil tudi minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič s sodelavci iz vladne službe za reformo hdtalne samouprave. V pogovoru s« precej pozornosti namenili delitveni bitanci občin, dotaknili pa so se tudi problemov pri oblikovanju meril za zagotovljen« porabo v letu 1995. Sprejeli so pobudo, da se v tem obdobju ne zmanjšujej« sredstva izravnave za zagotovljeno porabo in da vlada zagotovi manjkajoči delež denarja za izravnavo glede na zahteve posameznih ministrstev. Govor je bil tudi o proračunskem memorandumu za leto 1996, kjer so se ob njegovem predlogu o financiranju občin zavzeli vsaj za enak obseg sredstev kot v letu 1995. Sicer pa so župani slovenskih mestnih občin ob tej priložnosti sprejeli številne sklepe, ki naj bi pripomogli k hitrejšemu odpravljanju nedorečenosti v oblikovanju nove lokalne samouprave, kjer imajo posebno mesto prav gotovo mestne občine. Med drugim so se zavzeli, da državni zbor ustavi postopek za ustanovitev novih občin, dokler ne bodo odpravljene vse težave v sedanji fazi uvajanja lokalne samouprave, vključno z delitveno bilanco. Merila za slednjo naj bi pripravili do prihodnjega srečanja mestnih ; županov, ki bo predvidoma 8. novembra v Novi Gorici. ' Očitno bodo morali v občinah člmprej izdelati natančna premoženjska stanja, kajti od tega je odvisna nadaljnja delitvena bilanca. V ta namen je vlada imenovala posebno projektno skupino, ki bo v pomoč pri vseh nejasnih primerih. Pri tem so se župani mestnih občin dogovorili, da si bodo izmenjevali vsa gradiva, ki jih za delitveno bilanco pripravljajo v posameznih občinah, S svojimi konkretnimi predle^ pa bodo seznanili tudi člane projektne skupine za delitveno bilanco pri vladni službi. Strinjali so se, da delitvene bilance ne smejo ovirati nadaljnjega razvoja občin. Med konkretnimi pobudami mestnih županov je treba omeniti tisto, po kateri se zemljišča in naselja, ki so na območjih že sprejetih in izdelahih prostorskih aktov, ne morejo prenesti na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Zanimiv je tudi sklep v zvezi s financiranjem letošnje zagotovljene porabe. V tej zvezi župani od vlade zahtevajo, naj jim nemudoma posreduje merila, zagotovljena poraba pa mora po njihovem vsebovati kriterije resornih ministrstev. Zato so nasprotovali globalnemu zmanjševanju osnove tistim občinam, ki so po porabi na prebivalca nad 90«xlstotnim državnim povprečjem. Od vlade so zahtevali ' zagotovitev dodatnih sredstev v višini 1,4 milijarde tolarjev za fi- ; »Niste potrkali na prava vrata!« rjetno bi razprava potekala® dolgo, če sc vanjo ne bi vkljucu podpredsednik občinskega Jožef Grabar, ki je povedal, dJ »brez konkretnih podatkov a morejo o ničemer odločati- Z* je vsako zasliševanje zgolj nje oslove sence!« Naposl®**^ svetniki sprejeli sklep, rem zahtevajo temeljito nadzorne službe o porabljeo^ denarju in zagotovila o kako stno opravljenem delu v sklada gradbenimi normami, saj 1*!» biti otroški vrtec varen in ben za vse otroke, ki ga 9' I nančno izravnavo. Ali bodo s tem svojim predlogom uspeli, pa je za zdaj težko napovedati. Podobno velja za nasprotovanje vladnemu predlogu o podržavljanju blagovnih rezerv v občinah. MILAN JERSE I S temi besedami je ravnatelj dvojezične Osnovne šole Prosenjakovci Evgen Koša poučil svetnike Občine Moravske Toplice, ko so prisluhnili poročilu o investicijskih vlaganjih v otroški vrtec v Prosenjakovcih. jdstotne dnevnice, kar pomeni 6,191 tolarjev. Medtem predsedniki odborov in komisi) dobijo 50 odstotkov tega zneska oziroma 3.095,50 SIT, člani delovnih teles pa 35-odstotni delež, kar jc 2.166,85 tolarja. Pritoževati pa se ne morejo tudi svetniki novoustanovljene Občine Moravske Toplice, kije po površini trenutno največja občina. Za sejnino velja znesek okrog 6.000 tolarjev, kar je 3,5 odstotka županove plače, za člane odborov in komisij pa približno 3.600 SIT. Poteg tega je določeno, da predsedniki odborov in komisij dobijo enkratno letno nagrado, ki znaša nekaj čez 20 tisočakov. Po 5.000 tolarjev dobivajo svetniki Občine Kuzma - medlem ko bodo znesek za nadomestilo članom odborov in komisij določili šele ob koncu leta - in Občine Turnišče, kjer pa so določili, da velja članstvo v odborih in komisijah po 2 tisočaka za sejo. Za znesek 4,000 tolarjev, kolikor znaša nadomestilo za udeležbo na sejah občinskega sveta, so se odločili v več novoustanovljenih občinah. Takšen je primer v občinah Puconci, Odranci, Gornji Petrovci in Hodoš - Šalovci. V teh občinah pa so se različno odločili za nadomestila za seje odborov in komisij, V Puconcih dobijo tudi predsedniki in člani odborov in komisij 4,000 SIT, v Odrancih za zdaj ničesar, v Gornjih Petrovcih 3.000 oziroma 2.000 tolarjev predsedniki in člani odborov in komisij, v Občini Hodoš -Š a lovci pa dva tisočaka predsedniki in 1.500 tolarjev člani posameznih delovnih teles. Pri slednji je zanimivo še to, da so tudi zunanji člani, ki na seji občinskega sveta pojasnijo določeno gradivo, upravičeni do nadomestila v višini 4.000 SIT. Kol smo zvedeli, so v Občini Črenšnvci svetniki doslej prejemali po 2 tisočaka sejnine, ki jc veljala tudi za sodelovanje v odborih in komisijah. Predlog za naslednjo sejo občinskega sveta pa Je, da bi ta znesek povečali na 5.000 tolarjev, V Občini Lendava, kjer so komajda sprejeli občinski poslovnik, bodo o sejninah odločali šele konec meseca. In še pogled v eno najmanjših slovenskih občin, v Občino Kobilje, kjer še ni določeno, koliko bodo prejemali. To naj bi se zgodilo do konca tega meseca. Vsi ti primeri očitno kažejo, da so pri izplačevanju nadomestil za udeležbo svetnikov na sejah občinskih svetov in njihovih delovnih teles v pomurskih občinah še dokajšnje razlike. Takšen »nered« pa izvira iz Sc vedno ne dovolj dorečene zakonodaje. Zato so v posameznih občinah ubrali različne poti, ki pa so predvsem odvisne od njihove gmotne moči. Ne pravimo zaman: »Za malo denarja, malo muzike!« In to se ravno pri financiranju novoustanovljen iti občin še kako pozna. Brez potrebnih izkušenj so se namreč odločili za tak pristop, ki jim omogoča »najlažje« preživetje v razmerah, ko bo treba pri dokončni uveljavitvi lokalne samouprave pri nas storiti še marsikateri korak. Vse z namenom, da med novoustanovljenimi občinami ne bo prevelikih razlik na škodo tam živečih občanov. MILAN JERŠE odlok o določitvi enot za ' članov krajevnih skupnosi sestavi in številu članov krajevnih in vaških skup Tako bodo mogoče ptavc^ volitve v krajevnih skup^^. Že drugič pa so z duevn®^^. umaknili predlog za v l(r^' najemnin za poslovne po-Občini Moravske Topli^. . se jim zdele cene kvadra metra neustrezne. JEH-*' Kako seje »barantalo« pri sprejemanju statuta Občine Gornja Radgona? Števflčngša fco morala popustiti čeprav Je kazalo, da zaradi nasprotnega stališča aev Ohein.skcga sveto Občine Gornja Radgona iz vrst orel« vnnKia --- SDSS-a, DS-a in dveh neodvisnih svetnikov ■* . --11 I f-^ laa ga je zagovarjala svetnikov ix SLS-a in IteSUS-a, občinski statut tudi v trefjf ne bo je vendarle zgodilo nekaj neprtčakovaaega in athdirt je BO luč. Sicer M najbrž morali razpustiti občinski par«*^ Uvesfl nove (predčasne) vofitve. ndl^ Glavno jabolka spota Je bilo ves čas, koliko ? bito potrebnih, da bi bil sprejet občinski proračun, n« ztagovarjala uko imenovano navadno večino kat pomeni, da bi bil proračun sprejet, če bi najmanj |2 svetnikov. Druga stran pa jc menita. |tr pomembno zadevo, zato mora biti pri tem ^****^^j| nt*’ najvišja stopnja podpore, to Jc najmanj dve tretjini na J zočih članov. V primeru, da In jih bilo vseh 22, to । manj 15 fob manjši navzočnosti pa temu primenio^-^^^ji Ko »o gornjeradgonski svetniki o tem glasovali p-sejt m bilo dovolj glasov ne za eno ne za drago sneje pa je, kot kaže, predsednik občinskega sveta usp^ prepričati enega od strankarskih kolegov da je dal svoj glas za predlog »opozicije«. Tako so ^‘^j^ dpisnikov dopolnila glasovali za drugo varianto ( sgrCijet, če zsua glasujeta dve tretjini navzočih elanov' ga sveta) še člani ZLSD-ja, 2 SLS-a in 1 DeSUS-««’y^^K'J vozel 50 razvozlali. O. SAKA*" ' UjlO' Kriteriji za oškodovana Skupina za preprečevanje oškodovanja družbenega vljala o kriterijih za izbor podjetij, ki so predmet obra*®’’ pine. Kriteriji so bili: obseg in vrsta možnega oškodov^^r kapitala, v kateri fazi izvedbe lastninskega preoUikovuU*^^ j, veBkost podjetja in Število zaposlenih. Ob obravnavi pf^ , skupina dotočila postopek določanja prioritet v posame^ 1'7 Delovna komisija za preprečevanje oškodovanja družbenega kapitala je v nadaljevanju obravnavala možna oškodovanja v 8 podjetjih ter pri tem sprejela določene sklepe in predloge, ki jih bo posredovala odgovornim inštitucijam. Člani delovne skupine so bili med drugim tudi seznanjeni s fli - '' 1' 7 niki Kranj. Le-te ta Neodvisnost Antonu Ropu, gpreC vne skupine iu oškodovanj Ar in Miri Puc. . RS za prestruktufi problemi ki tizacijo. J HJ'’ 36 ygstnik, 12. oktobra 1995 9 IS kmetijska panorama st a sli da ut 1» so te- ao srn JI iii ■ ra- ; tu- idi 5in in-■vr-u :ni tIL 11* iJ* jn-lil jdt iili po p rt it li e r« «* n® ih-d* 11' iO fS 5£ k Pšenica pinka vpisana v sortno listo Boljši pridelki od standardnih Ze prihodnje leto bo na voljo dovolj semena Wed pridelovalci ozimnih žit je ze nekaj časa precejšnje zani-m^nie za pšenico sorte pinka, ki je bila v Sloveniji med pripo-točenimi sortami, vendar ni bila 'dnsana v sortni izbor. Tako po ietoMMii g,rt po količini pri-ilelka daje ta sorta dobre rezul-Mte. v obmejnih madžarskih ^“Peniiah. od koder tudi izvira, Pe zavzema že okoli 20 odsto-"«v vseh površin, ki jih name- ^j^o pSenici. Predlani ■ pšenici. Predlani smo uvo-dH elitno seme te sorte, letos pa 'iiio iz Madžarske uvozili Še 2 semena elita in nekaj več ^ut 11 ton originala, skupaj z ■loniaSo pridelavo semenske pšenice te sorte pa še ne bo tno-h 10 zadovoljiti vseh potieb slo-J^skih pridelovalcev. V ABC P'*nurki Trgovini, ki oskrbuje slove hsko tržišče s semensko pšenico iz uvoza, so že spom-vložili ■"Ul Vložili pri Ministrstvu za •tinetijstvo, gozdarstvo in pre-toiiin zahtevo, da se sorta pin-to uvrsti na sortno listo, vendar pn tem prišlo do težav in šele pred letošnjo setvijo so dobi- li odločbo, s katero ministrvo dovoljuje, da se tej tuji sorti ozimne pšenice dovoli pridelovanje v Sloveniji. Pšenica pinka, katere žlahtnitelj je GKl iz Madžarske, je bila od leta 1993 vključena v uradne sortne poskuse na poljih v Jabljah, Mariboru in Rakičanu, na osnovi triletnega preizkušanja pa je boljša od standardov. Pinka je bela resnica in je zato priporočljiva tudi za setev na območjih, kjer dela škodo divjad. Pinka je v povprečju za 3 do 4 dni zgodnejša od standardov, absolutna masa semena je večja, hektolitrska teža pa nekoliko nižja, po vsebnosti surovih beljakovin in sedi-mentacijski vrednosti pa se uvršča v 2. oziroma 3. kakovostni razied.Zdaj, ko je pinka vpisana v sortno' listo in je tudi uradno dobila dovoljenja za uporabo v Sloveniji, so odpravljene težave z zagotavljanjem semena in v ABC Pomurki Trgovini zagotavljajo, da bo že prihodnje leto na tržišču dovolj semena. L. K. Vrenje mošta glavnem končana ali bo še ta konec tedna za pozne sorte, kot so chardonnay, beli pinot, sauvignon, pa tam. h sonan, kot so CBaraonnay, oeu ptnoi, saurignon, pa ram, ^'dloba, lahko rszmiš(i«iM> o trgatvah posebnih kakorosti izb«). Seredt moramo tako trgatev prej uradno prijaviti na ča potem komisija izmeri sladkorno stopnjo v jagodah in izda sigrft posebne kakovosti. Za pozno trgatev je minimalno zahte-*«orna stopnja vsaj 92 Oe stopinj. delo se bo naslednjih nekaj mesecev preselilo v kleti, ^lavnj rtr^i^^*^ tojeva vino v procesu, ki ga imenujemo alkoholno vrenje, biokemičnega procesa je etanol (alkohol), zaradi kate-S*"*!® droge, čeprav velja, da je etanol med vsemi Hst\^ , alkoholi edini, ki v zmernih količinah ni škodljiv. Pri vrenju se t “ "“f ** ** »sprosti« iz 1000 litrov mošta, ki ima 20 % •t putu 50000 litrov. Zato ni odveč previdnost, ko se odpravljamo v ^Tžaj '^•Pda vina. Predem vstopimo v kletni prostor, odprimo vrata Pn poseben problem pa je v globokih kleteh, saj se COj ”91, Jajjj ‘*h-Ze 10-15 % koncentracija CO,. če ga vdihavamo nekaj mv vdih-^^*^' oezavest, pri koncentraciji 30 % pa je učinek kralkotraj-s*>kja narkotičen in smrten! Razmišljajmo o maskah z dovodom je V .posebej še v večjih kleteh. Pri vrenju nastaja tudi toplota, '^nih Pdrnerov nezaželjeno, da zvišamo temperaturo kleti pri be-'**lv dT(b^ ® stopinj, saj se na primer temperatura med vrenjem v 6 hi stopinj C, pri večjih volumnih soda še višje. Pri višji tla. Zatok* tvori se tudi manj alkohola, saj se CO^ slabše veže Prt Izhaja iz soda ter odnaša tudi del aromatičnih snovi in mošta nad 35 stopinj se lahko alkoholno vrenje Ptevoa proces steče v nezaželjeno smer. Vemo, da je les zelo r^^j tu|^* toplote, zato Je nevarnost višje temperature vrenja še večja, da h napolnili s toplim moštom, V leseni posodi ni i* vrftr,- hladili in s tem uravnavali temperaturo vrepja, P°s®di iz nerjavečega jekla, kije toplote, lahko temperaturo vrenja reguliramo od zunaj s damo vgraditi v jekleno cisterno posebno hladilno na-d* r. dvojno steno, ki Jo lahko priključimo na vodovodno ^faiuro vre?’**"' 'tvoženje vode v notranjem plašču vzdržuje željeno tem-11, odlična, vendar najdražja rešitev. P® začeti, če v moštu ni kvasnic. 2 raz- ip L in predhodnim žveplanjem smo uničili tudi velil^dcl so prišle v moši z grozdnimi jagodami. In s takim SU .'^kovfu, spontano alkoholno vrenje je prevelik riziko. Če hoče-tiL ^'lure k'*’ se odločamo za dodatek vrelnega nastavka či- Poprtin rndu Saccharomyces cercvisiac, če pa hočemo, da hai prevre ali če se Je vrenje ustavilo, pa iz rodu Saceha-*^^asovke so lahko v tekoči ali suhi obliki. Prej Jih mo-h tolKjjjj razmnožiti, suhe kvasovke prej tudi namakamo v majh- »tne vode (35-40 stopinj C). Vrelni nastavek pa dodamo še mBCfjSpontanega alkoholnega vrenja. Vsak sev kvasovk ima 'toiltiostj J '■'.™'»ije pomembno, da si preberemo navodila in tudi • '*cljajo za posamezni sev kvasovk. Ernest Novak, dipl. inž. agr. tlet »a prevre ali če sc je vrenje ustavilo, pa iz rodu Saccha- Kmetijska svetovalna služba Skrivnostna bolezen svinj Klinična oblika sindroma reprodukcijskih motenj pri svii^ah je bila prvič opisana leta 1987 v ZDA. Vzrok takrat še ni bil znan, zato so bolezen imenovali »skrivnostna bolezen svinj«. Racionalna obdelava tal Danes govorimo o PRRS-u, kar pomeni: Porcine - prašičji Reproductive - reprodukcijsko Respiratory - dihalni SyndroDi - bolezenski kompleks Izvor bolezni je zaenkrat še neznan, povzročitelj bolezni pa Je virus, klasificiran kot ARTERJ-VIRUS. V Evropi je bil virus prvič odkrit in opisan leta 1991. Po mestu odkritja so ga imenovali Le-lystad virus in dokazali so, da je sposoben izzvati bolezen. Pred tem so za številne druge povzročitelje menili, da so bodisi sami ali v skupini (npr. leptospira, virus prašičje influence, klamidija ...) možni povzročitelji PRRS-a, vendar le-ti niso bili zmožni konsistentno izzvati bolezni pri poskusnih prašičih. Pri plemenskih čredah se akutni PRRS pokaže s poznimi abortusi, predčasno pra-sitvijo. s povečanim številom mrtvorojenih ali mumificiranih plodov, povečano smrtnostjo pri se-snih mladičih, podaljšano servis periodo. Akutni PRRS traja praviloma 2-4 mesece, po tem obdobju se razvije določena imunost in reprodukcija se vrne na relativno normalno raven. Dr. H. Nienhoff {1993) navaja značilnosti za črede v akutni obliki PRRS:. - manj kot 10,5 živorojenih pujskov na gnezdo, - več kot 0,7 mrtvorojenih pujskov, - več kot 15 % izgub pri sesnih prašičih, - več kot 15 % legel z manj kot 113 dnevi brejosti, - več kot 15 % legel s šest ati manj rojenimi pujski. Pri odstavljencih lahko PRRS prispeva k povečanju respiratornih problemov, večji smrtnosti, povečanju sekundarnih bakterijskih infekcij. Tj problemi se pri pitancih ne.pojavljajo le po vnosu virusa PRRS v čredo, ampak se na mnogih farmah nadaljujejo 1-3 leta ali več po okužbi črede. Hitro širjenje bolezni po Evropi Je povezano s prodajo in transportom mladic, pitancev in prenosom bolezni s semenom za umetno osemenjevanje. Še vedno se raziskuje možnost prenosa prek zraka in ptičev. Kljub hitremu širjenju bolezni po Evropi pa mnoge dobro zaščitene in izolirane reje niso bile okužene. Kaj lahko naredi rejec sam za zaščito svojega hleva? Potrebno Je upoštevati osnove veterinarsko-sanitamega reda, ki ga bom na kratko obnovil: Plemenske živali kupovati v zdravstveno kontroliranih rejah. Pujske za pitanje kupovati pri znanih, če je le mogoče vedno istih rejcih. Nove živali nameščati v ločene (karantenske) prostore. Kupljene živali razglistiti in jim odstraniti garje. Parazite odstranjevati redno. Nadzirati promet oseb in vozil. Omejiti dostop v hleve tujim osebam. Tujim osebam zagotoviti hlevske škornje alt zaščitne vrečke in hlevske plašče. Izogibati se stiku z drugimi svinjskimi hlevi. Intenzivno uničevati podgane, miši in mrčes, saj so le-ti prenašalci povzročiteljev mnogih nalezljivih bolezni. Tehnologijo prehrane in krmo optimalizirati. skrbeti za živalsko higieno (kakovost in gibanje zraka, temperatura v hlevu, osvetlitev ...), saj se tako lahko prepreči ali ublaži potek mne^h bolezni. Reja naj ima redno veterinarsko oskrbo. Bolne živali je potrebno takoj zdraviti. Če zdravljenje ni uspešno, Je potrebno takšne živali zaradi zaščite drugih živali in higiene takoj odstraniti. Zdravljenje in uporabo zdravi! odredi veterinar. Kadavre (mrtve živali) je potrebno čimprej odstraniti, do odvoza pa naj bodo v posebnem prostoru. Izvajati redno čiščenje in dezinfekcijo v hlevu. Dejan Židan, dr. vet. med. Veterinarski zavod Slovenije Oddelek za reprodukcijo OE M. Sobota 9,7 milijona za pospeševalce kmetijstva Tudi v Mestni občini Murska Sobota namenjajo posebno pozornost pospešeranju In razvoju kmetijstva. Zato so za letos zagotovili iz občinske Magajne 9,7 milijona tolarjev. Po 4 nuUjone SIT bo zagotovljenih za pospeševBiue poljedelstva in živinoreje, 1,050 milijona za sofinanciranje kmetijskega Izobraževanja, 650 tisočakov pa za dejav-' nosti čebelarjev in ribičev, llpraričenci do teh interventnih sredstev so fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo prebivališče oziroma sedež na območju mestne občine. Za jesensko setev so predvideli regresiranje nakupa semena priznanih sort pšenice, rži in ječmena. Višina regresa znaša za fizične osebe 10 tolarjev za kilogram, za pravne osebe, to je KG Rakičan, pa 2,5 SIT. Opredeljene so tudi površine (do 300 hektarjev) in količina (90.000 kilogramov). Regresirali bodo tudi apnenjenjc tal, in sicer 3 tolarje za kilogram apnenca in 1,5 tolarja za kilogram satura-cijskega mulja. Pri tem so za fizične osebe predvideli 60 hek-laijev površin in 3 a1i 6 ton količin. za pravne osebe pa 40 hektarjev, medtem ko je količina enaka. Prav tako bodo regresirali kemične analize vzorcev zemlje. Za fizične osebe je predvidena količina 100 vzorcev, višina regresa pa 2.500 tolarjev. In še sofinanciranje dejavnosti čebelarjev in ribičev: za poskusno vlagaitie postrvi v Soboško jezero bodo namenili 450 tisoč tolarjev, za zdravljenje čebel (varoza) pa 200 tisoč SIT. Program za uveljavljanje regresa za pospeševanje živinoreje in sofinanciranje kmetijskega izobra- • ževanja bo sprejet kasneje. MJ Opuščanje konvencionalne obdelave tal (nadaljevanje iz prejšnje številke) Aplikativnost posameznega načina obdelave tal Aplikativnost posameznega načina obdelave tal (za določeno poljščino) je povezana z agroekološkimi razmerami: na primer za ozimno pšenico so predvsem pomembni: tip tal, globina akumulacijskega horizonta, nagib zemljišča, količina in razporeditev padavin. Od teh razmer je namreč odvisna potrebna globina obdelave tal -oranja, Z oranjem namreč uravnavamo hitrost odcejanja meteorne vode v jesensko-zimskem obdobju, zlasti če so tla slabo prepustna, npr. težka. Meteorna voda mora namreč hitro odteči s površine v nižje plasti ul. Nagnjena zemljišča lahko orjemo plitveje ali jih celo obdelamo brez oranja, ker preostanek meteorne vode površinsko odteče. Za aplikacijo racionalne obdelave tal je potrebno (po Se premalo preverjenih podatkih) najmanj 800 litrov padavin na kvadratni meter. Morajo pa biti čim enakomerneje razporejene prek vegetacijskega obdobja, zlasti jih mora biti dovolj v fazah, ki so najpomembnejše za pridelek. Možnost aplikacije racionalne obdelave tal za ozimno pšenico je tudi odvisna od globine oranja za prejšnjo poljščino in časa spravila prejšnje poljščine. Primerni so le zgodnji in srednje zgodnji posevki, globina oranja za prejšnjo poljščino pa ne bi smela biti manjša kot 25 cm, seveda če so tla dovolj globoka. Na splošno pa je možnost aplikacije racionalne obdelave tal odvisna od kolobarja, in to zaradi vpliva prejšnje poljščine na fizikalno-mehansko stanje obdelovalne plasti tal. Zelo primerne prejšnje poljščine so legumtnoze za zrnje in sladkorna pesa, ki pa za ozimno pšenico ni najbolj primerna zaradi poznega spravila. Manj primerna, vendar ne neprimerna, je koruza. Racionalna obdelava Ul ne daje možnosti temeljnega gnojenja, ker gnojil ni mogoče zadelati v zahtevano globino. To niti ni pomanjkljivost, če so tla v pedološko dobrem fizikalnem stanju in če je bila prejšnja poljščina izdatno pognojena s P- in K-gnojili. Gnojenje z dušikovimi gnojili pa je najracionalnejše, če dajemo rastlinam dušik v odmerkih glede na zahtevo posamezne fenofaze. Način obdelave Ul ni ovira za izvedbo katerega koli načina dognojevanja posevka. Prednosti racionalna obdelave tal Klasična obdelava tal je zasnovana na uporabi orodij in strojev, pri katerih je hitrost delovne naprave enaka vozni hitrosti agregata. Zahtevano sUnje tal, primemo za setev in vznik semena, je zato mogoče doseči z večkratnimi mehaničnimi posegi v tla, pri čemer se tla precej tlačijo zaradi večkratnih prehodov delovnih agregatov po zemljišču. Slaba Je tudi dobit angažirane moči pogonskega traktorja zaradi relativno velikega zdrsa pogonskih koles in zaradi precejšnjega kotalnega odpora traktorja, ker vozi po že zrahljanih tleh. Vsega omenjenega Je manj pri racionalni obdelavi ul, ki tudi poenostavi obdelavo. Zato se poveča produktivnost dela in zmanjšajo stroški pridelave. Nista zanemarljivi tudi boljša nosilnost, zlati pa struktura tal, slednje zaradi večjega števila deževnikov in korenin v zgornji plasti tal. Zato se tla hitro segrejejo in dobro uravnavajo vodno-zračne razmere. Pri racionalni obdelavi tal je tudi manj možnosti, da bi nastajala plazina in da bi tvegali zamudo optimalnega roka setve, saj se lahko v času med pripravo tal za setev in setvijo vreme poslabša, (Pri racionalni obdelavi tal sU navadno obdelava in setev združeni.) Tako Je posevku na voljo tudi Teč vegeUcijskega časa. Na površini tal zlasti v setvenem horizontu pa Je relativno dosti organske mase, zato so težave z odlaganjem semena, če ni sejalnica opremljena s krožnimi lemeži, najbolje če sta dva ob vsaki sejalni cevi. Tudi v tem primeru je setev problematična, če Je veliko organske mase. Takrat je treba sejati s sejalnico s pokončnimi sejalnimi cevmi ali s prečno postavljeno sejalno letvijo, ki odloži seme v plaz oziroma pod plaz zemlje, ki jo privzdigne prekopalnik. Sklep - napotilo poljedelcem Zdaj, ko je tudi z raziskavami (aronomsko) utemeljeno, daje treba prilagoditi sistem obdelave tal območnim pedoklimatskim razmeram, ni razlogov, da ne bi nadomestili klasične obdelave Ul. ki jo uporabljamo v različnih talnih in podnebnih razmerah, z ustreznejšo za določeno lokacijo in poljščino. Zamenjava pa mora biti postopna, vsako stopnjo Je treba preveriti z večletnimi poskusi in rezultati iz pridelave, ki jo je treba animirati za takšno poskusništvo. Množično uvajanje nove, ne dovolj preverjene tehnologije obdelave tal je namreč zelo tvegano dejanje, zlasti ekonomsko in ekološko. Treba Je opozoriti, daje povzročilo prav globalno uvajanje ne dovolj premišljenih novosti v obdelavo tal velike poškodbe in posledično poslabšanje rodovitnosti Ul ter na določenih območjih katastrofalno erozijo. Temeljnega pomena za ohranjanje rodovitnosti tal pa je občasna, če že ne stalna kontrola zbilosti Ul. Daje potrebna, pričajo podatki o velikem izpadu pridelka zaradi prevelike zbitosti tal na Švedskem in v ZDA, kjer so pred leti začeli z omenjeno kontrolo. Tudi pri nas je že skrajni čas, da jo vpeljemo in zakonsko predpišemo. Zanesljiva merila za oceno škodljivega zbijanja pa so: - kritična količina makropor za izmenjavo plinaste faze v tleh, - kritične obremenitve in notranje napetosti ul pri realizaciji potrebne odrivne sile za izvajanje ustreznih tehnologij pridelave, - kritični mehanski upor tal za normalen razvoj koreninskega, sistenu in rast posevka. Na splošno pomeni vrednost gostote zložbe talnih d el cer 14 cm3) kritično mejo zbitosti ul. Če je večja, pridelki upadajo pri vcemi vrst ul in kul livarjev. Jti ?A AE ZA W jec/ H/ OOTAiJE 'i€y P h 10 vestnik, 1 2. oktobra Namesto pride dobiček v malhi industrija in kmet L Evforija lastninjenja se počasi izteka; vsi smo lastniki; največji buržuji pa naj bi postali najnižji odstotek aktivnega prebivalstva, ki so s certifikati in s pomočjo zadrug olastninili skorajda 40 odstotkov predelovalne industrije. Toda ali jim to lastništvo resnično prinaša tako velike koristi? ll 1 - l J 1 S Zgodbo bi lahko začeli s tistim pogovorom za jesenski Tri krat tri, ko Roza in Dergi sanjata in preštevata velike kupe denarja, ki naj bi jima jih med počitkom pod kozolcem navrgla prej omenjena igra na srečo. Kot verjetno veste, se je Roza z metuljčkom in značilnim zeleno karirastim suknjičem odpravil na potovanje in v kazino, da svoje bogastvo še oplemeniti, Dergi pa v dobro »oštarijo« in bordel razmigavat svoje obilno telo. In če zgodbo priredimo za naše kmete, le-ti ne bodo potrebovali več dobrega kopja niti traktorja za obdelavo polj in spravilo pridelkov kot tudi ne pola, s katerim bi vozili svoje pridelke na »plač« in družino k maši, kot bi to rada počela Roza in Dergi, ampak bodo »frajetji« brez pola. Namesto cekarjev bodo sedaj nosili usnjene poslovne kovčke in v njih dividende olastninjene predelovalne industrije. Ne bodite presenečeni nad novopečenimi »frajerji«. Toda zgodba ima preveč lepotnih napak, da bi bila resnična, tako nekako kot igra na srečo. Bordeli in kazinoji so za našega kmeta še kar precej daleč. trebuje zgolj za svoje preživetje, in to tudi proda. Zadruga je potemtakem najenostavnejša oblika koncetracije proizvodnje v okviru kmečkega gospodarstva. Tako zadruga ni pomemben zaščitnik kmeta samo pri izhodu (prodaji pridelka), ampak tudi pri vhodu (nakup reprodukcijskih materialov), kjer se prav tako srečuje z industrijo. f e ^ like zadruge morale oO' teresom cele vrste tu: djetij, katerih lastniki stale. '• le- 4 S tem lastništvom p« ijga ___________s^onika bile vlogo zaščitnik« "jjoiH kmeta pred veliko ifdiJ^u^o so ga v bistvo posredno povezale s predeloval strijo. Problem pa pos^' hujši, ker so se ' mičnih specializiranih tej vlogi znašle splosn® ki že zaradi strukture ■■ različnih panog«** 1^’l več mogle zaščititi kmetovega interesa " ' ši riziko pri pridelavi i pridelkov po čim ugoa?' v nah. iL I«'" Edino, kjer se N* izide, je, da bodo_vs kmet kot zadružnik predelovalne industrij strija, začeli kolektiv« ti na državo in s ten*J’' (rj' tei" " K'*'' plačevalski denar, k« liko hujše, kot je bd parcialno pritisikanj ■ . valci so predvsem pn “ nipulirali z kvotami, tisto, kar J« ► gel na ravni države. P vP ' bilo kaj prida, To je' ki že kaže spornos kmeta kot pridelo tfor*’U valci so stnika in se kaže na Nazoren zgled so sedaCJ sti ter pritiski j- kov ob zamrznitvi c. u ps* nekoliko povisaPib t ,(.^8 ce in moke. Jv" foto. > l vestnik, 12. oktobra 1995 11 “I kulturna obzorja } 4 4 £ Protestantski učbenik vere Izid Protestantskega katekizma v slovenščini je očiščenje in poglobitev studenca duhovnosti. Z njim bo slovenski (beri: prek- murski) protestantizem lahko začel tisto poslanstvo, ki mu po Lu-*^vem izročilu pripada: duhovno prenovo. Začel se bo izvijati iz svoje padonakne, literarne in še kakšne zavezanosti, ki zanj vsekakor ni ^^ifčna, ampak samo izpeljana. Literarno, zgodovinsko in politično dejstvo naj bi bilo, da je slovenski protestantizem ključno pomemben za slovensko pismenost in nacionalnost. Kaj pa, če jo pioiestanlsko izrinjanje latin-ščine in uvedba domačega jezika * bogoslužje povzročila tudi neke yrsie polpismenost med našim 'jabim prekmurskim prebivalstvom, tako protestantskim kot katoliškim, saj je pod vplivom protestantizma tudi tukajšnji katolicizem prej in pogosteje v bo- Eoslužju uporabljal narečje. To ’’Prašanje me je okobalilo la-'^Pjič v čeuiek, 5. oktobra, na predstavitvi knjige Protestantski v soboški grajski dvo-rani ra, potem ima tak učinek na nemški narod nemški jezik, na madžarski narod madžarski in na slovenski slovenski. Pekmurski protestantizem je uvedel v bogoslužje prekmurski jezik in je potemtakem v kontekstu te nacio-nalkulturne teorije deloval prav nasprotno od konstituiranja. Prekmurščina je od vseh narečnih govorov najmanj zastopana v tako imenovani knjižni slovenščini, takratni vladarji Prekmurja Madžari sojo imenovali vendšči-na in jim je šla čisto dobro v kontekst dokazovanja, da Prekmurci niso Slovenci. NiKidnO' je Int namreč tako nova ni osrednji alovenski protestanfiz^ ki je, neota-prav tega, preiut-bia reiigb^o praksa je protestantizem ohi^mi samo v Frekmnrju, kj^ je ves ČM obsta^ kot regijsl^ nenacionalen. Zakaj ne drži druga Kuharjeva teza, po kateri je na Slovenskem en sam protestantizem? Zato, ker bi v tem primeru morali zavreči in zanikati nacionalni pomen protestantizma kot tistega duhovnega gibanja, ki je, kot velja v slovenski nacionalni teoriji, ključno konstituiralo slovenski narod in mu podelilo možnosti, da posta- rani. Pekmurski Pfotestantizem kot '^skladiščem "acionalni naboj? Sleden razložim to na videz '"•hrnnaittno tezo, ki sem jo, Piavijjjjj neznanskega domne-^nega anahronizma postavil kot ^rašanje (jK '■ ■ da manj udari -na kratko še z neko '‘rugo St, irtvaro. “go Kuhar, eden od ured-Protestantskega katekizma, f - je v n is k ega Katekizma, Počn'''^j^'^ ®kspozeju, enako pa Mal ® tudi v tako imenovanem L Jt-i' ■ koi /'tkajkrat zatrdil, da jezik narod in da brez pro-^pJskega delovanja Slovencev tlU>. »Protestantizem f Slo-krajini je nadaljeval refor-kontinuiteto Trubarjeve-Kuhar. Ker je med J, )n končnim dosegom samostojnosti vmes 0^stoletij, je potemtakem J prekmurski protestanti-'Sinvenski krajini«, tako je Kuharjevo sporočilo v knjigi - kot neke vr-b£|j'*’^®^iščeni nacionalni na- i^tav v ptotr- Samostojnosti vmes primeru prekmurskega 1^® velja in ta-harjeva?* druga Ku- 1’ dveh kulert v Sloveniji dnjej. P^otestantizmov, osre-inskega in prekmurske-Pa samo eden. P« sp v katekizem oištobra, v ''laur dvorani pre-tia iip»^\’^°sfnika in Čla-U odbora Gf- vgf, Ladvlk ifjtt. založbe CZF 8a uredniške- terfia'''^® Marjan Horvat hišk ega odbora 8UsK’‘'^^-J^^«opili ■ * '“niuvail sta UfT*4"‘^oče in hči Lukač "'■ki zbor Jožeta Vuka- >u «8 Fv katekizen. A. J-—•MiBM jiaieKizem Občine je iz ...a. '.prf ptevfedel Homu* 1 picGgovor k Dai»t*fr ij, vo posedanjih ll Reber, Dmi(q 1 tf- Guli Tik. predgovore Severja. Š. I lil BakMi In -—' 1 1«-^ ' "akni ---------Kuzmiča flvfc 1^" PoMdufljil tar-s-k-TM recen-duL.|^^„C. TftskiiltM L* hrti inti. j® lektoriral j® izdelal ‘‘sniii^oštevančec. Na-So!!- u,^®oamreč jtrik konstituria Oziroma ga vsaj konsolidi- ločenimi pogoji perspektivni prekmurski avtonomizem. V tem oziru je njegov impliciten pomen duhovno fundamentalen, zdaj po dovršitvi slovenskega nacionalnega programa pa sploh. Naposled je lahko rešen vsake politizacije. Protestantizem kot duhovni studenec se obravnava materija: »Kvantna teorija zavrača domnevo, da je svet nepretrgana veriga vzrokov in posledic. S tem postanejo ugovori klasične fizike proti človekovi svobodi brezpredmetni.« {PK, str.67.) Med enim in drugim katekizmom pa so seveda razlike v vprašanjih glede Marijinega brezmadežnega spočetja, Kristusovega vstajenja od mrtvih in pri drugih religiozno-dogmatskih temah. Kljub temu pa ta različnost v Protestantskem katekizmu ni formulirana trdo. V razmerju med enim in drugim katekizmom, po-tematkem pa tudi med eno in drugo veroizpovedjo, gre čedalje bolj za neke vrste ekumenizem razlik: razlike ju zbližujejo, ker napeljujejo na iskanje vzrokov zanje. ŠTEFAN SMEJ kulturni koledar •P Vrnimo se k prvi tezi. Tukajšnji ljudje, ki so bili, po zaslugi protestantizma, obdarjeni z domačim, narečnim bogoslužnim jezikom, poznajo in razumejo manj latinizmov kot drugi Slovenci, kar pomeni, da so jim vse tujke neznansko bolj tuje kot bi jim v času medijske globalizacije smele biti. Izkustvo, ki ga imam ob pisanju za la lokalni časnik, to potrjuje. Največji de) tujk, tudi če so prevzete iz angleščine, francoščine, italijanščine, ima korenine v latinskem jeziku, ki ga je protestantizem pregnal. Po drugi strani pa naše ljudstvo uporablje veliko germanizmov. Če iz tega izpeljemo zgoščen sklep, potem je nemščina vsekakor večja grožnja za slovenski jezik in potemtakem tudi za slovenski narod kot latinščina. Latinščina kot mrtev jezik nima v ozadju kake žive nacionalne in hegemonske težnje, medtem ko za nemščino tega ni mogoče trditi. Z vsaj enako dokazno močjo bi bilo torej umestno dokazovati, da se je z izgonom latinščine iz cerkvenega jezika okrepila »germanska nevarnost«. Zasluge prekmurskega protestantizma za slovenstvo ta »za in proti« zrelativira in uravnovesi. Če smo prekmurski Slovenci, nacionalno nesamostojni in brez svoje pisane besede, zdržali tisočletja dolgo, zakaj naj bi nas pobralo prav ob nastopu protestantizma, ko je, vsekakor pod njegovim vplivom, kmalu začela uporabljati slovenski jezk tudi rimskokatoliška Cerkev. I I ne nacija. Naradno konstitutiven je bil namreč samo tako imenovani osrednji slovenski protestantizem, kije, nemara prav zaradi tega, prenehal biti religizono gibanje. Slovenski protestantizem je kot religozna praksa ohranjen samo v Prekmurju, kjer je ves čas obstajal kot poseben, od slovenskega drugačen protestantizem. Prav zato, ker ni imel drugih implikacij kot regionalno-religioz-nih. Osrednji slovenski protestantizem je po dovršitvi svojega poslanstva, če povemo to v nacionalno eshatološkem jeziku, zamrl. o splavu: T.- Kristjani imamo tukaj nalogo pomagati, da ne bo treba nikomur zaradi golega strahu za lastno prihodnost in prihodnost nerojenega otroka pomisliti na splav. Vendar so tudi takšne situacije, da ne moremo iz njih, ne da bi postali krivi. Tedaj pomeni ravnati kot kristjan - v upanju na odpuščanje izbrati med dvema možnima krivdama.* (Protestantski, katekizem, str. 258.) Iz tega sledi, da je prekmurski protestantizem bil in ostaja feli-giozno gibanje, ne pa tudi nacio-nalnopolitično. Je izraz notranje svobode, in če obstaja kak njegov politični učinek, potem ta vsekakor ni nacionalnega značaja, temveč etničnega. Iz njega se napaja značilni, zanimiv in pod do- Knjiga Protestantski katekizem je sestavljena iz prevoda nemškega katekizma z naslovom Evangeliscfaer Gemeinde Katechi-smus, iz v današnji slovenski knjižni jezik prestavljenih predgovorov slovenskih protestantskih piscev Primoža Trubarja, Jurija Oalmatina, Ferenca Temli-na, Mihaela Seveija, Števana KUz-miča in Mihaela Bakoša, iz omenjenega »zgod ovinskoliterarn ega eseja o slovenskem protestantizmu«! Draga Kuharja ter na koncu dodanih barvnih fotografij evangeličanskih cerkva na Slovenskem. O MarSbem deriištva: ■ ..4 Kdca- natEtačncle pt> gleda Jezusov rodovnik pri Mateju {I, 1-17), najde tam žene - Tamaro, Raha-bo. Ruto, Betsabejo, Uri-jevo žet«) - same osebe, ki v Stari zavezi niso vedno predstavljene v najlepši It^ ...Vendar je to samo ena plat... $ tem, ko žene Mjub visoki Starod in nerodovR-Rosti rodijo, je jasno, da otrok ni sad človeških n^-tov, ampak je na poseben način bo^i dar. ... Marija ni samo »katoliška«, amptdt je t^l »evangeličanska*. saj je.vendar Jezusova mati in mu je bližja kot lijegoid najbližji učenci ...* (Protestanstski kateki* m. str.i73-]74) »Katekizem je učbenik vere«, pravi avtor nemškega katekizma dr, Gerhard Helntze. Z ozirom na Luthrovo zahtevo, da je potrebno sveto pismo brati neposredno v duhu njegovega »opravičenjske-ga« sporočila, je potemtakem vsak katekizem že nekaj ekumenskega. Tudi Luthrov Mali katekizem. V katekizmih se vera razlaga, duhu svetega pisma ni puščena ne s posredovan a govorica. Mariborski naslovni katoliški škof dr. Vekoslav Grmič, ki je bil na predstavitvi Protestantskega katekizma (PK) v soboški grajski dvorani, je dejal, da je ta katekizem zaradi svoje nedogmatskosti primeren tudi za katoličane.. S čimer ni zagrešil nikakega antika-tolicizma, marveč je samo ponovil in apliciral definicijo katekizma. Duh vendar plava, koder hoče, za dosego »izkustvo intimnosti med Bogom in človekom« (PK, str. 12) ni nobenega vnaprejšnjega določila. Razen tistega, ki so ga pri raziskovanju odnosa med Bogom in človekom odkrili filozofi Avguštin, Kirke-gaard, Pascal in še nekateri, seveda tudi Luther - če ga v tem oziru štejemo za filozofa, ne zgolj za globokega vernika. Blaise Pascal je to določilo, ki je navedno tudi v katekizmu, takole izpovedal: »Človekova veličina je v tem, da se zaveda, da je beden. Drevo se ne počuti bedno.« Ekumenizem razlik v temeljnih filozofsko-ontolo-ških pogledih med protestantskim in katoliškim katekizmom ni bistvene razlike. Po zaslugi sodobne (znanstvene) filozofije narave je mogoče brez nepotrebne dogmatike najti mesto za vero. V ilustracijo naj navedemo samo navedek iz PK, v katerem RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko ogledate likovna dela, ki so nastala na letošnji poletni slikarski koloniji v Lipovcih. MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Avari na jugozahodnem Madžarskem. Pripravil jo je muzej Žalske županije, na ogled pa bo do 20. novembra. MURSKA SOBOTA: V razstavnem salonu Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava likovnih del Francija Jaušovca. MU^KA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane si lahko ogledate razstavo članov likovne skupine LIKOS. MURSKA SOBOTA: V galeriji je tudi razstava o življenju in delu akademika prof. Franca Zadravca (ob 70-letnici), katero je postavila Študijska knjižnica. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo Sokoli in Orli na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju. Razstavo si lahko ogledate do 10. oktobra. RADENCI: V galeriji hotela Radin so na ogled dela akademskega slikarja Aleksandra Beera. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo likovnih del priznanih slovenskih in avstrijskih umetnikov. RAKIČAN: V gradu razstavlja svoja dela Živko Brkič - Žiga. SOMBOTEL; V galeriji Keptar razstavljajo svoja dela člani Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. ŽELEZNE DVERI: Na Belčevi domačiji je odprta razstava Otroci - odaslim, ki si jo lahko ogledate do 31. oktobra. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V četrtek. 12. oktobra, ob 19. uri bo v grajski dvorani predsavitev knjige Slovenska kronika, XX. Stoletje, Zgodovinsko delo bosta predstavila dramski igralec Roman Končar in zgodovinar dr. Marjan Drnovšek. Srečanje bosta dopolnila Feri Lainšček in Andrej Mlakar, Sodelovali bodo tudi glasbeniki Glasbene šole Murska Sobota, MURSKA SOBOTA: V petek, 13, oktobra 1995, ob 20. uri bo v grajski dvorani premiera gledališke predstave z naslovom Metek f čelo. (Originalen naslov komedije je Radovan treči avtorja Dušana Kovačeviča.) Predstavo je pripravila gledališka skupina Kluba prekmurskih študentov, režiserja sta Gorazd Žilavec ia Vlado Vlaškalič. ULTOMER; OD 12, do 15. oktobra bo VII. slikarski Ex-tem-pore, ki ga pripravljata Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer, OE Muzej in galerija Anteja Trstenjaka. Oko besede in iyeni ogledniki Pisali smo že, da bo od 19. do 22. oktobra v Soboti pisateljsko srečanje z naslovom Oko besede. Doslej so iz neprekmurskega dela Društva slovenskih pisateljev (DPS) udeležbo potrdili Milojka Žižmond - Kofol, Silvija Borovnik, Andrej Hieng. Tone Pavček, Tone Partljič, Marjan Tomšič, Vlado Žabot, Goran Gluvič, Jani Virk in Zdenko Kodrič. Iz tega etničnega korpusa pričakujejo še Majo Vidmar, Milana Deklevo in Alojza Ihana. Iz prekmurske podružnice DPS-a in od drugih domačih avtorjev bodo sodelovali Karolina Kolmanič, Branko ŠČmien, Feri Lainšček, Milan Vincetič, Ernest Ružič, Robert Titan, Duško Štefan ec in še nekateri. V četrtek, 19. oktobra, bodo udeleženci na ekskurziji po dolinskem Prekmurju (arheološko izkopavališče Oloris, rojstna hiša Miška Kranjca v Veliki Polani, Copekov mlin pri Mali Polani), pozneje bodo na otvoritvi razstave svojih literarni del v Študijski knjižnici in za lahko noč na sprejemu pri soboškem županu Gerenčerju. V petek naslednjega dne bodo nekateri posamič na srednjih 'Pisa^feijslco srečatrvje OKO BOSODO virslca) So porai 19. - 72. otctoUr 1995" šolah (Gimnazija, SSTS, SETUAŠ v Soboti, SZŠ in SKŠ v Rakičanu), potlej bodo v soboškem muzeju ter popoldne in pod večer v Iža-kovcih (»bujraši«, ljudski glasbeniki in vinogradniki z Goričkega). V soboto dopoldne bodo v Porabju, popoldne na Goričkem (predavanje o protestantizmu, ki ga bo imel duhovnik Vili Kerčmar, umetnostnozgodovinsko popotovanje). Zvečer bo v soboški Zvezdi javna prireditev z naslovom Večer vtisov. Nastopila bo Marko banda, V nedeljo se bodo interno pogovarjali o izdaji zbornika Oko besede, nakar bodo v murskovalovski Nedeljski kuhinji. (ŠSM) n vestnik, 12. oktobra 1995 nasveti !l Javnost bo morala sodelovati pri odločanju o lokaciji za odlagališče RAO Strategija Agencije RAO: družbena sprejemljivost I Dogajanje na ljubljanski borzi Po velikem neuspehu javne predstavitve projekta o iskanju lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov leta 1993 so v agenciji spremenili strategijo Agencijo za radioaktivne odpadke je 8. februarja 1991. leta z odlokom o ustanovitvi javnega podjetja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ustanovila Vlada Republike Slovenije; njen osnovni namen je zagotoviti razmere za trajno in varno odlaganje radioaktivnih odpadkov, hkrati pa bo morala zagotoviti ustrezne projekte, voditi gradnjo ter opravljati nenehne raziskave. Zdaj delijo postopke pri iskanju lokacije okrimo na tehnične in komunikacijske, točneje so se usmerili najprej v iskanje lokacije za nizko in srednjeradioaktivne odpadke, komunikacijski pristop pa je veliko boij prilagodljiv in odprt javnosti, zato želijo uveljaviti »postopek pridobivanja lokacije z zbiranjem ponudb na osnovi javnega razpisa«. Švedska ima 12 JE elektrarn z urejenimi skladišči, Nemčija ima kar 21 jedrskih elektrarn z urejeno predelavo in skladišči. Francija se lahko pohvali kar $ 57 jedrskimi elektrarnami z urejeno predelavo in skladišči. Velika Britanija jih ima 34. ZDA 103, Kanada 22 in Japonska 48. Ljudje sploh ne poznajo problematike z drugimi besedami bi lahko zapisali, daje Agencija za radioaktivne odpadke ali Agencija RAO letos začela delovati boij javno. Spomladi so opravili raziskavo med širšo slovensko javnostjo. pred kratkim pa so izdali prvo številko biltena z naslovom Časopis Agencije za radioaktivne odpadke, V uvodu je zapisano; Danes delo na projektih, ki posegajo v okolje, rte more steči brez sodelovanja in soglasja prebivalcev. Seveda odločitev za podporo takšnemu projektu ni lahka. Vsekakor pa je lažja, če vemo, kje lahko dobimo informacije o projektu in njegovih vplivih na okolje. To velja (udi za projekte odlaganja radioaktivnih odpadkov. Marsikdo v Sloveniji ni ravno navdušen nad dejstvom, da v Sloveniji proizvajamo radioaktivne odpadke. Postavljajo se vprašanja: Kaj so radioaktivni ^padki? Kje nastajajo? Kako se jih odloži? Kako z njimi ravnajo T tujini?... V biltenu je predstavljena problematika odlaganja visoko radioaktivnih odpadkov, odlaganja nizko in srednje radioaktiv- Slovenija bo morala sama zakopati »radioaktivnost« Primerno odlagališče bo izbrano le v soglasju s prebivalci, kajti tudi v drugih državah se je izkazalo,, da so uspeli le na ta način, da so omogočili ljudem, da sami vplivajo na izbiro lokacije. Po programu iz leta 1995 bodo iskali lokacijo za podzemno odlagališče v nasprotju s prvotnim projektom, ko so iskali le lokacijo za površinsko odlaganje. Ljudje naj bi bili že vse od začetka vključeni v izbiranje Javnost o radioaktivnih odpadkih Raziskava javnega mnenja je pokazala, da javnost ni naivna, da bi jo lahko prepričali o čemer koli, še posebej, če so informacije pomanjkljive ali enostranske. Raziskava z naslovom Stališče javnosti o problematiki odlagališč radioaktivnih odpadkov v Sloveniji je pokazala, da je seznanjenost Slovencev s problematiko radioaktivnih odpadkov relativno nizka, zmotne so njihove predstave o količinah, o vrsti odpadkov, prav tako ne vedo, kje jih shranjujemo. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da 85,2 odstotka an- Spoštovane bralke in braki, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom, 3. 10., in ponedeljkom, 9. 10. 1995. 5. oktobra je Ljubljanska borza objarila sporočilo za javnost v zvezi z rednimi delnicami Finmedie. Uprava borze je sprejela sklep, da se trgovanje s temi delnicami začasno ustavi, in sicer, ker je skupščina delničarjev Finmedie odločala o predlogu združitve vseh njenih delnic v en razred. Naslednjega dne je Ljubljanska borza objavila drugo sporočilo v zvezi s temi delnicami, in sicer, daje skupščina sprejela sklep o konverziji prednostnih delnic v redne in o spremembi statuta. Sklepa bosta stopila v veljavo z dnem vpisa v sodni register, možnost širitve kotacije delnic na borzi pa bo na podlagi zahtevka izdajatelja obravnaval odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo. val >«4.' kdo drug 1%' Kdo na| sfrejim tunčna odločitet o graetji odlagaluča nizko m (rmk^n rad laziti vnih odpadkov? krajani obniočia, na katoram bo odlagaNšče lOM i IM vem 3,7% brez odgovora 1,1% .^-“-^"parta^ont 1,8» Zgled podzemnega odlagališča Tudi Slovenija bo odslej namesto prostora za ^vr-šinsko odlagališče iskala lokacijo za podzemno odlagališče. V hrib ali tla je potrebno zvrtati globoke rove, podobne rudniškim. Vanje zlagajo betonske bloke s kovinskimi sodi ali samo sode, ko so rovi polni, jih zasujejo in zaprejo. Podzemno odlagališče imajo na Švedskem, kjer so za odlaganje nizko in sre- dnje radioaktivnih odpadkov iz dvanajstih švedskih jedrskih .elektrarn zgradili podzemno odlagališče 60 metrov pod mor skim dnom nekaj deset metrov od obale pri kraju Forsmark. V Švici so izbrali lokacijo za podzemni tip odlagališča v bližini kraja WeUenberg. Po večletnem informiranju in izobraževanju prebivalcev so junija 1994 izvedli glasovanje v krajevni skupnosti. Večina je bila za odlagališče. Junija 1995 pa so prebivalci kantona zavrnili predlagano rešitev. nih odpadkov, radioaktivnega sevanja in radioaktivnih odpadkov. Direktorica Agencije RAO mag. Irena Mele je v intervjuju poudarila, daje prva naloga agencije poiskati ustrezno lokacijo za zgraditev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, hkrati pa pripravljajo tudi dolgoročno strategijo ravnanja z izrabljenim gorivom. Vestnik! najprimernejše lokacije. V svetu ni vzorca, ki bi veljal kot najbolj »uspešen«.Vse je odvisno od obveščanja in osveščenosti ter zaupanja strokovnjakom in agenciji. Ker beremo in poslušamo samo o slovenski jedrski elektrarni Krško, se nam zdi, da je ta najbolj problematična. Majhna Švica ima kar pet jedrskih elektrarn, začasna skladišča šele načrtujejo; Belgija jih ima sedem in tudi še nima skladišč; Španija odpadke devetih jedrskih elektrarn odlaga* direktno, skladišče pa šele načrtujejo; ketirancev meni, da so radioaktivni odpadki resen problem, presenetljiv pa je podatek, da jih je kar 69,3 odstotka proti kakršni koli uporabi jedrske energije, 89,9 odstotka anketiranih se čuti nemočne, saj po njihovem mnenju o vsem v zvezi z radioaktivnimi odpadki odločajo drugi. Zanimiv je tudi podatek, da jih skoraj 90 odstotkov meni, da moramo v Sloveniji sami poskrbeti za njihovo pravilno odlaganje. Relativna večina anketiranih (29,7 odstotka) najbolj zaupa informacijam ekologov in strokovnjakov, medtem ko javnost vladi in parlamentu ne zaupa. Poleg radioaktivnih odpadkov se javnost zaveda tudi problema industrijskih odpadkov, onesnaževanja zraka in voda ter divjih odlagališč komunalnih odpadkov - najvišji odstotek anketiranih meni, da ima prednost pri reševanju ekoloških problemov reševanje divjih odlagališč komunalnih odpadov, na drugem mestu pa so radioaktivni odpadki, BERNARDA B. PEČEK STIGMA 8 droge, AIDS 061 97 89 od ponedeljka do petka od to.30 do 14,30 in od 15.00 do 20,£X), Borzna Rotacija A - redne delnice Za 226 tisoč tolarjev je bilo prometa z delnico LEKA v ponedeljek, njen enotni tečaj pa je rahlo padelz 11310 na 11300. V sredo je porasel enotni tečaj delnice Probanke s 17059 na 17382, ko je bito za 101 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa na 17727 ob 18,1 mio tolaijev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 17515, ko je bilo za 30,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 17496 ob 4,6 mio tolarjev prometa. Za 60 tolarjev na 19400 je v sredo porasel enotni tečaj delnice Salusa, ko je bilo za 194 tisoč tolarjev »rometa, naslednjega dne pa na 9490 ob 6.4 mio tolaijev promc- ta. Rahlo je porasel njen enotni tečaj tudi v petek, in sicer na 19498, ko je bilo za 10,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 19468 ob 14,8 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice SKBR-ja je porasel v sredo s 35007 na 35789, ko je bilo za 55,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 36143 ob 53,6 mio tolarjev prometa. V petek je porasel njen enotni tečaj na 36229, ko je bilo za 38,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 36943 ob 25,2 mio tolarjev prometa. Borzna Rotacija A - obveznice z obveznico Banke Celje (BCE I) je bil prijavljen v sredo aplikacijski posel v vrednosti 336 tisoč tolarjev po tečaju 103,2 (-0,5-od-stotne točke), naslednjega dne pa je njen enotni tečaj zdrsnil na 101,2 ob kar 281,8 mio tolarjev prometa. V petek se je njen enotni tečaj vrnil na izhodiščnih 103,7, vendar je bilo le za 113 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 102,1 ob še skromnejšem prometa {17 tisoč tolarjev). Na ponedeljkovem nivoju 101,3 se je zadržal v sredo enotni tečaj obveznice RSL I, ko je bilo za 2.3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 101,5 ob 1,1 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 101,8, ko je bilo za 3,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 101,6 (4,3 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj obveznice RSL 2 je v torek porasel s 110,8 na 111,2, ko je bilo za 46,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 111,6 ob 35,3 mio tolarjev prometa. Njen enotni tečaj je porasel tudi v petek, tokrat na 111,9, ko je bilo za 22,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 111,3 ob 4,9 mio tolaijev prometa. 4. oktobra je porasel enotni tečaj obveznice RSL 8 z 92,0 na 92,5, prometa pa je bilo za 1,3 mio tolaijev. Za 0,4-odstotne točke na 97,8 je v petek porasel enotni tečaj RSL 11, ko je bilo za 26,2 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 97,9 (5,6 mio tolaijev prometa). S 100,1 na 100,5 je porasel v sredo enotni tečaj RSO 1 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 216 tisoč tolarjev prometa, vendar se je naslednjega dne vrnil na 100,1 ob aplikacijskem poslu v vrednosti 306 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 101,0,*ko je bilo za 3 26 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 100,9 (500 tisoč tolarjev prometa). Enotni tečaj RSO 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je v četrtek padel s 110.5 na 110,2, prometa pa je bilo za 921 tisoč tolarjev, V sredo je padel enotni tečaj obveznice SKB 1 s 103,0 na 102,7, kojebiloza 12,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 102,5 in se na tem nivoju zadržal tudi v petek ob skupnem prometu 12 mio tolaijev. Na nivoju prejšnjega tedna (81,0) sc je zadržal v petek enotni tečaj delnice Sklada za razvoj (SKR 1), prometa pa je bilo za 275 tisoč tolaijev. Borzna Rotacija B - redne delnice Enotni tečaj BTBR-ja je neznatno padel v četrtek s 13737 na 13730. ko je bilo za 3.2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 13776 ob 2,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 13801 (428 tisoč tolarjev prometa). S 117914 na 119317 je porasel v sredo enotni tečaj delnice E>ada-sa, ko je bilo za 19,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne « 122190 ob 20,5 mio tolaijev prometa. V petek je njen enotnii tecai porasel na 123090, ko j® bil® 12,3 mio tolarjev prometa, v deljek pa padel na 122512 (2L mio tolarjev prometa). 4. oktobra je padel enotni tecoJ delnice Finmedie s 15246 n 14590, ko je bilo za 584 tisoč w larjev prometa, v ponedeljek porasel na 15393 ob 3,6 mi® larjev prometa. , V četrtek je padel enotiiit«^ delnice Gradbenega podjetja supljes23114na 22002,ko J® za 11,3 mio tolarjev prometa,« slednjega dne na 21500 ob tu 108 tisoč tolarjev, v poneomjr pa poskočil na 23230 (1 1®* P*" IM Enotni tečaj delnice banke zad je padel v petek s 159**'' 14622, ko je bilo za Ll>«®* larjev prometa, v ponedeljek P» 14507 ob 1,9 mio tolaijev pr®"" Z 10324 na 10582 jepor^ sredo enotni tečaj delnice MK ložba, ko je bilo za 11,1 laijev prometa, naslednjega “ na 11075 ob 9,2 mio tolaij^^ meta. V petek je njen enotni porasel na 11,7 mio tolarje** bilo za 1,8 mio tolarjev prom® ponedeljek pa padel na 1 (Imio tolarjev prometa). . Ena od dveh delnic, s kat®^ se je v torek trgovalo na bof-^-bila delnica Nike, njen « je porasel s 4090 na 4190* bilo za 82 tisoč tolarjev P™® 3} naslednjega dne pa na 4142 o mio tolarjev prometa. V ' njen enotni tečaj porasel ko je bilo za 899 tisoč tolar^ meta, v petek na 4223 ob *-tolarjev prometa, v padel na 4204 (1,3 mio tol«*'' prometa). 4. oktobra je rahlo i»ras« ni tečaj delnice Term „ cer z 800,0 na 803,2, ko J® 16,3 mio tolarjev prometa, n dnjega dne pa na 828,5 o ipk- mio tolarjev prometa. V petek je njen enoini t rasel na 835,1,ko je i mio tolarjev prometa, v | pa padel na 830,1 ob 2,8 larjev prometa. • . ,1 Borzna Rotacija B - prednostne delni*:® Za 696 tolarjev na 3429^i del v sredo enotni tečaj ^iff KBTP-ja, ko je bilo za i’ larjev prometa, naslednjega na 34225 ob 3.8 miotolatJ [p dpeP* |ir A p)i na OD J,© JHJU »*- ' ipcg meta. Vpetekje 13=’’/'"^'’' porasel na 34491, ko J® mio tolaijev prometa, v -pa na 34907 ob 1,9 iWi® I*' prometa. Enotni tečaj delnice '^^7 nrirac^l v torek S ...^^ je porasel v torek s m Svetovna trinka Pa smo tam, Rjer ni muh Naslov je upOTaNjen v prispodobi, saj ne gre za lirično smrt, ampak za hitrejše uvrijavljanje svNovn^ račun^tške- . ga omrežja, imenovanega internet. Nekateri s pojavom Interneta degnii^ uveljiivitev kibernetične kulture in uveljavitev kibeme-ti&Je tržnice. Na sistem, k^cr^ razvoj je Onačno podpria amte-riška vlada m je hB namenjen v izrazito vojaške m obveščevalne namene, je po vsem svetu jnikljucenih že prUitiŽao 30 milijcmov porabnikov, njihovo štovile se aa mesec povečuje za več kot 10 odstotkov. Tudi Slovesa se zaostajamo za razvitim svetom. Po ocenah javnega zatroda Ames je na omrežje priključenih 10.000 akademskih in nekaj Čez 2.000 komercialnih uporabnikov V . obdobju ea^ leua se je ponudba povečala za več kot desetkrat V biatim gre za začetke, veBanu številu naročnikov pa sistemu Sete napovedujejo pravi ramah, ko se bo tako rekoč usidial v poslovnem ~ bančništva do tr^^ itd. Pri nas se poteg javnega zavoda Aitnes s komercialno ponuiUio In-»oeta ufcviu^ata. ^>^^1NS in ASM. Na Internetu se s pro-,dajo tako hnenovanega Rtrmen^ Int^neto, ki je podoben rumenim v t^omdtem imoulm, ukvarja podjetje Jasico, d. o. o. Na Rumeni Internet »e po njegovih besedah lahko priključi vsakdo in laMro n^e 30.900 aktivnih podjetij v Sloveniji, kmalu pa bo zajel ttull vse knltotne uManove. PeBeg osnovnih informacij se bodo podje^a tehko tudi predstavljala. Poteg Rumenega Intometa Štef^ec prodaja slovenska vina, (hgiuiiritol je tn^ Net Ctellery z lazstairo dik Logaaja in Huzjana, ki jo je s pomočjo prej omenjenega Amesa organiziral prek Interneta injev t4dti^pEitogtu]a2169 dostopov z vsega sveta, V tem času pa si je ex1 Arnesa pridobi Se licenco za mentorsko delo v osnovnih šolah. 33000, ko je bilo 1®^. larjev prometa, nasledit)^ pi®' na337l6obL5niiotolaW®'" me*®- „inl v četrtek je njen c® porasel na 34458, ko J® tisoč tolarjev prometa, ^i>* del na 34433, v poncdei^ 33327 (2,3 mio tolarje* I . j^el * Z 12300 na četrtek enotni tečni t*®’', kojebiloza 836 tisoč»0^36^ meta, naslednjega dne ob le enem lotu proii>®r tem nivoju zadržal tu jpii® deljek (542 tisoč tolail® * ta). TONČKA ■Rfl tzflnancgv 1gi I iir Ounolj W. lumnevr ' PaniiansM a-s I tel 062 29-460 J . n Koroška? M. 064 £11-644 Ferrarska 1!|•*' ™ J J vestnik, 12. oktobra 1995 13 I I I * 4 reportaže Ekskluzivno pričevanje zlatomašnika Janeza Šoštareca Kdo je ustrelil župnika? So nekdanjega velikopolanskega župnika Daniela Halasa ustrelili madžarski vojaki ali partizani? - Vprašanje, ki se ljudem znova in znova postavlja, čeprav je od smrti minilo že 50 let - Medvojni lendavski kaplan v pogovoru z našim novinaijem razkriva resnico ^•1(1 in odkod 1® Janez Šoštarec? 7 tl " ., '.'Jim sem se pogovarjal za ttovi frančiškanskega samosta-a pri Sv. Trojici v Slovenskih Tam se je nastanil po let i ^®P''sv je star že 77 I se vedno vsak dan mašuje, in iievV kapelici svetotro-hn frančiškanskih redovnic, svoja leta je tudi še kar pri '^vju, 2ato sploh ni črnogled 2001^ 'I™®'™j® omenjal leto 3, ko bo 2 biserno mašo zaz-"“•noval 60-letnico duhovništva. j ‘hladil sem se očetu Štefanu < tari IfiTezij I. roj, Vidovič, ^starečevima iz Krajne, župnija otrnv^' ‘Iružini je bilo osem Nat L fantkov in tri deklice, tnfi^ je bila še kar pre-ki^n' starša sta imela ka-30 hektarjev zemlje. Najsia-leta*i*^''^at Jože, rojen 1907. i« d v * obiskoval vojaško šolo DdLp •'aziv podoficirja. S tem ■t. i pa ni bil zadovoljen, postati duhovnik. Na odločitev so vplivali tudi tnlarti? teologije in bil 1 ^®™'ki. Mislim, da mu ko seje vpisal v gi--Lj 1 en'*' j*’ končal v dveh letih, ’ 938 pa sva se oba vpisala Džakovu. Tam a pomočjo njegove nei "''Tine, saj se mu jc zaradi un-L P®*kodl»E uspelo zgodaj ij) 2 J ' P° i® priSia vojna fižDu 'ki so 1943, šolo CeJ vrnila sva se domov. Uredil • “ razmere nekoliko kovo j® a®' znova v Dža- I r -i® doštudiral in tam pozneje pa "•In v krajih Srema in Ba-j/3®r so živeli tudi madžar- 4. ijj j^^oreči verniki. Jaz pa sem IJevai ■ '®3r»ik bogoslovja nada- U| iti vrnila sva se domov. luads*'' končal v Sombotelu na iK, carskem '•'tl r-k •»■aci J 1943. leta v do-je Dfiv “Paijski cerkvi na Tišini,« Janez Šoštarec. M Po Novo mašo sem cerkvi na Tišini,« k maševati slovensko za časa madžarske ______________ katerem jeziku Je bil p**' p® tl-Ui J ' tedanji tišinski ka-i je pridigal v Elspelo mi je dati in_ tudi _______________________ Podnovoma-stM “ i*"*'® > 1* slovensko besedilo. 1«!. ®•». Že I. marca 1943, kod Pri J® poslal Alsoba-'šdaj ®8erszegu, kjer je bil '^s^i n ‘l®kan Jozsef Min-kardinal in »pri- L; Cerkve v Ester- 'nc Si I«; aegerszegu, kjer je bil povojne oblasti “'“'e u a' in nazadnje iz-Alsobagodu '‘“let«"»kc štiri mesece, «nal. Pa So •Pe vpoklicali na . ___________ “ie v Pez Vojaško usposabljala ”'6 1943. leta pa za kaplana v sem ostal vse do I''J' Med At.'" ^“."^kaj časa po s ^“pačijo nas je bilo v itii |Y| J ■ - -J — « lUJ JV IZi ■ (duhovnikov. Vsi, i Plene . Vsi, ra- ''ilo doL?. Madžari. Meni J V da sem ob ne-”‘”»1 eno slovensko “'•enS:'""' »Preskočila« ^dl^bih J’"ije o medvojnem ?^rtnejg: , a®’ ko so prišli rde-d omenil, da so duhovniki ž. • ' o medvojnem že pred pri- hodom osvoboditeljev pobegnili in da je bil tako bolj ali manj sam priča vedenju »Rusov«, ki so sc spravljali na ženske in na sode z vinom. Tudi v župnijski kleti so v sod ustreliti in potem pili do onemoglosti. Smrt župnika Halasa Proti koncu 1938. leta je prišel v župnijo Velika Polana za župnika Daniel Halas, rojen v Črenšovcih, in to ostal do svoje tragične smrti 16. marca 1945. leta. Vmes ga je 9 mesecev (leto 1941-1942) nadomeščal duhovnik Matjja Balažič s Hotize, kajti lendavski župnik Gerencser sam razkril kaplanu Janezu Šoštare-cu, Le-ta je Vestnikovemu novinarju med drugim povedal, da se je madžarskim orožnikom najbrž hudo mudilo z likvidacijo duhovnika Daniela Halasa in da ga niso po naključju ubili prav tistega usodnega dne. Tako naj bi nekemu fantiču naročili, naj na Hala-sovem kolesu izprazni zračnice, kar je vplivalo, da je ostal v Lendavi dlje časa, kot Je bilo potrebno zaradi spovedovanja redovnic, oziroma da se je domov vračal že skoraj v temi. Sicer bi se lahko v Veliko Polano peljal po bližnjici ob Črncu, a se je odločil za varnejšo redno cesto med Len- gnali žrtev proti Muri, ,Zdaj tu sodijo orožnikom, ki so ustrelili Halasa.’ je zapisal.« Halasa so tedanje okupatorske madžarske oblasti v omenjenem obdoju zaprle. Bil je namreč velik domoljub in sumili so, da sodeluje s partizani. Janez Šo-štarec, medvojni slovenski kaplan v Lendavi, je duhovnega sobrata Halasa seveda dobro poznal, saj se je (Halas) občasno ustavil pri njem (ŠoSta-recu) na župnišču v Lendavi. Halas naj bi bil do madžarskih oblasti nestrpen. Lpokojeni duhovnik zlatomašntk Janez Šoštarec je (v nasprotju z nekaterimi drugimi duhovniki) prepričan, da so velikopolanskega žup nika Daniela Halasa ustrelili madžarski orožniki, na kar naj bi mu namignil tndi medvojni lendavski madžarski župnik Jozsef Gerencser. kar je razumljivo, saj Je bil po nedolžnem zaprt v Budimpešti, Tega ni mogel preboleti in svojega odnosa do Madžarov niti ni prikrival. Ob neki priliki seje pred lendavskim dekanom Sošta-recem na glas spraševal: »Kaj nam je storiti, da sc jih otresemo?« Velikopolanski župnik Danici Halas je bil spovednik lendavskih redovnic - šolskih sester, 16. marca 1945, leta se je ob treh popoldne odpeljal v Lendavo, da bi Jih spovedal. Domov seje vračal istega dne skozi Hotizo, kjer je ob sedmi uri govoril z duhovnikom Balažičem, nato pa se odpeljal naprej po glavni cesti, v zaselku LožiČ zavil proti Veliki Polani, nakar se Je za njim izgubila sled. Šele v nedeljo popoldne so ga našli mrtvega pri brodu v Kotu. Pogreb je bil v sredo. 21. marca 1945. leta. Zbrala se je velikanska množica ljudi. Prišlo je celo 30 duhovnikov in dva bogoslovca, Na grob so položili nad sto vencev. Jozsefa Gereneserja ni bilo na pogreb Med duhovniki, ki so se prišli poslednjič poslovit od sobrata, je bil tudi tedanji edini lendavski slovenski duhovnik Janez Šoštarec, naš današnji sogovornik. Na pogreb pa se ni potrudil priti medvojni lendavski madžarski župnik Jozsef Gerencser, Je imet slabo vest? Prav gotovo, kajti on naj bi že vnaprej vedel, da imajo madžarski orožniki že nekaj časa nalog za likvidacijo velikopolanskega župnika Daniela Halasa, Da je za to res vedel, je pozneje, ko Je bil Halas že med mrtvimi, davo in Mursko Soboto. Župnik Balažič s Hotize, pri katerem se je za hip ustavil, naj bi ga nagovarjal, naj prenoči pri njem, a se ni dal pregovoriti, češ da bo sestra Anica, ki mu je v Veliki Polani gospodinjila, v hudih skrbeh, če ne bo prišel ob približno dogovorjenem času. Ni prišel, kajti ko se je Daniel Halas pripeljal iz starega dela Hotize, do križišča cest, so ga ustaviti mad- žarski orožniki in z njimi Je moral po kolniku proti Muri. Kurat je videl orožnike in Halasa »Prav v tistem hipu se je iz Čren sovec pripeljal vojaški duhovnik ~ kurat - Kemin Pal, po rodu Slovak. ,Dani, kam, kam?.’ ga je vprašal in ta mu je odgovoril: .Tudi jaz ne vem!’ To, da ga je videl in ga ogovoril, mi je povedal šele nekaj let po koncu vojne,« se spominja Janez Šoštarec. Od njega sem tudi zvedel, kaj je bil vzrok, da seje medvojni lendavski madžarski župnik Gerencser nekega dne omehčal in raz-rkil, da so se nad Halasom znesli njegovi sonarodnjaki - Madžari. V Lendavi so bili orožniki predvsem romunski Madžari, ki naj bi bili zelo strogi. »Na župnišču se nisem spuščal v politična razglabljanja, pa vendarle: z madžarskim kaplanom sva se prepirala o domnevnih Hal asovih morilcih. Jaz sem trdil, da so ga ustrelili Madžari, on pa Je bil prepričan, da so ga partizani. To je slišal župnik Gerencser in posvaril naju je, naj se ne prepirava, ker so ga res ustrelili madžarski orožniki, kar da mu Je zaupal komandir orožnikov, ki so sicer pogosto prihajali k župniku, češ da so ga varovali. Da so Halasa res pokončali oni, mi je kakih pet let po vojni v pismu potrdil Slovak, ki je tistega usodnega dne videl, kako so orožniki Zakaj Je padel sum na partizane? To so trditve upokojenega župnika Janeza Šoštareca, ki prebiva pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, a Je z bistrimi mislimi v rodnem Prekmuiju, kjer želi biti tudi pokopan. Razkril Je, da Je njegovo poznavanje dejanskega dogajanja v zvezi s smrtjo župnika Halasa pomagalo tudi župniku Ivanu Jeriču, da potem ni bil več prepričan, da so se nad duhovnim sobratom znesli partizani. Da bi lahko morili oni, je bilo namreč »logično«: Tako on kot Halas sta bila zavedna Slovenca in nanju naj bi računali tudi partizani, da jih bosta podpirala. Menda pa sta Jim padla v nemilost, ko tega nista (več) počela, ker sta uvidela, da so krivoverci, Tedaj naj bi jima začeli tudi groziti. »Pozneje Je Jerič še sam obiskal Slovaka, ki Je videl, kako so orožniki gnali Halasa proti Muri. Potlej je verjel, da so ga oni ustrelili. Jerič mi Je bil hvaležen za moje informacije in potlej meje imel rad,« je v nadaljevanju pogovora povedal Janez Šoštarec, K pripovedovanju ga sploh nisem »priganjal«, kajti v veliko zadovoljstvo mu je bilo, da je lahko spregovoril za Vestnik in tako posredno prekmurski množici, katere del je prepričan (tudi nekateri duhovniki), da so velikopolanskega župnika Daniela Halasa ustrelili partizani. Najdejo se ljudje, ki, kot sami pravijo, vedo povedati, kdo ga je ustrelil, češ da je storilec zločin razkril na smrtni postelji (šele tedaj je mogel umreti!); so ljudje, ki trde, da je streljal ta in ta, ki da Je bil velik partizan in komunist, zdaj pa je vnet vernik... Še bi lahko nizal taka obrekovanja, a bodi dovolj. Od župnikove smrti je minilo pet desetletij, kar so v župniji zaznamovali z verskim obredom, med katerim pa v duhu sprave niso kazali s prsti, kdo bi naj bil tisti, ki je sprožil petelina. Pričevanje upokojenega duhovnika Janeza Šoštareca nismo zapisali zaradi pogrevanja zadeve, ampak zaradi pomiritve duhov. ■ GOMILA - Na stičišču štirih občin (Ljutomer, Ormož, Juršinci in Sv, Jurij) stoji na nadomorski višini 330 metrov razgledni stolp iz železne konstrukcije. Visok je 16 metrov in tisti, ki se povzpne nanj, ima v lepem vremenu čudovit razgled daleč naokoli. Stolp je pred leti stal v Dolgovaških Goricah na državni meji med Madžarsko in Slovenijo. Če vas mika, se zapeljite na Gomilo! (F. KI.) ~ DOKLEŽOVJE - Zunanja obnova cerkve sv. Štefana, ki je edini kulturnozgodovinski objekt v v Dokležovju, je stala 577.000 tolarjev. Prihodnje leto bodo obnavljali notranjost, zlasti nameravajo posodobiti bogoslužni prostor. Za načrtovana dela so pokazali razumevanje tudi svetniki občine Beltinci in odobrili 300.000 tolarjev pomoči. (J. Ž.) ■ GRABE - Krajani Grab, ki spadajo v KS Logarovci, so pred kratkim dobili 1.300 metrov asfalta, ki Je stal 15.000.000 tolarjev. Denar so zbrali sami s samoprispevkom in tako ga bodo zbirali vse do konca leta 1998. Gospodinjstva so dodatno primaknila po 225.000 tolarjev. Nedvomno veliko, pa kaj bi o tem, glavno je, da ni več blata, (L, Kr,) ■ VERŽEJ - V župniji Veržej so lepo praznovali »Miholo-vsko« nedeljo. Slavnostnega obreda, med katerim Je doživeto pel domači cerkveni zbor, so se udeležili tudi verniki pobratenega mesta Erlang v Nemčiji, Od tam je prišla tudi družina Kolbinton in pripeljala nekaj pripomočkov za invalidne osebe, (J, Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Območna obrtna zbornica Je tudi letos pripravila gobarski piknik, ki je bil tokrat že 12. po vrsti. Letos so vneti gobarji nabrali 110 kilogramov različnih gob, zato je odlična kuharica Marica Šinko iz Radence lahko pripravila (iz 80 vrst različnih gob) odlično gobovo Juho. Udeleženci družabnega srečanja so z zanimanjem prisluhnili nasvetom in izkušnjam gobarskega strokovnjaka Jožeta Mesareča iz Maribora. (L. Kr.) Šola in prehrana otrok Zajtrk šolarju Ob začetku šolskega leta, nakupih novih učbenikov, zvezkov in drugih potrebščin je najbrž le malokdo pomislil na pravilno prehrano svojih otrok, da ne bodo le-ti tudi v novem šolskem letu odhajali k pouku brez zajtrka. SOS S 061441093 s« «7 82, od 18. do 23, ure. Titovke dol, sicer... Pa vendarle! Morda bo kdo iz tega pisanja utegnil razbrati, da se Janez Šoštarec s tem, ko pripoveduje resnico (obtožuje Madžare in oprošča partizane), želi komu dobrikati. Proč s takimi mislimi, saj je imel s povojnimi oblastmi kar nekaj težav. Po vojni, ko Je turniški župnik Ivan Jerič postal generalni vikar za Prekmurje, je (1945. leta) prestavil Janeza Šoštareca za kaplana v Ljutomer. V cerkvi je nekega dne videl ljudi s titovkami na glavi in posvaril jih Je, naj Jih snamejo, sicer ne bo maševal... Najbrž je zaradi te drznosti moral kmalu na drug konec Slovenije, v župnijo Bizeljsko, občina Brežice, kjer Je ostal 2 leti. Potem Je bil 4 leta kaplan v Črenšovcih, pozneje prav toliko časa župnik v Kančevcih, odkoder so ga na lastno željo premestili v Dolence, kjer seje 1978, leta upokojil in se potem nastanil pri Sv. Trojici. Besedilo in fotografija ŠTEFAN SOBOČAN Organizem namreč potrebuje hrano za rast, razvoj, obnavljanje in opravljanje funkcij. Pomanjkanje hrane povzroča motnje v rasti in razvoju otrok, upadanje telesne kondicije, zmanjšano odpornost proti infekcijam itd. Zato naj bo prehrana našega šolarja čim pestrejša. Najpomembnejša sestavina naše hrane so živila. Po izvoru jih ločimo na rastlinska in živalska. Glede na naloge, ki jih opravljajo v organizmu, pa Jih delimo na: - energijska (npr, mast, olje, sladkor), - gradbena (npr, mleko, mlečni izdelki, meso, Jajca), - zaščitna (npr, sadje, zelenjava). Z uživanjem hrane dobi organizem energijo in hranilne snovi. Potrebe so različne glede na telesno težo, spol (več potrebujejo fantje, manj deklice), starost (več potrebujejo otroci in mladina), način življenja, fiziološko stanje, aktivnost, klimo itd. Dnevno potrebujejo otroci od 7. do 9. leta 7.000 do 8.400 kJ energije, dečki od 10. do 15. leta 10.000 do 11.300 kJ, deklice od 10. do 15. leta pa 8,800 do 10.000 kJ energije (kot navaja večina strokovnjakov). Z beljakovinami naj učenci pokrijejo 15 % energijskih potreb dnevno, izvirajo pa naj iz živil živalskega in rastlinskega izvora v razmerju 1: 2. Priporočljive beljakovine živalskega izvora za prehrano Šolarjev so: lahko prebavljivo meso, mleko in mlečni izdelki ter jajca. Priporočljive beljakovine rastlinskega izvora za prehrano šolaijev pa so žita in stročnice. Z maščobami naj pokrijejo 25 % energijskih potreb dnevno, z ogljikovemi hidrati pa 60 %. Le-ti naj bodo pretežno žitnega izvora, le deloma pa je to lahko sladkor kot sestavni del jedi, nikakor pa ne v obliki bonbonov in raznih drugih sladkarij. Vitamini, minerali in voda delujejo v organizmu kot biokataliza-torji, uravnavajo kemijske procese v telesu in ščitijo organizem pred boleznimi. Dobimo jih zlasti v sadju, zelepjavi in mleku. Otroci potrebujejo vse hranilne snovi kot odrasli, le energije in vode potrebujejo nekoliko več glede na telesno težo. V zdravi prehrani, ki omogoča dobro počutje in visoko delovno storilnost, je pomembna pravilna razporeditev obrokov čez dan, saj le tako organizem dobiva potrebno energijo. Na žalost pa vse prevečkrat ugotavljamo, da veliko naših otrok odhaja v šolo brez zajtrka. Podobno stanje, ki nas pedagoške delavce močno skrbi. Je tudi na naši OŠ Turnišče. V preteklem šolskem letu 1994/95 smo izvedli anketo o prehranjevalnih navadah naših učencev. Anketirali smo 437 učencev od 1, do 8. razreda. Menim, da podrobnejše analize, ki smo Jih opravili, ne bi bile toliko zanimive za širšo javnost, zato navajam le nekaj teh rezultatov. Redno zajtrkuje samo 36,4 % naših učencev. Kot najpogostejše vzroke, da nimajo zajtrka, pa so navedli: 27,8 % učencev zgodaj zjutraj še ne more jesti, 22.7 % jih prepozno vstane in zato nimajo časa, 6,9 % Jih ne zajtrkuje, ker jim zajtrka nihče ne pripravi, in 6,2 %, ker v šoli malicajo. Na anketno vprašanje »Kaj najraje ješ?« so bili najštevilčnejši odgovori po naslednjem vrstnem redu: pica, pomfrit, dunajski zrezek, ocvrt piščanec, palačinke, testenine, sladkarije, sadje in zelenjava. Napogo-steje pa imajo na Jedilniku: pomfrit, pico, hrenovke, sendviče, testenine, ocvrto meso, Juho in sladkarije. Slednje ima na voljo vsak dan 17,2 % , večkrat tedensko pa 82,8 % učencev. Iz anketnih podatkov lahko sklepamo na nepravilne prehranske navade, ki Jih prenašamo na otroke. Premalo se zavedamo, da se na našem jedilniku premalokrat pojavljata sadje in zelenjava, preveč pa težje prebavljiva hrana. Tudi zajtrk kot dobra osnova za nemoteno delo v dopoldanskih urah pogosloma izostane. Zato naj končam s pozivom vsem staršem, da poskibimo, da naši otroci v tem šolskem letu ne bodo odbrali v šolo brez zajtrka, sami jim dajmo dober zgled, saj bo le tako postala prehrana naših otrok in tudi nas samih bolj zdrava. IVANKA ADLEŠIC - LEBAR 14 vestnik, 12. oktobra 199S iz naših krajev ■, !| Lendavske ulice so bile v zadnjih letih d^ro vzdrževane, tega pa ne moremo trditi za Kra^eevo uliiaa. KSuB rjuham sc letos nihče ni loti! urejenja te uBee. IS se z^eda v sameoteonke goric injemedn^riare^mn v Lea^a^ ISa 8du ulice parkirajo avtomobili, jdočntkev je te n«k< sto BHlESSv m še ti so hudo načeti. Promet po tej ulici Je čeda^ sevamu^ši Lani so ob delu ulice postavili varovalno b la je tcKli vse. Kdaj bo se občina odločila za popolno imriihitoi le ufia, se sc ve. da pa te bilo to potrebno, je otetoo ze morda čakajo, da to bo ut^l zemtejski ptez preS teli? Krasjčci^ vedno bolj fuj se ps latrito pijemo do mejnega prehoda u ■ ROGAŠOVCI - Klopi za počitek bodo postavljene tako pri osnovni soh, za katero je odkupljena 47-arska parcela, kot pri obeh vaških cerkvah pri Sv. Juriju in na Pertoči. Takšna odločitev je prišla iz urada župana rogašovske občine. MJ ■ ROGAŠOVCI - Ministrstvo za okolje in prostorje Občini Rc^-šovci odobrilo 2 milijona tolarjev kot intervencijska sredstva za sofinanciranje priprave in izdelave občinske prostorske dokumentacije v letu 1995. S tem so se pridružili pomurskim občinam Murska Sobota in Puconci (za ureditev romskih naselji) ter občinam Cankova - Tišina, Puconci, Kuzma, Gornji Petrovci. Hodoš - Šalovci in Moravske Toplice, ki so dobile denar za ureditev tridržavnega krajinskega parka na Goričkem. MJ ‘ Rogasovci Za preselitev zobne ambulante V tej novoustanovljeni občini ne zanemarjajo zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Zdravstveni dom Murska Sobota je že dovolil ureditev priročne zaloge zdravil v rogašovski zdravstveni postaji, in sicer v prostoru, ki je bil sprva namenjen za posvetovalnico za otroke. Do take odločitve so prišli potem, ko pri pripravi mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni za območje nekdanje Občine Murska Sobota ni bila predvidena »drobitev« otroškega dispanzerja. Prevla- dalo je namreč mnenje, da je strokovno ustrezneje, če je otroški dispanzer na enem mestu. Zdravstveni dom Murska Sobota pa je soglašal tudi s preselitvijo zobne ambulante v Zdravstveno postajo Rogašovci. Po podpisu pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije bodo opremo zobne ambulante na Cankovi preselili v rogašov-sko zdravstveno postajo. To bo omogočilo zobozdravstveno varstvo za odrasle in otroke. Zeleno luč za vselitev zobne ambulante je prižgal tudi Občinski svet Rogašovci. M. JERŠE Med učenci y šoli v naravi Ko smo obiskali hotel Reviera v IzoB, kjer med šolskim letom domuje Srednja gostinska in turistična Šola, Je v njem kar odmevalo od otroškega živžava. Že nekaj let ponaja ta legi objekt med poletnimi počitnicami gostoljobje predvsem četrtošolceni iz vse Slovenije, ki to preživijo nepozaben teden v tako imenovani šoli v naravi. Ob naše« obfeku so spoznavah »morsko življenje« učenci OŠ iz Cerknice, OŠ II M. Sobota in OŠ Puconci. Slednjim smo prisluhnili in tako je nastal (de zapis. NATAŠA KUHAR: »Na moiju sem bila že devetič, vendar tokrat prvič v Izoli. Še posebno mi ugaja mesto z značilnim primorskim zvonikom. Nepozaben je pogled na sonce, ki se na zahodu utaplja v morju. Tuje še veliko drugih zanimivosti: ribiška fešta in morski psi!« MOJCA ČASAR: »Prvič sem na slovenski obali. Poleg zabave in brezskrbnih iger je bilo tudi trdo delo - učenje plavanja. Da sera dosegla priznanje - srebrnega delTinčka -, sem sc morala zares zelo potruditi. Splačalo se je. Srečna' sem,« ANDREJA JANKOVIČ: »Bilo je le^, vendar bi bilo še lepše, če bi se več časa zadrževali v tuna parku. Bila sem v skupini plavalcev, to pomeni, daje odpadlo naporno učenje plavanja. Vseeno sem utrjevala in izpopolnjevala svoje plavalne sposobnosti.« DAMIR BAČIČ: »Morje je zame posebno doživetje, saj sem prvič ob njem in sem si ga drugače predstavljal. To, da sem se naučil plavati. me še posebno veseli. Poleg tega sem videl mnogo znamenitosti.« »Hura, tudi Jaz že plavam!« so sc slišah veseB klici iz vode. EMILIJA POVH (pedagoški vodja izmene OŠ Puconci): »Namen šole v naravi je naučiti otroke plavati, spoznati značilnosti primorskega sveta, se prilagoditi življenju v skupini brez strašev. Vsi si želimo, da bi se ta oblika dela zunaj učilnice nadaljevala in dograjevala. V naši izmeni smo lahko zadovoljni z doseženimi rezultati, kajti ob koncu so vsi učenci splavali. Treba pa je bilo vložiti veliko truda.« Sonce je nekje daleč utonilo v morju, na koncu obzorja. Nič več valovi ne božajo obale, še galebov ni slišati. Zdaj se je že začela vsakdanja šola, spomini pa se vračajo v Izolo. Simonov zaliv... J. KONKOLIČ Murska Sobota Gradi se Zadnje čase je v mestu Murska Sobota opaziti številna gradbišča. V ospredju so infrastrukturne naložbe, torej ceste in pločniki. Za ureditev slednjih je iz občinske blagajne zagotovljenih okrog 22 milijonov tolarjev. Del denarja bodo prispevali tndi lastniki lokalov. Prav zdaj poteka tlakovanje pločnika in postavljanje robnikov v Slovenski uBci, in sicer od hotela Diana do blagovnice Potrošnika. Delavci Poragrada naj bi ta dela dokončali do konca meseca. Naslednje gradbišče je v Grajski ulici med zdravstvenim domom ter Pokrajinsko in študijsko knjižnico, kjer delavci Nigre hitijo z asfaltiraryem pločnika in pretrovljenega parkirišča. V prihodnje načrtujejo še asfaltiranje pločnikov v Ciril-Metodovi ulici ter v Razlagovi, Tomšičevi in UBci Matija Gubca. Predvidena je tudi ureditev pločnikov v Severjevi ulici, do konca leta pa bo na vrsti tudi pot do vrtca v ulici Štefana Kovača. Poleg tega se je podjetje Pomgrad - Nizkogradnje lotilo temeljite obnove 3,9 kilometra dolgega cestnega odseka med Mursko Soboto in Bakovci. Vrednost te naložbe znaša 73 milijonov tolarjev. Svoj delež bodo prispevali tudi Avtobusni promet, Pomgrad, Pošta in Telekom, ki so s svojimi težkimi vozili tudi poškodovali to pomembno prometnico. M. JERŠE L r t- ____1. f' 1 J I i Tl I- 7 TLAKOVANJE SLOVENSKE ULICE im OBNOVA BAKOVSKE ULICE 11 11, J V KS Cepinci so za samoprispevek Nedeljsko odločanje prebivalcev Krajevne skupnosti Cepinci na referendumu o uvedbi novega krajevnega samoprispevka za komunalno ureditev krajev je bilo uspešno. Glasovanja v Markovcih se je od 271 vpisanih volivcev udeležilo 411,1 odstotka krajanov, od tega jih je za samoprispevek glasovalo 52,24 odstotka. V Čepincih je od 324 volivcev prišlo glasovat 45,3 odstotka, med ujhni Jih je bilo 71,33 odstotka za krajevni samoprispevek. Še uajbr^je pa so se odrezali v Budincib, bj^r se je od 149 vpisanih volivcev nedeljskega glasovanja udeležilo 52,2 odstotka volivcev, za samoprispevek pa jih je Mio kar 89,74 odstotka. Krajevni samoprispevek velja za naslednjih pet let, pri čemer bodo v Čepincih letno zbrali okrog 4 milijone tolarjev, v Markovcih 3,5 in v Bud inčih 2,5 milijona SIT. Delavci, obrtniki in upo- kojenci bodo plačevali 2-odstofni delež, zdomci letno 3 odstotke od povprečne plače v RS v preteklem letu, lastniki počitniških hišic, ki imajo bivališče zunaj tega območja, 150 DEM letno v s 1 1 NASTAJA NOV POŠLOVNO-TRGOVSKI OBJEKT -Cvetkove in Ulice Staneta Rozmana v Murski Soboti, kjer s« r« zgradb«, je podjetje tetering prevzel« naložbena dela pri Zglobe. Foto: M. JEBSE tolarski protivrednosti in 8 odstotkov od katastrskega dohodka v Čepincih in Budincih, v Markovcih pa znaša ta delež 5 odstotkov, Poleg tega bo vsako gospodinjstvo letno prispevalo tri delovne dni in tri traktorske prevoze. In kaj naj bi naredili z zbranim denaijem? V Budincih načrtujejo asfaltiranje vaških cest, ureditev ulične razsvetljave, sanitarij v vaškem domu in vzdrževanje vaških objektov, V Čepincih so se odločili za posodobitev občinskih cest in vaških poti, za ureditev vaškega doma in osvetlitve na pokopališču ter za ureditev okolice mrliške vežice, V Markovcih bo v ospredju asfaltiranje občinskih cest in vzdrževanje vaških poti ter ureditev pokopališča, Povsod pa nameravajo Državni denar za cesto Kramarovci-Ocinje V novi Občini Rogašovci je še precej cestnih odsekov, ki jih bo treba redno vzdrževati in obnavljati. V dokaj slabem stanju je, denimo, vozišče na regionalni cesti do mejnega prehoda v Sotini, predvsem odsek od kamnoloma do mejnega preboda. Tu bodo nujni takojšnji posegi. Zato se zavzemajo za sanacijo tega vozišča, na katerega naj bi navozili ustrezne količine materiala iz kamnoloma, predvsem drobijenec. Po dogovoru bo Cestno podjetje Murska Sobota brezplačno prispevalo material, rogašo- vska občina pa bo plačala navoz. ■ Vedno aktualnejša postaja tudi ureditev cestišča ob plazišču pri Romih v Sotini. Pri tem pričakujejo določen znesek republiških sredstev. Na delu občinske ceste Pertoča-Fikšinct. in sicer pri ovinku Madjar v spodnjem delu vasi Pertoča, pa bo potrebno čimprej razširiti notranjo stran ovinka vsaj za pol metra v dolžini krivine. Sicer pa go od ministrstva za ekonomske odnose in razvoj do- bili sklep o odobritvi deset milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za obnovo lokalne ceste krama-rovci-Ocinjc. Skupna vrednost te naložbe znaša več kot 23,9 milijona SIT. S tem so uspeli na natečaju za spodbujanje demografsko ogroženih območij za leto 1995. ki predvideva tudi sofinanciranje projektov za komunalno infrastrukturo. Za zdaj pa niso uspeli z zahtevkoma za sofinanciranje obnove lokalne ceste iffrt zgraditi kabelsko tovili dotacije raznim in sofinancirati gradnjo po tovili dotacije raznim k Osnovni šoli Šalovci^ t»-PwljdiFi" gpj, infca«^ vedteofetMI no veterinarsko B. č I f K iBrteonatste sforlt*? _ pEWfl£8nt 74 trgovino nameravajo še v Nuskovi. Moravski^ te LffiudB«. rali bodo tudi (toiBianUi stTokoT^r (4*)* iMie Sv, Jurij “Fikšinci in dela regionalne ceste pri bencinski črpalki Petrola pri Sv. Juriju. To pome- ni, da bodo morali naložbi zagotoviti iz proračuna, čeprav bo' jijavil' odsek Sv. Jurij-Fikšin^ je-tudi na naslednji mografsko ogrožena ~ Murska Sobota Ustanovljen sklad stavbnih zemljišč Namesto prejšnjega soboškega občinskega sklada zemljišč so pred kratkim v mestu Murska Sobota svoj sklad stavbnih zemljišč, na katerega se precej nalog iz prejšnjega sklada. Za zdaj so sprejeli statuta in poslovnika, se vključili v natečaj za ditev mestnega jedra in sc dogovorili o načinu dela, tudi 7-članski sklad stavbnih zemljišč, ki ga vodi Rd®’ V prihodnje bo ena glavnih nalog sklada njegova čaka pa jih tudi podrobnejše ugotavljanje premoženj®’ rim bodo razpolagali, in priprava na delitveno bited ’ prav gotovo trd oreh. j I 5 I i J ] f I 6 vestnik, 12. oktobra 1995 iz naših krajev Krajevna skupnost Cven v občini jih ne slišijo Zakaj odposlanca KS Cven na seji občinskega sveta nista mogla do besede? ^Ifsrget, elan sveta KS Cven, odgovoren za informiranje, je 4k ^ubiteij narave in potemtakem ni bilo naključje, da sva se mtJpreJ vtaknila« te problematike. Odpadkev, kijih komunalci naberejo na ah Oblinki- hrpH- Ja, da ima ta gradnja rojstva, Prosto- varovance. atije tudi v šolskih ^atoje ciDuls vrveli iz-a* na Cvenu že- . vrtec. Občina si- brž bomo čez čas spet šli na gla-sovališča. Toliko je tega, kar je treba še uredili! Popraviti bo treba pred leti asfaltirane ceste, poljskih poti tudi ne kaže pustiti v slabem stanju, majo ulične razsvetljave, imajo pa zanjo idejne načrte. Kje dobiti denar tudi za to naložbo? Pobožna želja na Cvenu, v dveh Krap-jih in v Moti je tudi kanalizacija. Krajevna skupnost se čuti »odrinjena« tudi zato, ker so v ljutomerski občini asfaltirali marsikatero manj pomembno cesto, »pozabili« pa so na obmursko cesto, ki pri Razkrižju zavije proti Moti, pelje skoznjo, se nadaljuje skozi Zgornje in Spodnje Krapje in se pri Veržeju priključi regionalni cesti Ljutomer-Murska Sobota. Cesta je asfaltirana le v naseljih, kar so plačali posamezni krajani, ne pa tudi zunaj naselij. Tli treba posebej poudarjati, da si ljudje želijo asfalt tudi na preostalem makadamu. Na cesti je močan promet, v sušnem obdoju se dvigajo oblaki prahu, kar pa seveda tudi ni dobro za pridelavo na njivah, ki so ob cesti. Ko bi bil vseskozi asfalt, bi se po tej cesti vozili tudi tisti domačini, ki se je zdaj izogibajo in potujejo na primer v Mursko Soboto prek Lju- fsir na Cvenu f 1^ ® konkretnejšega le Sicer pa tudi šol- h? v'*® t^ogvekaj, po- 7'lno, 5p Dokler ni preh-fazgibavajo na '' dvorani za-sa doma niso bogvekaj, po- obnoviti, po so- dt(l; Prleškifiičkec ružni dom, v katerem so dvorana, prostori krajevne skupnosti in za kulturno udejstvovanje pa tudi skladišče trgovskega podjetja Vesna. Za Vzdrževanje oziroma obnavljanje doma so doslej še kar dobro skrbeli, saj so dali napeljati novo električno inštalacijo, do- gradili so prostore za potrebe kulturnega društva, nove so tudi sanitarije... Na območju krajevne skupnosti Cven so 4 gasilska društva, imajo Športno društvo Partizan, na Cvenu deluje kulturno društvo, uveljavil se je Aktiv kmečkih žena, često se sestanejo upokojenci in tudi nekaj starih borcev še imajo. Pripeljala sta se predsednica in župan v krajevni skupnosti Cven želijo nove pridobitve! Svet krajevne skupnosti je pred kratkim poslal na sejo sveta občine Ljutomer dva odposlanca, ki naj bi svetnikom povedala, s kakšnimi (zlasti denar’” 1 probemi se ubadajo, a ^ot je novinarju povedal sogovornik Andrej Škerget - sta moža zaman čakala na signal predsednice občinskega sveta Darje Odar, da bi lahko spregovorila, in sta sejo zapustila po treh urah I I Kunec je z debelimi MAKSEKJ, agtib so ne nesramni - gnes je Maksekovo godovno! Kislih murk pa je bilo kunec že na Arnekovo. pa ene cajinge Še zaj odovlejo kisle murke. Vačik pa so fse cajlne grotale enotna miškulanca, nekša čudna pikola. Tisto, ka prleke zanimle, televizija sploh ne pokože več; cajinge pa tildi ne vuplejo več pisati risnice. ka se bojijo strank zaj pred volitvami. Samo van rečen, zaj, gda de vino zavrelo, te de Prlekija vober a lles e do madžarske granice. Prleki sploh nedo vedli, gda do preplavali Muro, ka so od odzviinah pa odznotrah mokri kak cuhta. Eni pa so bili tote dni okoli Svetinja pa Jeruzalema pa Kapele pje mokri pa žuti samo na ta zadnjo Itikjo, ka so preveč mošta spili. Mošt jin je v lompi zavreja, ne f pučlih. Te pa se je ovi den na sestanki srečala elita inštituta za aujbiks peče tinsko narodopisje. Stručjaki so najurok gor pogervali besedo prle. po kerej merijo prleško-prekmur-sko granico. Zaj so te k sebi prišli, ka je Prekmurje za istino prleško. Te pa širnkorijo, ka je treba to rasčistiti. En prekmurski novinar, keri leče po Prlekiji pre kak meteorit, reče pri fsokoj driigoj besedi prte - naghs mo na drugen zlogi; Prlek pa mo naglos s svojin prte na prven zlogi. Te pa je to sploh kokšna razlika? Kega čeliro si te mislite? Se pa te vete, ka se Prekmurci no Prleki že skos no skos gledajo kak Tom in Jerry v risanki. Vi samo poglednite, kak se zaliibteno gledata soboški no lotmerški župon. Huse kak tista dvo, kera sta napravila atentot na makedonskega precednika. Po prleških občinah pa bi pre mogli napraviti atentote na birokracijo pa ciganijo. Samo hvolijo se, ka so fse naredili pa kak so napredni; viditi pa je ne nič nigi. Kokši so pa ovi, keri bi radi našega liibega precednika Kučana doj rihtali kak ti preiskovanca, či pa je nedužen no pošten človek, ta kak negda stori menihi prt gorički rotundi - vgojdno na tešče, gda so spili po kupice vode, an jih ešče tisto požene... Naš precednik mo pje zaj bole pametno delo. Gda je Drnovšek v Marprogi hieja zrihtati, ka bi Slovenci meh samo neke kres dvesto metro/ morja, te so se pre primorski ribiči začeli paščiti prta Prlekiji pa prositi za status prleškega vinogradnika ali pa kmeta. He, še malo, pa do meli Prleki vpanterosoe pa tisti čohjeni prekiipčeval-ski Lenti duma pod voglon! Ka so tan na Primorskem pre tak /si ribiči švercari. Mi je reka ovi den en primorski ribič na brotvi na Hraščensken vrhi; vJa, ka si te mislite, od česa bi naj živeli ribiči, če pa je našega morja ne najč teko, ka bi se pošteno skupa v jen!« To je mi rad vervien, se je tudi preosrano. Zoloma pa se je skopa v prlešken vini. Zaj }>a si je Primorec kupa prleško-primorski slovor, ka bi rad osta na začosnen deti f Prlekiji. Vj, tubi moji, piistmo to rajši precedniki pa slovenske mi parlamenti, keri de oktobra meja septembrsko sejo z vekin pokon zakonov. Piisimo mi lepo zakone pri mirt! V bi/šen sistemi so jih /šoki tjeden teko sprejeli, ka smo jih do gnes ne uresničiti najn pet procenta/ Ka pa sploh kumi gnes zokon niica! Eni Prleki lehko gnes brez dovoleja puvtejo pa bres problema spravijo negda družbeno podjetje na kant, poverejo peneze pa grejo. Eni lehko/se - driigi pa nič. Po Prlekiji pa se še zaj ne ve, keri so keri pa kakšo gibajco si gda peče. Kakšo pogača pa st gda peče na radgonskoj bencinskoj pumpt, toga pa tudi ne ven. Tan je teko a/strijo/ tankalo bencin, ka so si delo/ci sploh ne Šteli z menoj po našen gučati. Zaj pa te v Radgoni pilvlejo dve veki bencinski pumpi samo za A/strijce. Ptujčani so tudi spiivati prostore za jiodjetnike, zajpa nečejo kiipuvati kvadratnega metra po dvesto tožnt tolara/. Te pa naj tan našiimajo kavarno pa de/časih pitna uvoženih južnih brato/. Bok! MIROS i®; r ki^ ponižnega čakanja. Občin- k- i ■■ ska veljaka in (Odarjeva župan Bratuša) sta vtis nekoliko popravila, ko sta se pozneje udeležila seje sveta krajevne skupnosti Cven, pri- ■sluhnila problematiki in izrazila pripravljenost za pomoč pri re- 1 moramo nujno popraviti most čez potok Mirica, krajevna skupnost pa ima tudi še za 1,500.000 tolarjev neporavnanih računov za urejanje petih avtobusnih postajališč v naših i li' J -l 4'r " sevanju. česa Milica in Janko Makoter s Cvena sta pred 14 leti kupila rabljen stroj za konkretnega pa le nista obljubila. Ali vse to pomeni, da obča- predelavo plastike. Zdaj v podjetju Makoter, d. o. o., Cven zaposlujeta že 55 ljudi, katerih povprečna starost je 27 let, večina pa Jih Je doma v »v L,,. i-r. ' skupnosti Cven 5'a dv^itrm pcatulah ■*' i'^ a1a satnoprispc- >J,f^«valcizanjnLod- faznih predvoli- Lki so med dru- 'hti iii krajih,« je ^'lobliuEu so med dru- til iiL ^rtoc. a Sft IP IT k'J TO za '■ 3 seje izkazalo. potožil Andrej Škerget. To pa šc ni vse! Denar potrebujejo Se za posodobitev zu- krajih tamkajšnje KS. Podjetnika imata sedaj nasodobnejše stroje za izdelavo, predelavo in tiskanje, ki so v pogonu 24 ur na dan, proizvodni prostori obsegajo kar d.OOO kvadratnih metrov, povrh pa je še 160 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Razno plastično ambalažo (tudi vrečke) izdelioejo za znanega kupce širom po Sloveniji, polovico pa izvozijo; v glavnem v Nemčijo, nekaj pa na Madžarsko. Čez kako leto bo firma Makoter pridobila znak kakovosti ISDO 9001. Direktorica Milica se ni hotela fotografirati sama, ampak le v družbi svojih pridnih sodelavcev. - Fotografije: S. S, nom Cvena, J* ^®9-O0o občinske blagaj-niti *f‘‘r pa "O osebne dohodke lian ji h športnih objektov, da bi potem lahko uspešneje igrali »veliki« in mali nogomet, tenis, košarko in odbojko - športne pano- toraera. kar je nekaj kilometrov več. Prav gotovo bi ta napol makadamska napol asflatirana cesta, dolga kakih 10 kilometrov. dveh Krapij in Mote ne preostane nič drugega, kot da prekolnejo tiste, ki so pred volitvami obljubljali dovolj državne- ga denarja, in pristanejo na realnih tleh: Človek, pomagaj si sam’ §. SOBOČAN DEČEK IN KORENČEK - Dejan Fujs iz Pečarovec je prinesel v uredništvo Vestnika prikazat več kot kilogram težak korenček, ki ga Je na domačem vrtu pridelala njegova mamica Marjeta. Korenček Je nenavaden ne le zaradi visoke teže, ampak zaradi oblike. Mladi obiskovalec je povedal, da Je na vrtu zraslo več korenčkov, ki niso imeli običajnih (stožčastih) oblik. Zakaj v Pečarovcih (in najbrž še kje drugje) rastejo korenčki, podobni človeškemu zapestju ali čemu drugemu, odvisno od bralčeve domišljije, ne vemo, le to naj dodamo, da s« vrt izdatno pognojili s hlevskim gnojem. - Fotografija: S. S 16 vestnik, 12. oktobra 19j^ I ne zgodi se vsak dan r OVEN Ona: Nikar ne obešaj svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj te bodo slišali celo v deveto vas. To pa utegne biti zelo neprijetno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne prenagli. On; Poslovni uspehi so ti odprli mnoga vrata, o katerih si nekoč mislil, da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudi se obdržati trenutni življenjski ritem, saj se ti obeta kopica prav zanimivih doživetij. Darilo! zvezde vam kažejo * BIK Ona: Nisi navajena hladnega ozračja, zato se v trenut- 1 ni novi družbi kaj težko znajdeš. Okušala boš srečo, f vendar boš iskala nekaj več. Je pač tako, da zate ni nič dovolj dobro in pokvarjeno obenem. II On: Nikar ne omenjaj problemov tistim, ki mislijo, da jih nimaš. II Pomoč boš našel na povsem naključen način, a ne bo zato prav nič II manj dobrodošla. Konec tedna se ti obeta prijeten dogodek, ki ti bo II ostal v spominu, II DVOJČKA II Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpež- || Ijivostjo, nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V || večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te pote- || gnili za nos. Nikar ne bodi užaljena. On; Ugotovil boš. da so njene misli precej podobne tvojim. In četu- || di se ti bo vse skupaj zdelo kar nekako prelepo, se boš na koncu J vendarle prav lepo znašel. Izkoristi priložnost, saj se zlepa ne bo več 11 ponovila. 11 RAK Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar bo dolgoročno gledano to prav izjemna »naložba«. Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prevesil v še prijetnejšo noč. On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendarle bo ostal trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetil se boš nekomu, ki si ga v svoji zavzetosti z denarjem preveč zapostavljal. Ne ho ti žal! LEV Ona: Le kako si zamišljaš partnerjevo zvestobo, ko pa vendar dobro veš, da mu svoje enostavno ne moreš zagotoviti. Prijeten znanec ti bo všeč že na prvi pogled. kasneje pa bo sledilo še vse kaj drugega ... On; Zaradi splošnega nezaupanja v tvojo sicer posrečeno pogruntavščino boš porabil ogromno energije, preden se bodo za podoben korak odločili tudi drugi. Nikar prehitro ne obupaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. DEVICA Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo vprašanje, ali se ti vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo malo več resnega pristopa pri reševanju le-teh. On: Poskusi se skoncentrirali na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot poslov, To ti lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerice so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se ji opravičil. Boljša malica Žoio se je vrnil v pisarno. Bil je službeno odsiolen, šel je na zemljiško knjigo v zvezi z denacionalizacijo skladiščnih prostorov naše firme. Ko se je vrnil, smo kavo že spili, njegova pa ga je čakala, komaj še mlačna. Vsi smo vedeli, da se je oglasit tudi na razpis v nekem podjetju. Srebnil je požirek kave in začel pripovedovati: »Sedemindvajset nas je bilo povabljenih na pogovor. Plača je približno takšna kot pri nas, prednost pa je v tem, da je njihovo podjetje zelo trdno in ne bo propadlo, kar seveda ne velja za naše. Malico imajo bolje urejeno, kavo pa si strežejo iz avtomata na hodniku. Kuhanje kave po pisarnah je strogo prepovedano.« »Brrr ..„e je rekla Mica. s N o, malico pa imajo zelo dobro urejeno, pravo kosilo,« jih je zagovarjal Žožo. »Pusti kosilo in malico,« je rekel Janko, »kaj je s službo?« »Bil sem najstarejši med prijavljenimi. Kadrovski direktor je najin kolega s faksa, saj se spomniš tistega Franceta, ki je vsak izpit delal po trikrat?« »Kako se ga ne bi spominjal, bit je najbolj brezupen primer med vsemi kolegi,« se je režat Janko. »Ko bi ga videl sedaj, sama uglednost ga je. Delal se je, da me ne pozna, šele ko je šefica kadrovske službe odšla, se je pričel z menoj pogovarjati bolj po domače.« »No, kaj si opravil?« je hotel vedeti Janko. »Ti nisem rekel, da sem bit najstarejši med prijavljenimi. To ti menda pove vse. Nimam nobene možnosti. Po praksi in specialnosti sem prišel v sklepni izbor med tri kandidate. Ostala dva pa sta več kot dvajset let mlajša.« »Izkušenost menda tudi nekaj vetja, mar ne?« je menila Mimica. »Nimam možnosti,« je rekel Žožo. Potem smo šli na malico, v miru pojedli fižol z rebrci in se vrnili nazaj. Bil je že čas za dmgo kavo. Mica je pričela brkljati s skodelicami, krožnički in posodo za kuhanje kave. Fse skupaj je naložila na velik okrogel pladenj, okrašen s cvetličnim vzorcem, in odšla po vodo. »Nekaj možnosti imaš pa te,« je rekel Cene, končno je direktor tvoj kolega. »Nimam,« je rekel Žožo stojično. Potem se je vrnita Mica, pristavila za kavo, zatem je zazvonil telefon. Mica je dvignila slušalko, pogledala Žoža in rekla: »Za vas.« Žožo je nekaj časa govoril, se vmes smejal, povedal šalo o sodniku, se spret smejal in končno odložil slušalko. »Je bil direktor France?« je vprašal Janko. »Da, on, povedal mi je dve šali, in da me ne bodo sprejeli. Saj vei, zaradi let, je rekel. Potrebujejo mlajšega človeka. Pa saj tako in tako ne bi šel.« »Zakaj?« smo vprašali. »Ja, zaradi kave, menda ne zaradi vasi?« Odkrili mafijsko mučilnico Zapuščeno industrijsko skladišče pred Palermom je bilo pravo mesto za mučilniso, ki so jo te dni odkrili, V prvem nadstropju na pol podrte stavbe so preiskovalci odkrili zvočno izoliran prostor z jeklenimi vrati, brez oken, s kopalno kadjo in stolom. Preiskovalci so odkrili mučilnico sicilske mafije. Priča Stefane Calzetta je povedal, kako so krvniki opravljali svoje grozil}’'^ delo. Žrtev so trdno privezali» stol in ji okrog vratu ovili dolg® žico, , En krvnik je vlekel za en konec žice, drugi za drugena. so kričale in prosile za milos'- Ponavadi so izdihnile šele eej nekaj ur. Truplo so odnesli v sednji prostor, kjer je ■ kakšna kad, napolnjena s soln^ kislino. Od žrtve je ostalo bot malo, kvečjemu kovinski pas» uro. B aavzvUjna nafudnJSvle, pa flče s sousidi napraviti 1 nekSe kompromise, liki drlijgi rozultatof nega, H* ■ stroSki, vekSi, pa menži. Najbiižanji kamen spotika je pa voda. V p iransko ti zalivi. Bela s toga kunca of kunec tak glada, pa si spejvle: Piranski je zaliv pred notni, poln preslane Je vodč po zalivu, kar po dolgem, meja čez valove gre. Meja se pa kar pomika, kakršno pač vreme je; kadar burja tejst zapiha, bolj na jug potegne se. če pa jugo v hrib potegne, na vrh' vala zablesti, če se val počez razkolje, meja zopet dol zleti. Hi B sosedi smo kot veter, vsak v svojo smer pihlja, se prepiramo skoz eter, kateri predlog naj velja. Brat DioaSi V /I I, Borivoj Repe I I .. .. Bogati in revni nekoč Odkrili življenje v vesojju? TEHTNICA Ona; Hitro se boš odločila, vprašanje pa je, ali bo odločitev tudi pravilna. Nekdo se ti že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti ne bo kasneje še žal. On: Ne misli toUko na prijateljičine namige, ampak se raje malo bolj posvečaj poslovnim stvarem. Streznitev ob koncu tedna ti bo prinesla dokončno spoznanje, da nisi tako nezmotljiv, kot si misliš... ŠKORPIJON . Ona: Trenutek, ki si se ga tako bala, je končno za te- 'j boj. V resnici pa se bo sedaj šele začelo, zato si nikar . ne jemlji predolgih počitnic. Prijatelj se ti bo oglasil z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo uresničiti. On: Vse bo še dobro, le pohiteti bo treba. Tvoji načrti so povsem uresničljivi, toda za to Je potrebno še kaj več kot samo dobra volja. Prijatelj ti bo ponudil finančno pomoč, o kateri se splača podrobneje razmisliti. . i *S ■^3” Vsi vemo, kako so pokopavali faraone. V grobnicah so našli tudi zapuščino iz njihovega vsakdanjika. Precej manj pa vemo o življenju pripadnikov tedanjih nižjih slojev, saj je večino pričevanj, ki so jih morda zapustili, zob časa že zdavnaj uničil. Ena redkih tovrstnih najdb je odkritje pokopališča severno od današnjega Kaira. Staro je okrog pet tisoč let, nastalo pa je 500 let prej kot piramide v Gizi. Grobovi, ki so se ohranili v puščavskem pesku, so eden najstarejših dokazov o razrednih razlikah v človeški civilizaciji. Astronomi z univerze ameriške /^SUOIIOIIIl £ UJI|V<;iZ.C illllCUOR.v zave Illinois v mestu Urbana naj bi prvič p , ................ =- G ko v vesolju odkrili sledove življenja. S df KU V vesolju UORIIH SICOOVC ilvijVHju- “ F jo radioteleskopa so v plinskih oblakih ceste našli molekulo, ki ima pomembno pri oblikovanju življenja. Gre za aminoki glicin, ki je navzoč pri nastanku mnogm beljakovin. To naj bi potrjevalo tezo, .._ samo na Zemlji, ampak tudi drugje v obstaja življenje. Znano je. daje bilaon*"^ aminokislina v razvoju biologije ZemU® pomembna. Astronomi so našli glicin močju aktivnega nastajanja zvezd na ra 23 tisoč svetlobnih let od našega planeta ;dI)^- iP'- I STRELEC Ona: DneVni pred teboj ti obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, od tebe pa bo odvisno, ali jih boš uspela izkoristiti. In nikar ne pozabi svojega partnerja. On: Namesto da bi se posvetil enemu partnerju, boš svoja čustva razdajal na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar se boš prej ali slej ujel v nastavljeno past. Raje poskrbi tudi za finančno plat. KOZOROG I Out Dolnria te bo pravcata histerija, ki bo v najte- I snejši zvezi s tvojim nekdanjim prijateljem. Pomiri se I in trezno razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo lahko. I On: Poslovno življenje se ti bo začelo prepletati s tvojimi ljubezen- , skimi priložnostmi. Pod pogojem, da vse izpelješ tako, kot si si zami-s lil, se ti obeta fantastičen uspeh. A ne pozabi prijateljev, ki so ti pri | tem pomagali. VODNAR Ona: Nikar se ne zapiraj vase in ne išči odgovorov na vedno ista vprašanja, ampak se posveti realnosti in tvoji vlogi v njej. Je že tako, daje ljubezen zelo nerazumljiva stvar, zato je še najbolje, da si ne delaš ne- I potrebnih skrbi. I On: Vprašanje je, ali bo tvoj poslovni partner privolil v razmerje, ki j nima s poslovnostjo prav nobene zveze. Kaj hitro se ti lahko zgodi. da se boš na koncu zaplete! v mreže, ki si jih nastavil nekomu drugemu. RIBI Ona: Nikar se ne jezi na tistega, ki ti bo povedal resnico. saj bo s tem mislil le najboljše. Pazi se predvsem tistih prijateljic, ki ti bodo le prikimavale, za hrbtom pa bodo govorile povsem drugače. On: Kmalu boš naredil več korakov po poti, ki te vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Tvoja večja uveljavitev Ijp predvsem posledica trdega dela, seveda pa ne smeš zanemariti tudi pomoči svojih prijateljev. •« A k ff 1 H/‘ f irt^p&uT 0 C b n -»4 !EH 12. oktobra 1995 17 35 i •vo £0- t* St. et ic L no ■It ti Zakaj dobimo podočnjake? Podočnjaki so problem mnogih ljudi. Pojavijo se kljub primerni spanja ter dobremu fizičnemu in psihičnemu počutju. Najpogosteje je njihov vzrok v ledvicah, lahko pa tudi v nepravil-vzglavju med spanjem, ki onemogoča pravilen dotok krvi in ener-Potmembnejša kot dolžina spanja je ura, ko ležemo k DO '7* pozabimo, da vsaka ura pred polnočjo zaleže za dve uri polnoči, To še posebej opazijo študentje, ki se pridno učijo do dru-iire zjutraj in naslednje jutro spijo do enajstih, a se jim pogosto pojavijo podočnjaki. poteka prek ledvic, zato ne zanemarimo vsako-j hrbtenice in razgibavanja. Zelo koristita ledvični ali čaj iz ^riv, posušenih ali svežih, ki ga pijemo vsak drugi dan, dokler po-“Pnjalci ne izginejo. 1 J za ' Sadimo iglavce Logar nek Iglavce sadimo raje jeseni, najbolje s koreninsko grudo, tudi tiste vrste, ki so primerni za živo mejo. To so predvsem tuja, tisa in smreka. Da se bodo iglavci lepo razvijali, se morajo dobro ukoreniniti. Za živo mejo jih običajno sadimo v dve vrsti. Po sajenju tla pohodimo, zalijemo in pokrijemo. Več nege in potrpljenja potrebujejo prvo leto po sajenju. Za nečistočo okolja so iglavci dovzetnejši kot mnogi listavci. Na iglicah, ki razen pri macesnu in ginku več let ne odpadejo, se nabirajo škodljive snovi, zaradi česar se mnogi posušijo. Normalno se iglice začnejo obnavljati po petem letu, ko se posušijo in odpadejo. Iglavce v suši zalivamo, tudi pozimi; pogosto se prej izsušijo kot pozebejo. SŽenske se odločajo za manj otrok Študija, ki so jo nedavno objavili v Ameriki, P°i^3zala, da si vedno več žensk želi manj rok in da številči rojstev pada, še vedno pa ^haja do težav pri vprašanjih, koliko otrok si ujo in kdaj. Štirideset do šestdeset odstotkov nih vedno neželenih ali slabo načrtova- ' Več kot četrtina vseh 190 milijonov zanosi-letno ‘^^želah v razvoju, ki so imele v 60, letih pov- pa sc konča s splavom. Družine v ^bstojnosfbarv oblačilo _ ali tkanino pr-pametno, da preve- '3IPH obstojna. Ov- ‘Jvlaženo stran Pirj yo’egnete prek belega Papirju n obstoj--ne hn Dftka-iu ne-pa- ____________jne, na bo nobenih madežev. r J l I Kuhajte z nami čas grozdja prečno šest otrok, imajo danes komaj še tri, razvite države pa so tako raven dosegle že v začetku stoletja. Te razlike se niso pojavile zato, ker bi ljudje manj cenili družino in otroke kot nekoč, temveč zato, ker so ugotovili, daje tako bolje zanje same in tudi za njihove otroke. Kot glavne razloge za zmanjšanje števila otrok \štu-diji navajajo gospodarske pritiske, izobrazbo, poznejše poroke, urbanizacijo in vpliv medijev. Perdoben preizkus lahko napravite z mlačno milnico - vanjo potopite blago ali oblačilo in ga nato narahlo ožmite med dvema belima platnenima krpama. Če šivate ali pletete, je dobro, da preskusite barvno obstojnost, še preden se lotite dela: odrežite od blaga ali preje nekaj trakov ali niti in jih operite skupaj z belo krpo. d.d. MARIBOR OBA TEDNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 VEDNO DOBRO ZALOŽENI! ' orodje, vijačno blago, okovje, ležaji in verige ®'®*droinštalacijski material in inštalacijski material za t vodovod in ogrevanje in zidne obloge, preproge, tapete ter barve in laki •ČRTICO ZVESTOBE ŠE 5 % POPUSTA! Veselimo se vašega obiska! \es ^S'!! SEDEM 1 KS ■ nstsnmv NA , ----D - Simple Minds ■ Am; NOT ALONE - Michael Jackson S * ROSE - Seal «.te,WtTHRJLL ' THRJLL me, KISS ME, KILL ME - U2 7. THE RIVER - The Devlins PREDEO^i'N WHITE SATIN - Sandra bttEi-I? ®7RONC ' The Rolling Slones '•IHINC FOR THE PAIN - Bon Jovi '^STvip. „ 1. RAn7^*'^ENSKE ZABAVNE GLASBE; 7 VELIČASTNIH Z Saiui b s ''^AM - Zoran Predin ■ 3 RJr NOCOJ - Damjana in Rok - nčh Noc Ljiinc.T,.*"'^ Horvat S Vaniii^^ ■ EaTaoni V * litok Mlakar - Andrej Šifrer ''»•dIiZT*'’’* spominja - Monroe - Cena JE - Faraoni ?>.DIS1S - Andrej Šifrer •mladost - Monika in Alenk« Heričko ® ’'*lSCAKn^*‘ODNOZABAVNE GLASBE: ’ Pa Rbc’,^’^'PRON PAZMARELOF 2. Le Zamere - ptujskih 5 J. SRca/JMEVaJ PESEM - Slovenskogoriiki kvintet 5. Na Zod - Fantje treh dolin S. Ne J(t5*YJE VSI PRIJATELJ! - Obzorje ' UljRcJr,’. Franca Miheliia ’ •'EPOTl ODPUST! - Ans. Roberta Zupana Simona Lesnarja -.............. CEKRON PA Z MARELOF VSI PRIJATELJ! - Obzorje Ans. Jožeta P^karta BRZ - Mesečniki Ans, Lojieta Slaka UUt* pošljile do četrtk«, 19. oktobra 1495, na naslov; Murski 'ekta Nonka IJ, 69000 Murska Sobota, za Elasbene lestvice. št. 41 ‘Ma ‘‘ si" r lošnem prepričanju onesnažuje Ščavnico in z njo tudi talnico ter z najvišjim dimnikom v našem mestu še zrak. Direktor te osovražene tovarne je v svojem nastopu postregel z novimi Kujski val občuduje CATV Lotmerk Live Ljutomer smrdi iz zraka, iz vode in iz podzemlja. Videli smo že tujce, ki so se začeli v coni najhujšega smradu nerazumno vesti. Ob cviljenju gum in kaska-derskem obračanju avta s pomočjo ročne zavore so pobegnili v smer, iz katere so prišli. Smrad se pojavlja nekje od bencinske črpalke proti sodišču, na križišču pri spomeniku žrtvam NOB doseže vrhunec in popusti šele proti avtobusni postaji. Vohati je. da smrdi iz kanalizacije, saj tod poteka glavna pot mestnih odplak. Prestrašene Neljutomerčane naj potolažimo, ne smrdi zmeraj. Smrad prihaja občasno kot plima in oseka, vendar brez pravilnega ritma, in če bodo imeli srečo, bodo prišli skozi Ljutomer brez posledic, - Oddaja »v živo« na ljutomerski CNN se je odločno spoprijela s tem smrdečim problemom. Vsi, kar nas je sodelovalo v tej oddaji (na obeh straneh zaslona), smo vedeli, kdo je krivec, drugi so bili v studiu le kot porota. Konus, po domače tovarna usnja, po vsesp- dejstvi in podatki o količini in vrsti odpadnih snovi, ki nastajajo pri njihovi proizvodnji in še tako zagrizeni zeleni so lahko videli, da niso oni krivi za onesnaževanje. Najbolj nas je prepričal s tem, da je natančno določil vrsto smradu. Iz kanalizacije smrdi po gnilih jajcih in ne po usnju. - Kujski val v akciji: Naša novinarja sta nemudoma dobila nalogo, naj raziščeta jajčno afero. Postavlja se vprašanje, kdo neki meče ogromne količine jajc v ljutomerske kanale, da tam potem gnijejo. Kakšno je ozadje tega početja? Nam grozi velika podražitev jajc? So krivi rejci kokoši ali je v ozadju predvolilni boj? Zahtevali bomo tudi zdravniški pregled vseh ljutomerskih moških, da ugotovimo, kdo je brez jajc. Storili bomo prav vse, da bomo krivca našli. - CATV Liveje grozilo, da zaide v slepo ulico. Zadrego je spretno premagal direktor ljutomerske kanalizacije in priznal, da so pravzaprav krivi oni. »Kriva je kanalizacija,« je dejal in vsem je odleglo. Spet so imeli krivca in razpra- va je oživela. Župan je razkril dolgoročne načrte za rešitev problema onesnaževanja v Ljutomeru, Najprej bo vsak, ki obremenjuje okolje, napravil svojo čistilno napravo, tako da bo naprej tekla čista voda in ne bo nobenega dima (drugače naj se obriše za ISO-certifikatJ. Nato bomo zgradili novo kolektorsko mrežo, se pravi novo kanalizacijo, in nato še centralno čistilno napravo. Projekt bo stal najmanj tri celoletne občinske proračune in bo trajal več let. Vabimo vse mlade strokovnjake, naj oddajo svoje projekte na upravo kanalizacije. Vsak elaborat bo honoriran z vsaj petdeset tisoč DEM ne glede na njegovo uporabno vrednost. Ni treba hiteti, saj traja razpisni rok več kot eno leto. diti iz občinskega denarja. Če pa nas bo že kdo prisilil v prispevek za gradnjo mestne kanalizacije, bomo raje sofinancirali gradnjo čistilne naprave v Domžalah, kajti od tiste bomo imeli enako korist kot od ljutomerske, - Halo, mi v Veržeju se čudimo Ljutomerčanom, zakaj onesnažujejo Ščavnico in Muro. Naj napeljejo kanalizacijo v Dravo. Kujski val - reklame - Prodam vinograd na Pokljuki v Poroke I / Ljut ti 'A I velikosti sto dvajset sojni strani. Nasad je J tu^ i izvedbi, na kolih, dodatni zaslužek, saj jl’" pozimi lahko posojat. lomsko progo, Oglco 1*^ vsak dan, ko sedežnica ■ dodatni zaslužek, saj Šifra: ledeno vino. - Prodamo dobro j I Kujski val I nekaj dni I kasneje, oddaja I telefonska konferenca - Halo, kličem iz Krajevne skupnosti Mekotnjak. Mi smo imeli zbor krajanov in sklenili, ! da na sofmancira-; nje čistilne naprave v Ljutomeru ne pristanemo. Mestna kanalizacija je stvar Krajevne skupnosti Ljutomer in se pod nobenim po gojem ne more gra- vsevje fi dajihia^>a«' padno vodo, ki vsebuj« koristnih snovi, rabite. Kličite strijo Ljutomer, Po ponujamo tudi organov organ® vseh velikosti in V upravni enoti Ljutomer so se poročili: Drago Vukan na Kovačič, oba s Cvena; Mirko Rajh s Slamnjaka in ja z Mole; Matej Makoter iz Ljutomera in TlnkaTručl iz Mu bote;_Janez Slana iz Desnjaka in Irena Kralj iz MekotnJ®^'|(rr drej Žnidarič iz Podgradja in Lijana Krajnc iz Stročje v u Makoter s Cvena in Darja Senčar iz Veržeja; Mirko a Koračič in Marjana Magdič iz Mekotnjaka; Janez Krajn^ Af' J” I bra in Sonja Senčar iz Veščice, fi* V upravni enoti Murska Sobota so sklenili zakonsko z* junici Hajnal, strojni tehnik, iz Ljutomera in Marija Kou^^^jjo-stilna konfekcionarka, iz Murske Sobote; Jože Cor, km iz Mlajtinec in Anita Antolln, turistična tehnica, z Škalič, obdelovalec kovin, iz Lipe in Aleksandra Vutek, konfekcionarka. iz Beltince; Janko G od vaj s. šofer, iz jf.str'’’ Mihaela Forjan, zdravstvena tehnica, z Melince; Franc L« jjjtiJ* gar, iz Nedelice in Marija Zver, šivilja, iz Gančan: Mila« g/f kmetijski tehnik, iz Brezovec in Sonja Kolar, gospodi«! ' zovec. . Alojz V upravni enoti Gornja Radgona so se poročili; - ^,t' kmetovalec, iz Janhove in Marjeta Kotnik, administrato tvičkega Vrha; Marko Ožek, avtomehanik, in Aleksandr^ cvetličarka, oba iz Beračeve; Srečko Pelci, vzdrževale«' t jgč ve in Sabina Irgolič, gospodinja, iz Radmošc; Kristjan mehanik, iz Radenc in Nataša Bily, zivinorejka, iz IILVI lul liAi iKavivživ IJJ iTaLaja usij, v jhvI vjn«) i** ■ I I b Gomilšak, carinik, iz Gabrnika in Marjeta Kocmut, P^.\nii^ Segovec; Štefan Fekonja, inž. kmetijstva, in Suzana / jiio* vodkinja, oba iz Maribora; Boris Petek, gozdni delaveC, Kralj, gospodinja, oba iz Žepovec,______________________ vodkinja, oba iz l I 995 12, oktobra 1995 19 kronika Mamilo na mejnem prehodu v Dolgi vasi a I fitt . asi« JbI tiki) hT> lili* rtlai' od diH in' Id’ lO’ ■t*' ■ D« i(ii ijti. J si D’ JJ-r* [(D ift jci-ipP [fž it r‘ ii I I y 1' r h I .11 1 Kdo je tihotapil marihuano? ® tihotapci mamil zopet »selijo« na mednarodni mejni prehod Dolga vas? - V devetih mesecih šlo čez ta prehod že oLOOO tovornjakov, kar je toliko kot lani vse leto - V P^riedeljek začeli graditi ploščad za tovornjake. Murska Sobota Slavko Horvat in načelnik Bnied r? zadeve Darko Anželj ter njuni sodelavci so na ^tiofihbh ' konferenci nekaj več povedali o novem odkri-, Pravzaprav gre za letošnji doslej naj večji »plen« hoplj^' '''kilograma marihuane, pridobljene iz vršičkov indijske ko- teh torbah utegne biti tihotapsko blago. Med pregledom so v njiju našli zavoje posušenih rastlinskih delcev. Največji je bil tudi najtežji, saj jc tehtal 3 kilograme. "ti blago so odkrili si-ponedeljek, 2, j® «« pn- •^Že Maj, T J v * mejnega hod v fkib/ slovenski presto tl«. avtobus z registr- V 1140 22,7 ^opra. V vozilu je Jt ‘P 2 voznika. Šlo w sicer vozi na re-rini,, „ Je Ma(lžSj^'’P«;Kaposvar na h ' potnikov je Pila s stKl v * Kaposvaru presto-'t avtobusa, ki vozi i. &Cl Ha ■'^grad-Kaposvar. Da 'Kteb ' potrjevale tudi prevoznika, nir.. "e potovalne torbe pot- Ob I Prihodu koprskega „ Pa mednarodni mejni iiSi tl "vas so sc cariniki ^1 n*] 3 .. PaUtikc sa ‘to k vzame svojo ’ kar So potem storili, ven- sS: Dva kilogramska zavojčka marihuane sta bila zašita v zglavnik in prekrita z otroškimi oblačili. dar sta v prtljažniku še ostali dve potovalni torbi, od katerih jc bila ena modrc, druga pa črne barve. Cariniki so seveda posumili, da v drugi je tehtal 2,5 kilograma, dva manjša pa po kilogram. Čeprav cariniki niso posebej izurjeni za odkrivanje tihotapcev mamil, so kaj hitro ugotovili, da gre za posušene vršičke indijske konoplje, torej mamilo marihuano, katerega razpečavanje je seveda prepovedano. čeprav so poskusi sajenja konoplje tudi pri nas, o čemer smo poleti na veliko pisali. Cariniki so potem nadaljnjo obdelavo zadeve predali policiji oziroma kriminalistični službi, ki je s preliminarnim testom ugotovila. da gre za marihuano. Potem so avtobus spremljali vse do njegovega cilja v Koper, saj so upravičeno sumili, da torb z mamilom nihče ni »po pomoti« ali kar tako dal v avtobus. Sura je padel na enega od potnikov - Koprčana, ki se je peljal z avtobusom, a je ves čas trdil, da tihotapsko blago ni njegovo. Pa res ne? Predlagali smo mu preskus s poligrafom, ki je med ljudstvom bolj znan kot detektor laži, a ga je odklonil. V preskus s tako napravo človeka ni mogoče prisiliti, rezultat tudi ni dokazno gradivo na sodišču, zato zdaj kriminalisti domnevnega tihotapca (tega ali kakega drugega) skušajo odkriti s klasičnimi preiskovalnimi metodami, K zapisanemu naj še dodamo, da je »veleprodajna« cena zaseženega mamila več kot 20.000 mark, razpečevalci pa bi zanj utegnili iztržiti 150.000 mark, seveda, če jih ne bi prej prijeli. Izkušnje pa kažejo, da »dilerjev« ne manjka, kajti če enega »daš pod ključ«, s preprodajo mamil nadaljujejo na njegovem območju drugi. Tačas naj bi bila v priporu v Murski Soboti dva preprodajalca mamil, a menda ni zaradi tega ponudba nič manjša. Poznavalci razmer menijo, da bo število uživalcev prepovedanih mamil na pomurskem območju raslo še kaki dve leti, potem pa naj hi se umirilo. Žal bo za mnoge tedaj že prepozno, ker jih bo medtem (zaradi mamil) pobrala smrt. Letos so mamila v Pomurju »uradno« zahtevala že dve mladi življenji, govorijo pa, da so jih pobrala celo več. Š. SOBOČAN Delavci organov za notranje zadeve in promet Tudi policisti niso jagenjčki Ljudje so upravičeno razburjeni nad policisti, ki sami ne ravnajo tako, kot - sicer v skladu s predpisi - zahtevajo od drugih -Vodstvo UNZ zaostruje disciplino! Tudi policisti niso jagenjčki in velikokrat pozabijo, da so - policisti, torej organi z določenimi pooblastili, zato ljudje pričakujejo od njih, da se bodo obnašali v skladu s predpisi svoje službe. Pa ne le, ko so v »službi«, ampak tudi tedaj, ko so »prosti«, naj ne bi počenjali neumnosti, ki so sicer »dovoljene« navadnim smrtnikom. Vsaj tako je večinsko stališče. Dobro je, da tudi v vodstvu Oprave za notranje zadeve v Murski Soboti vedo, da so ravnanja njihovih delavcev p<^ budnim očesom ljudstva, zato načelniku in ožjemu vodstvu ni vseeno, kako ljudje ocenjujejo delo in obnašanje policistov. Prav nič jim nočejo prizanašati. Te dni so oziroma še bodo o disciplini spregovorili na policijskih postajah in oddelkih ter izpeljali določene postopke, ki naj prispevajo k večjemu ugledu policistov. Kdaj v preteklosti se je zgodilo, da s(m)o kako nesrečo, v kateri je bil udeležen policist, v javnih medijih zamolčali. Zdaj je drugače! V petek, ko je imel nesrečo policist Štefan Bukvič iz Lemerja, so novinarje še posebej opozorili na nezgodo. Tudi nesreče policista Antona Utroša iz Crenšovec niso prikrili, pač pa so tudi iia to nezgodo opozorili s posebnim sporočilom. Nesreča policista Bukviča v petek, 6. oktobra, ob 22.40 seje 29-letni Štefan Bukvič iz Lemerja peljal z osebnim avtom Renault Clio po lokalni cesti iz smeri Lemerja proti Murski Soboti. V Brezovcih pri domačiji številka 49 mu je nasproti pripeljala 35-letna Ela Gabor iz Lendave, ki je vozila osebni avto Zastava Jugo. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi oba voznika vozila po sredini vozišča, zato ni nič čudnega, da je prišlo do čelnega trčenja, nakar je vozili odbilo v desno v smeri vožnje, kjer sta obstali. Zaradi strokovne oziroma sodne ugotovitve točnosti trčenja je preiskovalni sodnik poklical strokovnega izvedenca. V trčenju se je Ela Gabor tako hudo poškodovala, da je na kraju nesreče umrla. Pokopali so jo na pokopališču na Gornji Bistrici ob možu, ki je umrl pred nekaj leti. Tako sta mladoletna otroka ostala brez obeh staršev. Srečo v nesreči je imel Štefan Bukvič, ki je lažje poškodovan, a je kljub temu (verjetno v šoku) zapustil »prizorišče«. Tam je pustil celo svojega sopotnika - 7-letnega sina - in se izgubil nezano kam. Policisti so ga ob 2, uri odkrili na domu. Za otroka pa je medtem poskrbela mati. Zoper Bukviča so odredili preskus alkoholiziranosti z izdihanim zrakom. Ugodilo se je... Mm « avtomobil Potniki v gorečem a gaje odklonil, prav tako pa tudi odvzem krvi in urina ter strokovni pregled. Zoper policista Bukviča bodo podali kazensko ovadbo po določilih členov 325 in 329 Kazenskega zakona R Slovenije (povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči). Zvedeli smo še, daje bila odrejena tudi obdukcija pokojne Gaborjeve, in sicer zato, da bi odvzeli določene telesne tekočine oziroma ugotovili morebitno prisotnost alkohola. pripeljala Irena J. V trčenju avtomobilov sta se oba hudo poškodovala, enako tudi vozničina 2-letna hčerka, ki je sedela na zadnjem sedežu. Kdo in od kod je utopljenec? V ponedeljek ob 9,30 so v Muri pri Benici našli razpadajoče truplo utopljenca, zato bo težko ugotoviti, kdo naj bi bil. Domnevajo sicer, da bi utopljenec utegnil biti star kakih 50 let. Kriminalisti in policisti zbirajo informacije o pogrešanih osebah. Huda nesreča pri črpalki Karel B, se je v ponedeljek okrog 14, ure peljal s kolesom po Lendavski ulici v Murski Soboti, Ko je pripeljal do bencinskega servisa 0MW Istrabenz, je iz ne-zanega vzroka padel po vozišču in se hudo poškodoval. Še sreča, da se v tistem hipu ni pripeljal kak hiter voznik, saj bi se potem najbrž končalo še huje. Kolesar se je hudo poškodoval in z reševalnim vozilom so ga odpeljali v soboško bolnico. Avtomobilistka v kolesarko V ponedeljek ob 15,45 seje Suzana B. peljala z osebnim avtom po Slovenski ulici v smeri Lendavske ulice v Murski Soboti. Ko seje pripeljala v križišče,je na semaforju začela utripati zelena luč (kar je znak, da bo vsak čas zagorela rumena in nato rdeča), kljub temu jc voznica zapeljala v križišče in se s počasno vožnjo približevala prehodu za pešce. Po njem pa je že prečkala cesto (pri zeleni luči) kolesarka Sandra R. Prednji del osebnega avta je zadel kolesarkino prednje kolo, zato je padla po vozišču in se hudo poškodovala. regionalno cesto in zavijal na levo. Tedaj se je po regionalni cesti pripeljal z osebnim avtom Robert O. Prišlo je do trčenja, v katerem je kolesar dobil hude poškodbe, zato so ga z vozilom prve pomoči prepeljali v soboško bolnišnico. »Koruzni« kombajn je zgorel Kdo ve, koliko so stari žitni kombajni in podobni stroji za spravilo koruze, domnevamo pa, da je malo novejših, zato ne preseneča, da se tu in tam kak vname, zlasti ob žetvi pšenice. Previdnost pa je potrebna tudi pri spravilu koruze. Danes teden ob 13. uri je med spravilom koruze na njivi zunaj naselja Dolnji Lakoš zagorel kombajn znamke Titan-Buch, katerega lastnik je Ladislav T. Voznik namreč ni mogel pogasiti požara, pač pa je to uspelo šele gasilcem poklicne enote iz Nafte. Škode je za 2.000,000 tolarjev. Zgorelo je v kleti, potem pa... V petek približno ob 0,30 je izbruhnil požar na stanovanjski hiši, katere lastnik je Slavko Z, iz Sovjaka. Vedo povedati, daje ogenj izbruhnik v kletnih prostorih, niso pa še ugotovili, zakaj ravno tam. Potem so ognjeni zublji zajeli celotno poslopje in ostrešje stanovanjske hiše. Kljub hitremu posredovanju domačih gasilcev in požarnikov s Stare Gore in Vidma ob Ščavnici niso uspeli obvarovati premoženja in je nastala velika škoda. Vzrok požara še raziskujejo. Tat je odnesel šop tuje valute Neznanec je 9. oktobra prišel do stanovanjskega bloka v Lendavski ulici v Murski Soboti, na njegovem stopnišču vlomil v poštni nabiralnik, vzel šop ključev in z enim od njih odklenil vrata stanovanja Andreje B. Policisti in kriminalisti ter seveda lastnik so po razdejanju ugotovili, daje neznanec stikal po omarah in našel črno denarnico, v kateri je bilo 960.000 italijanskih lir. Potem je stanovanje zaklenil ter s plenom in ključi izginil. Komentar prepuščamo bralcem! Kraja denarja tudi v Radencih Kriminalisti in policisti pa niso zaposleni le z iskanjem poredneža, ki je ukradel denar v Murski Soboti, ampak iščejo tudi neznanega storilca, ki je prav tako v ponedeljek nepovabljen prišel v stanovanje Ivane B, v Radencih. Tudi ta je naletel na devize in pobral kakih 400 avstrijskih šilingov. Kršitve javnega reda in miru Pomurski policisti so bili v času, ki ga zajemamo v našem poročanju (od prezdanjega torka do torka v tem tednu), polno zaposleni zaradi intervencij zoper kršilce javnega reda in miru. Tako so 3. oktobra posredovali štirikrat (enega so pridržali do iztrezni-tve), 4. oktobra so morati na pot petkrat (pridržali so enega, ki se ni »mogel« pomiriti), 7. oktobra so zaradi kršitev javnega reda in miru posredovali kar osemkrat, od tega štirikrat zaradi kršitev javnega reda in miru v stanovanjih in prav toliko kršitev na javnih mestih; 9. oktobra, torej ta ponedeljek, pa je bilo preveč »glasnih« troje Pomurcev, zato so poklicali policiste. Pridržati pa ni bilo avtobusu prepričani, da ki izginjajo ?' v u na Hrvaško ' ------------ tali, I ^^no, naj bi jih 1 , '^koto na novo registri- 1 le rti - I'®!*' VN|7 A^timinalistične slu-Sobota so na zbiranja in po pri-odredbe Ok-^*^ilii,„ Murska Sobota ■nirska Sobota SO na Antska Sobota KM T^Pteiskavo pri Stani-^ekotnjaku (obči rk* )il hri' M Pttradeno vozi-]?“ 1.4 našli so fiat h?® 1 m'a,y S 50. apri-v ‘^Binil s parkirišča IC J^llt na Toplicah. bt "f Celip podjetje Avto-h^jazit ' ** fiied drugim avtomobilov. ■'■aairnrr «:.l, __ eah J^dlj v^ hlinit, Topll- 11;, Preiskavi k« En - preiskava bo poka-'^oril Stanislav M. iz elen^' je bil vmes kak S., V S '1 v {:4>^inh nct- Zastava Ih??**™ barve, imel ‘astn ?****'' **' 07S, Me zi::?? J" (bil> B. Č. duBn ^1 da »jugo t^rei Mub ten,*! «'’?'■ »škodfr Ni,- '‘At ***•*' Ukradeni 'earle 5.000 tolarjev, pa ,, .-----™ »c. Ulici W5 66 07S, pa je (bil) B. Č. '' ‘n toliko kilome- Predzadnji torek ob 14.15 je na Kapelskem Vrhu prišlo do požara v avtobusu, ki ga jc na redni avtobusni progi Gornja Rad-gona-Videm ob Ščavnici vozil Anton P. V vozilu je bilo 15 potnikov, ki so šoferja opozorili, da se v zadnjem delu avtobusa močno kadi. Ta je hitro reagiral in vozilo ustavil ter potnikom ukazal. naj ga brž za puste. Potem je brž posegel po gasilnem aparatu in skusal požar pogasiti, a ni uspel, saj seje medtem ogenj še bolj razplamtel in vozilo je zgorelo. Ogenj so pogasili šele gasilci. Škode je za 800.000 tolarjev. Sreča v nesreči; potniki so ob pravem času izstopili, zato se ni noben poškodoval. * Kolesar se je smrtno ponesrečil v sredo, 4. oktobra, ob 11.05 se je zgodila na regionalni cesti zunaj naselja Stara Nova vas prometna nesreča, ki je terjala življenje 57-letnega kolesarja Karla Šalamuna iz omenjenega kraja. On se je namreč neprevidno zapeljal z lokalne na regionalno cesto v hipu, ko je z njegove leve strani pripeljal tovornjak, ki ga je vozil 31-letni Janez Reišl iz Rado-slavec. Le-ta je skušal nesrečo preprečiti, saj se je umikal na svojo levo stran, a usoda je hotela, da se je končalo, kot se je: kolesar je dobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih na kraju samem umrl. Huda nesreča v Črenšovcih Zgodila se je 5. oktobra ob 14.45. Tedaj je kolesar Marko Ž. peljal po poljski poti zunaj Čren-šovcc. Pripeljal je do križišča z Vozil naj bi po levi Andrej T. je, kot so ugotovili policisti, v soboto peljal osebni avto po regionalni cesti zunaj Gomilice po levi strani ceste, zato je prišlo do trčenja z osebnim avtom, s katerim se je nasproti Vestnik za vas! treba nobenega. S. S. Nesreča policista Utroše Komajda so se za hip polegle govorice o nesreči policista v Brezovcih (novice pač hitro potujejo), že spet nesreča policista. Zgodila se je naslednji dan. torej v soboto, 7. oktobra, ob 7.35. Policist, 22-letni Anton Utroša iz Crenšovec, se je peljal z osebnim atom Opel po regionalni cesti iz smeri Turnišča proti Črenšovcem. Zunaj Gomilice je na ravnem delu vozišča nenadoma zapeljal v levo na nasprotni vozni pas, po katerem se je ravno tedaj pripeljala 26-letna Irena Jerebic iz Srednje Bistrice, ki je vozila osebni avto znamke Lada, Četudi seje hotela nesreči izogniti, saj je močno zavirala in se poskuštda umakniti na desno, sta vozili vendarle čelno trčili, Jere-bičeva je dobila hudo poškodbo, saj je ostala vkleščena v vozilu. Iz objema pločevine so jo rešili gasilci iz Lendave in Murske Sobote. Huje se je poškodovala tudi njena sopotnica 2-letna hčerkica. Hudo se je poškodoval mdi Utroša, zoper katerega so odredili preizkus alkoholiziranosti. Pokazal je, da ni bilo navzočnosti alkohola. Pa vseeno: zoper oba voznika so odredili odvzem krvi in urina. Zopet policista Utrošo bodo podali kazensko ovadbo po členu 325 Kazenskega zakona R Slovenije. š. s. 20 vestnik, 12. oktobra Šport Prva državna nogometna liga Beltinci: Mura 0 : 0 Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 3,000, Sodnik; Hvalič (Nova Gorica), Beltinci: Zver, Godina, Herceg, Sirk, Ilič, Šarkezi, Črnko, Ci-rkvenčič, Baranja (Granov), Džafič (Osterc), Škaper. Mura; Černjavič, Baranja, Kokol, Cifer, Poljšak (Kardoš), Alihodžič, Brežic (Stampfer), Breznik, Kmetec (Rous), Bakula, Hle-balin. Druga državna nogometna liga Radeče : Nafta 0 : 3 (0 : 2) Hrastnik - Igrišče v Logu, gledalcev 200. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelca: 0 ; 1 Dominko (4), 0 ; 2 Dominko (53), 0 : 3 Prekazi (78), Nafta; Starovasnik. Hozjan, Kelenc, Novak, Ko veš (Baša). Drvarič, Hranitovič (Gabor), Slavic, Prekazi, Tadič, Dominko (Tompa). Tretja državna nogometna liga Bakovci: Paloma 3:0 (1:0) Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik : Šegula (Ptuj). Strelca: 1 : 0 Cipot (40), 2 : 0 Cipot (65), 3 : 0 Baranja ( 75). Bakovci: Šiftar, Holeman, Erniša, Bencak. Papič, Buzeti, Jančar, Zri m, Fras, Cipot, Baranja (Gabor). Bistrica : Beltrans 3 : 2 (1: 2) Slovenska Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 200, Sodnik; Jozič (Velenje). Strelci: 0 : 1 Stojko (26), 0 : 2 Golob (38), 1 ; 2 Ivetič (42), 2 : 2 ObrOvnik (46), 3 : 2 Jovanovič (86). Beltrans: Balažič, B. Osterc, Veberič, Kavaš, HoŠpel. A, Osterc (Puhar), Z, Osterc. Vozlič, Ropoša, Stojko, Golob, Turnišče : Aluminij 2 : 2 (0 : 0) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 100. Sodnik; Knuplež (Maribor). Strelci: 1 : 0 Albin Lackovič (60), 1 : 1 Kovačec (65), 2 ; 1 B. Lebar (70), 2 : 2 Jelenko (77). Turnišče: Stamenkovič, Temar, Albin Lackovič, D, Pucko, Houbar (B. Lebar), J. Pucko. Toplak (Lacko), Vori, Pal (Jaklin) Škafar, S. Lebar. Unior : Odranci 2 :1 (1: 0) Zreče - Igrišče Uniorja, gledalcev 350, Sodnik: Turk (Maribor). Strelci: 1 : 0 Kokol (Hm- 45), 2 : 0 Žurej (Hm- 77), 2 : 1 Zver (H m - 86), Odranci: Marič, Kovač, Rožmarič, Hozjan, Zver, Horvat, Kavaš, Horvat (Košar), Meničanin, Vegič, Kreslin. ŠPORTNA NAPOVED XIH V športni napovedi št. 13, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mura, je naš gost Martin Horvat iz Beltinec, dolgoletni nogometaš in funkcionar NK Beltinci. Prognoziral je takole: ________________________________________ Pari I. SNL Rezultati - 11. kolo Beltinci : Mura 0 : 0 Izola : Korotan 1 : 0 Maribor: Publikum 0 : 0 Gorica : Primorje 3 : 1 Rudar ; Olimpija 2 : 1 Gorica MURA Publikum 11 6 2 3 17:9 20 11 5 5 1 16:8 20 11 5 4 220:14 19 Rudar(V) 11 5 4 2 13:8 19 Olimpija Primorje Korotan Maribor 11 5 2 432:14 17 11 4 3 417:15 15 11 4 3 411:11 15 11 2 5 4 13:13 11 BELTINCI 11 1 5 5 5:16 Izola II. SNL 11 1 1 9 4:40 8 4 Rezultati - 9. kolo Radeče : Nafta 0 : 3 Zagorje : Naklo 0 : 3 Mengeš : Železničar (MB) 1 : 2 Drava : Rudar 0 : 2 Železničar (LJ): Šmartno 1 : 0 Vevče : Napredek 1 : 3 Piran : Črnuče 4 : 0 Šentjur; Koper 1 : 0 NAFTA Želez. (LJ) Napredek Piran Črnuče Šentjur Šmartno 9 6 2 1 17:4 20 9 5 4 0 18:4 19 9 5 3 1 15:6 18 9 5 3 1 14:6 18 9 4 2 319:14 14 9 4 2 3 10:6 14 9 4 1 4 17:14 13 Želez. (MB) 9 4 1 411:13 13 Rudar (T) Drava Naklo Koper Vevče Radeče Mengeš Zagorje 9 3 3 3 8:7 12 9 3 2 412:14 11 9 3 2 410:12 11 9 3 1 5 9:10 10 9 2 2 5 10:13 9 2 2 5 8:25 9 1 3 5 9:16 9117 4:27 8 8 6 4 III. SNL Rezultati - 8. kolo Bakovci: Paloma 3 : O Turnišče : Aluminij 2 : 2 Bistrica : Beltrans 3 : 2 Unior: Odranci 2 : 1 Steklar: Kungota 2 : 2 Pohorje : Dravograd 1 : 0 Dravinja ; Kovinar 2 : 1 Pohorje BAKOVCI Dravograd Dravinja 8 6 11 23:10 19 8 6 11 13:4 19 8 6 0 2 21:9 18 8 5 12 16:8 16 NOGOMETNI KOMENTAR Prekmurski derbi zopet brez zmagovalca F enajstem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi Je bil med ljubitelji nogometa v središču zanimanja prekmurski derbi med Beltinci in Muro, ki Je na igrišče v Beltincih kijub trgatvi pritegnit veliko gledalcev. To Je bila že četrta tekma med Beltinci in Muro, ki se je v zadnjem času končala brez zmagovalca. F prvem polčasu tekmeca z igro nista navdušila. Beltinčani so bili nekoliko na-padalnejši, vendar so bili napadalci premalo spretni pri streljanju proti vratom. F drugem polčasu so Sobočani zaigrali napadalneje in k 1. BELTINCI: Olimpija 2. Korotan: MURA 3. Železničar (LJ): NAFTA 4. BAKOVCI : TURNIŠČE 5. Dravinja : BELTRANS 6. Kovinar; ODRANCI 7. Kerna: Les 8, Goričanka: Bratonci 9. Panonija: Črenšovci 10. Hotiza: Renkovci Nap. 1 0 1 1 1 I 0 1 2 2 TURNIŠČE 8 3 3 2 15:12 12 ODRANCI Unior Steklar Kovinar Aluminij Kungota Bistrica 8 4 0 415:16 12 8 4 0 4 7:11 12 8 3 1 410:15 10 8 2 3 3 10:8 8 2 2 410:14 8 2 2 4 7:13 8 2 15 13:20 BELTRANS 8 2 0 611:17 Paloma 8 116 8:22 LMNLM5 9 8 8 7 6 4 namreč zadela vratnico. Beltinčani pa so naj lepšo priložnost za gol pet minut pred cem tekme, vendar Je Črnko z nekaj tudtov streljal prek gola. Na koncu tekme so bili v z neodločetiitu ut dom zadovoljni v obeh taborih. V drugi državni nogometni ligi je bilo odigta no deveto koto. Lendavska Nafta Je v Hrastuis premagale Radeče in obdržala vodstvo uu stvici. Lendavčani so že na začetku tekme pt^‘ v vodstvo, ko je Dominko ukanil nemocuts vratarja Bukviča. Isti igralec Je v prvem pt>k še enkrat zatresel mrežo gostiteljev. rezultat pa Je postavil Prekazi, ko Je odbito toSf> od prečke porinil v mrežo. F o.s m e m kolu r stva v tretji državni nog metni ligi Je od , skih ligašev zmaguto ___tri le dcr moštvo Bakovec, kij( ma premagalo Zmaga Bakovčatiovpo.!" lahko bila prepričlju^}^"!. i saj so Otta napadalci s idealne priložnosti izag<^ /...j'Bakovci vrhu lestvice z ettakit^-' vilom točk kot vodeči Sicer pa so Prekmurski prvoligaški nogometni derbi med Beltinci in Muro v Beltin- cik je zopet pritegnil veliko ljubiteljev nogometa, končal pa se je brez zmagovalca. Fotografija: Jare Zauneker nekaj časa igrali na polovici Beltinčanov, vendar brez pravih priložnosti za gol. Prva zrelejša priložnost za zadetek se Je ponudila Diafiču, ki se Je v kazenskem prostoru sreča! s Černja- r vicem, vendar Je bil vratar Sobočanov spretnej- ši. Najlepšo priložnost za gol Je imela Mura v 67. minuti, ko Je bit v kazenskem prostoru Beltinčanov zrušen napadalec Hlebalin in Je sodnik Hvalič iz Nove Gorice dosodil enajstrmetro-vko, ki pa Je Alihodžič ni izkoristil. Žoga Je I Nogometaši Belltut^ I iz Veržeja so gostove I Slovenski Bistrici lU " mudili lepo uspeh. Veržejčani so reč v prvem polčasu z odtočenem rezultatu v dvema goloma, P'‘‘ tvema gotomo, r-drugem Trt dfm. Stojko zamudil idealno priložnost zagtd. gole so dobili zaradi prekinitve igre, .j, ši Turnišča so gostiti Aluminij iz Kidričeve^ iztržili le točko, čeprav so dvakrat vodu koncu Je Turnišče ostalo še brez TortjU-moral zaradi rdečega kartona zapustiti Nogometaši Odranec so gostovali V Zrecuu razburljivi tekmi ostali brez točke, fsi triN j(j bili doseženi iz enajstmetrovke. rtff lV" i ) r I I Atletika Beltinci, Ljutomer in SETUA Na atletskem štadionu v Beltincih je bilo območno ekipno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v atletiki. Med osnovnimi šolami je bila najuspešnejša OŠ Beltinci, ki je zmagala tako pri učencih kot učenkah. Med srednjimi šolami pa je pri dijakih zmagala Gimnazija Ljutomer, pri dijakinjah pa SETUA iz Murske Sobote. Zmago- pun (Radenci) 500, krogla: Horvat (F. Prešeren) 10.88, žogica:. Horvat (F. Prešeren) 62.70, 4 x 100 m: OS Beltinci 52.09. Ekipno: T. OŠ Beltinci 14629, 2. OŠ Gornja Radgona 13875, J. OŠ F. Prešeren 13852, 4, OŠ Radenci 12941, 5. OŠ II. Murska Sobota 12186 točk. Učenke - 60 m: Baro-vič (GR) 8.55, 300 m: GJerkeš ■ lltf^ ditje šole - dijaki -/pSi' (SZ) 12.42, 40« m: Nad 55.69, 1000 m: /(jij' 2:56.55, 2000 m: Neuviri t 6:22,40, višina: r.d’ 1.82, daljina: Fujs (35 [jJ krogla: Jaušovec (G. UT X 100 m: Gimnazija ta 49.31, Ekipno: 1.^']^ Ljutomer 7013, 2. [ 6991, 3. Gimnazija Mcr^ jp i. ta 6865, 4. 6524, 6. SST 5762, imna^u« ■ ■ SETUA 4 točk. valci v posameznih disciplinah so (Beltinci) 47.82, 1000 m: Horvat ŠPORTNA NAPOVED ŠT.13 1. BELTINCI: Olimpija 2. Korotan : MURA 3. Železničar (LJ): NAFTA 4. BAKOVCI: TURNIŠČE~ 5. Dravinja: BELTRANS 6. Kovinar ?0DRANCI 7. Kerna: Les 8. Goričanka: Bratonci 9. Panonija: Črenšovci 10. Hotiza: Renkovci Napoved I Rezultati - 7. koto Tromejnik : Les 1 : 0 Kerna ; Bratonci 4 ; 0 Vesna ; Lipa 5 : 1 Goričanka : Serdica 2 : 0 Emal : Rakičan 0 : 1 Apače : Čarda 3 : 1 Goričanka Kerna Tromejnik Vesna Les Rakičan Serdica Emal Bratonci ^če Čarda Upa 7 5 2 0 18:6 17 7 5 2 0 17:5 17 7 4 2 1 8:4 14 7 3 4 0 12:4 13 7 4 1 214:10 13 7 3 2 2 12:8 11 7 3 2 214:11 11 7 2 1 4 7:10 7 2 1 4 7:15 7 1 0 6 9:20 7 0 2 5 2:10 7 0 16 9:26 I. ONL Lendava I Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska I, Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 20. okto-I bra 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih tipov. Ime in priimek ter naslov: Rezultati - 7. kolo Čentiba : Črenšovci 0 : 2 Panonija : Opel Horser 0 : 1 Kobilje : Renkovci 0 : 4 Mostje : Olimpija 2 ; 0 Hotiza : Bistrica 0 : 0 Dobrovnik : Nedelica 1 : 2 Črenšovci Renkovci 7 7 3 2 1 7 7 0 0 26:5 21 7 6 0 1 26;9 18 OpelHorser 7 4 12 14:4 13 bili: Osnovne šole - učenci - 60 m: Mesarič (Beltinci) 8,1!, 300 m; Gabor (F. Prešeren) 49.48,1000 m: Brumen (GR) 3:09.89, višina: Flac (Radenci) 155, daljina: Ka- II. MNL MS Rezultati - 7. kolo Cankova : Smaki 5 : 1 Križevci: Hodoš 1 : 1 Minicom : Tešanovci 4 : 0 Grad : Prosenjakovci 2 : 0 Šatovci: DokJežovje 4 : 0 Rotunda prosta (OŠ II MS), višina: Smej (F. Prešeren) 132, daljina: Jicič (OŠ III MS) 4.43, krogla: Kikel (F Prešeren) 9.91, žogica: Fras (Beltinci) 42.00, 4 X 100 m: OŠ Beltinci 1:00.04. Ekipno: 1. O§*Beltitic! 12656, 2. OŠ Gornja Radgona 12244, 3. OŠ III Murska Sobota 11665, 4. OŠ II Murska Sobota 11178, 5. OŠ Radenci 11141,6. OŠ F. Prešeren 10831 točk. Src- 8. SZ 4815 točk. m: Šogorič (G. Lj-) ■ zžki F Mesarič (SETUA) m: Meglič (SETUA) na: Žalik (SETUA) ; (SETUA) 1^ Gimnozifi Hiuiamf ' no: L SETUA 7647. 2- 3, DSŠ 5644,4.Giinft“| i 115 mer 5482,5. nazija Murska Sobota 4932 točk na: Pintarič Dražnik Pokalni nogomet Dobra igra Bakovec ijH' V športni napovedi št. 11 je bil izžreban Matjan Klement, Grad 172b, 69264 Grad. Nagrado lahko dvigne v uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev športne napovedi št. 11: Beltinci: Mura D, Radeče : Nafta 2, Bakovci: Paloma 1, Turnišče ; Aluminij 0, Bistrica : Beltrans 1, Unior : Odranci 1, Tromejnik : Les 1, Go-ričanka : Serdica 1, Čentiba : Črenšovci 2 in Dobrovnik : Nedelica 2. Kobilje Hotiza Panonija Nedelica Mostje Dobrovnik Čentiba Bistrica Olimpija 7 3 3 1 15:7 12 7 3 2 2 7 3 2 2 7 2 3 2 7:5 11 8:8 11 6:8 7 3 0 4 14:20 7 2 1 4 11:11 7 2 0 514:16 7 0 2 5 3:26 7 0 0 7 4:29 9 9 7 6 2 0 Šalovci Grad Cankova Minicom Križevci Tesan ovci Hodoš Prosenjak. Smaki Rotunda Doklezovje 7 5 2 0 13;4 17 6 4 11 12:5 13 6 3 3 0 15:5 12 6 4 0 219:13 12 6 3 2 1 11:7 11 6 3 2 1 8:8 11 6 3 12 14:9 10 7 115 9:14 7 1 0 6 13:21 6 1 0 5 8:17 7 1 0 6 9:28 t. ONL Lendava Rezultati - 7. kolo Nafta V. : Polana 2 ; 1 Graničar: Žitkovci 3 : 7 Kapca : Dolina 6 : 1 Polana Nafta V. Žitkovci Kapca Graničar Dolina V osmini finala pokala Nogometne zveze Sloveni^^^ptr 4 3 3 3 7 6 0 1 37:8 18 7 5 1 1 20:10 16 7 5 0 223:14 15 7 2 14 16;20 7 1 0 6 10:24 7 10 6 9:39 7 3 3 V U5JJHIJ1 JJIia.14 ptfltaJil INUgUJlICLDC iveze LJX’“ ■ Iji^f F bljanska SCT Olimpija gostovala v Bakovcih in s magala domačega tretjeligaša z 2 : 0 (1 : 0). Strelca s bila Šiljak in Nikčevič. Bakovčani so igrali dobro ■ J14 igro navdušili gledalce. Za tesen poraz pa je hajaasIti^^j^gvjf^JJ tar Šiftar, kije branil izvrstno. Bakovci so tako po ' izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, sicer pa je ic sprh osmino finala zanje lep uspeh. Pred okrog 600 gleoa Bo ros a k iz Maribora. Hokej na travi Zmagi Triglava in Leka sta bila dosežena ni Trt«‘ J'* tata; Železničar i (Puhan in Fujs) 'ft g 0 : 2 (M. Mesari^i^ . Pomurje je bilo Začelo seje državno člansko prvenstvo v hokeju na travi, kjer sodeluje pet ekip: Triglav iz Pre-danovec, Lek iz Lipovec, Pomurje iz Murske Sobote, Železničar iz Maribora in Svoboda iz Ljubljane. V prvem kolu tekmovanja VESf^ 995 j^Stnik, 1 2. oktobra 1995 21 Spor I f t 'li s-jr a- K f t Namizni tenis comembni zmagi Radgone y betjem kolu prvenstva v pr-fžavni namiznoteniški ligi Je fserje premagalo Moravske Soboto . uuvvio. Odličen Je bil dvakrat zmagal. t tl 10 li!f.a J tiiiagai, , pa je bil poraz Ungerja, V.® premagal najboljši slo-Petrovič. So-cah izgubila tudi v dvoji-Solarje namreč Še "^^irkušenj. ■ Moravske Toplice 21'11* fPetrovčič : Solar ‘■'^>21:14, Petel ti in : Unger 17:21, 12:21, Gostiša : Horvat 15:21, 21:19, 14:21, Petrovčič, Gostiša : Unger, Horvat 21:18, 21:16, Gostiša : Solar 21.19, 21,18, Ribaljčenko : Horvat 12:21, 16:21). Radgončani so dosegli dve pomembni zmagi, kar še posebej velja za Ero, ki je med kandidati za prvo mesto. Rihtarič je brez težav dvakrat zmagal in prispeval pomemben delež k zmagi dvojic. Benkovič je nekoliko presenetljivo izgubil z Voduškom, medtem ko sta skrb zbujajoča poraza Solarja z bratoma Slatinšek. Radgona ; Era 4 : 3 (Rihtarič : Lf. Slatinšek 2 : 0, Benkovič : Vodušek 0: 2. Solar; J. Slatinšek 0: 2, Rihtarič, Benkovič : Slatinšek, Slatinšek 2 : 0, Rihtarič : Vodušek 2 : 0, Solar : U. Slatinšek 0 : 2 in Benkovič : J, Slatinšek 2 : 0). Radgona: Fiižinar Interdiskont 6 : 1 (Rihtarič : Sirovina 2 : 0, Benkovič: Bač 2:1, Solar: Bezjak 2 : 1, Rihtarič, Brumec : Bezjak, Sirovina 1 : 2, Rihtarič : Bač 2 : 1, Solar : Sirovina 2 : 1 in Benkovič : Bezjalt 2 : l). M. U. L SKL - ženske Uspešen štart Pomurja t r- 'r ii L f J r J H n ) 1 ) ff I r j 1 I ■pT' ■Sil sn ijJ a? (li’ u* 1*E d t« a- lf f lf r p 1 ! - interliga ' kastna poraza Pomurja Načelo Odbojka^®® tekmovanje v 1,.;^ t arski interligi, kjer sode-Jj^ka ekipa Pomurja iz luje ni ||' ■ ■ I^T R • I [J 1 L X Murske Sobote. Sobočani so v prvem kolu gostili ekipo PPS Detva iz Slovaške in izgubili z I "■■»I IPI fl’ F ll ^Port od tu in tam kolu dr-c ^P6t 171; J^^^^čga prvenstva sta v' Marika Kardinar Kardinarjeva je v kegljišča s J^egijt Celjanke pa so ekipni rekord ke- ■••^rLinii keglji. Ster-Konstruktor: vi' "tlaipt ■ uupi- prvenstvu Hrvaške L,?*Pvaief,,';,'.®kakovanju ovir ^Ph^^^^kičan ;S;^trenerja iv ‘^‘^segle nasle- Prvi (TivCuci Bei-itit^ke ,0^ tekmovanja brez dan tekmo- Su ruaJt ovir - Na odpr- ovir so jahalke KK Murska pod vodst- Renata Le- (Ti^Cun Bel- :e 12 mOHKI 11,00 m) Beltrans) 1 tekmova- v par- nied 65 jahalci _____________ 'Sfi.enipJ' ^eke zasedla odlič-j ^^jnovič (La- ® S-T5 kazenske "testo. Katja Bo- 6tl U. *w- Dr- in Sl J b ^P^«Pske Bran- S^Pa Vsvn , ^p^edel prvo, trebe od ^^rme iz ''Si*'?kolu pr-kegljaški KOStni/abs 7, r pokal še- mi. veterani Sostovala v Lju- bljani pri Slovanu in tesno izgubila s 3 : 5 (4955 : 4967), Za Radensko so zmagali: Steržaj 859. Šalamun 852 in Mavser 832 podrtih kegljev. Tekmovali so še: Drvarič 821, Kos 812 in Mundjar 780 podrtih kegljev. (M. Šalamun) Preskakovanje ovir - V Goio-vljah Je bilo tekmovanje v preskakovanju ovir. Sodelovale so tudi tekmovalke KK Murska Sobota grad Rakičan in dosegle nekaj dobrih uvrstitev, V parkurju Al (1,00 m) je Katarina Magdič (Dural Beltrans) med 57 tekmovalci zasedla tretje. Ana Horvat (Lucky Boy Beltrans) pa petnajsto mesto, V parkurju A2 (1,10 m) v konkurenci 62 tekmovalcev je Maja Vohar (Bl^-ky Barry Beltrans) zasedla 12,, Mojca Horvat (Luky Boy Beltrans) pa 24. mesto. V parkurju L (1.201,30 m) v konkurenci 37 tekmovalcev je Maja Vohar (Blacky Barry Beltrans) zasedla enajsto mesto, Judo - V Celju je bil mladinski pozivni turnir v judu. Med 54 tekmovalci iz 14 klubov so tekmovali tudi Sobočani in zasedli tri tretja mesta. To so Danijel Vehab (60 kg), Aleš Šeruga (71 kg) in Gorazd Kerec (78 kg), Matjaž Lazar (71 kg) je bil peti, (T. Kos). Atletika - Kot član slovenske reprezentance je na svetovnem prvenstvu v pol maratonu v Franciji nastopil tudi Geza Grabar iz Teša-novec, sicer član TS Radenske. Med 158 tekmovalci iz 59 držav je z rezultatom 1:10,13 zasedel 120. mesto. Ekipa Slovenije je bila 20. (GG) Srečanje bolnikov z MS - Pomurska podružnica Društva multi-ple skleroze Je bila organizator športnega in družabnega srečanja, ki so se ga udeležili bolniki z multi sklerozo iz mariborske, kamniško-zasavske in pomurske podružnice. 1 : 3(15; 10, 9 : 15, 6 : 15, 11 : 15). Gostitelji so tekmo dobro začeli in prvi niz dobili, nato pa popustili, tako da so gostje brez težav dobili drugi in tretji niz. V četrtem nizu je Pomurje zopet zaigralo dobro in vodilo z 11:7, vseeno pa je niz izgubilo. Odbojkarji Pomurja so bolje zaigrali v drugem kolu, ko so gostili prvaka Slovaške Bratislavo in izgubili prav tako z 1 : 3 (15 : 13, 12 : 15. 2 : 15, 13 : 15). Pomurje je igralo zlasti dobro v prvem nizu, ki ga je dobilo, ter v drugem in četrtem, ko mu je zmaga za las ušla. OK Pomurje: Topovšek, Fujs, Prša, Kerec, Poredoš, Bač-vič, Marič, Cheutchenko, Ceh, Janža, Tinev, Začelo se je prvenstvo v prvi državni ženski košarkarski ligi, kjer prvič sodeluje ekipa Pomurja iz Murske Sobote. V prvem kolu so Sobočanke gostovale v Slovenskih Konjicah in premagale domači Comet s 63 : 59 (41 ; 26), Sobočanke so bile v prvem polčasu precej boljše in si priigrale visoko prednost 15 točk. V nadaljevanju so popustile in gostiteljicam dovolile, da se jim v končnici približajo na dve točki, vendar so bile vseeno dovolj zbrane in zasluženo zmagale. Strelke za Pomurje: Cerova 11 (5 : 7), Drožinova 16 (4 : 6), Zotova 7 (3 : 4), Boharjeva 6, Kazminova 23(5 : 11). (Z. T.) SKL C - moški - Zmaga Radenčanov V drugem kolu tekmovanja v slovenski moški košarkarski C-ligi so Radenci premagali Rudarja z 80 : 60 (37 : 27). Zmago so Radenčani dosegli brez posebnih težav. Strelci za Radence: Ulaga 21, Lukič 19, Bratkovič 18, Neuvirt 5, Banič 5, Cigut 5, Tomič 5 in Zver 2. (B, G.) Odbojka - L B-Iiga, ženske Poraza Ljutomerčank in Sobočank V prvem kolu prvenstva v I. ženski odbojkarski B-ligi je Mislinja premagala MTC SL ROTO iz Murske Sobote s 3 : 0 (15:6, 15 : 6, 16 : 14). OK MTC SLO ROTO: Forjan. Šlebinger, M6- rec, Osojnik, Kuhar, Cipot, Časar in Zver, Odbojkarice Tabora pa so premagale Zavarovalnico Maribor iz Ljutomera s 3 : 0 (15 : 8, 16: 14, 15 : 9). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Vrbnjak, Lukien-ko, Kolar, Vahen, Pirher, Senčar, Šogorič, Ljubeč, Šoštarič. (NŠ) S tekmami Interlige se je začela letošnja odbojkarska sezona. Odbojkarji Pomurja so v Murski Soboti gostili slovaški ekipi Detvo in Bratislavo. Fotografija: Jure Zauneker Pomerili so se v balinanju in pikadu. V balinanju, ki je bilo v Bako-vcih, je zamagala ekipa podružnice Maribor (moški) pred podružnico Pomurja (ženske) in Kamniško-za-savske podružnice (moški), V pikadu. tekmovanje je bilo v Ižakovcih, je zmagala Kamnoško-zasavska podružnica I z 261 točkami pred tretjo ekipo. 230, drugo ekipo, 219, in pomursko ekipo (moški), 296 točk. (F, Matko) Odbojka - V prvem tekmovanja v tretji državni moški odbojkarski ligi so Beltinci premagali Vuzenico s3:2, Judo - Na mednarodnem tekmovanju za pokal Like v Zagrebu v judu sta sodelovala tudi Lendav-čana Robert Hajdu (dečki 32 kg) in Milena Mesarič (kadetinje 48 kg). Zasedla sta peti mesti, (JK) Šah - V Postojni je bilo državno prvenstvo invalidov v šahu. Med 60 šahisti sta sodelovala tudi člana društva raultiskleroze podružnice Murska Sobota Tomislav Spilak in Davor Dervarič. Špilak je zasedel deseto. Dervarič pa trideseto mesto, (TK) Namizni tenis - Na prvem selekcijskem mladinskem namiznoteniškem turnirju SVR, ki je bil v Velenju, so tekmovalci Moravskih Toplic Sobote in Radgone dosegli solidne uvrstitve. V najboljši skupj- ni je bil Cigut drugi. Zver peti, Koščak šesti in Gyorek sedmi, V drugi skupini je Puhan zasedel drugo, Sbtil pa tretje mesto. V tretji skupini je zmagal Balažič, Giderje bil tretji, Horvat pa četrti. V četrti skupini je zmagal Radgončan Ocepek. Zavec je bil drugi, Gorčan pa osmi, (MU) Rokomet - V tekmovanju slovenske kadetske rokometne lige je Polet premagal Krog s 24 : 15 (11 : 8), Radgona pa Pomurko iz Bakovec s 35 ; 5 (20 : 2). Kegljanje - V prvem kolu prvenstva v območni kegljaški B-ligi je Mura iz Murske Sobote v Slovenskih Konjicah premagala Lovrenc s 6 : 2 (3881 ; 3844). Za Muro so zmagali: Borovič 654, Durič 640, Iskra 637, Smolkovič 632. Tekmovala sta še Šebjanič, 661, in Ger-gjek, 657 podrtih kegljev. (S. Durič). Šah - ŠD Radenska Porngrad iz Murske Sobote Je pripravila hitropotezna turnirja za dečke in deklice ter mladince in mladinke. V mladinski konkurenci je med 6 Šahisti zmagal Sedonja s 4,5 točke pred Števanečevo, 4, in Gombo-cem, 3.5 točke. Pri dečkih in deklicah si prvo mesto delita Denis Gju-ran in Dušan Kozic s 3,5 točke. Maja Vučko je bila s 3 točkami tretja. ' Kajakaški maraton Kuzmič in Horvat prvaka Kajakaška zveza Slovenije in Skok šport sta bila organizatorja letošnjega državnega prvenstva v maratonu na divjih vodah. Na 35 km dolgi progi na reki Savi pri Kranju so sodelovali tudi pomurski kajakaši in kanuisti in dosegli lep uspeh. Pri članih K-1 je prepričljivo zmagal Simon Kuzmič (Diana) in postal državni prvak. Med mladinci C-1 je prav tako prepričljivo zmagal Borut Horvat (Mura) in postal državni prvak. Uspešna sta bila še mladinca Beno Sakač, ki je bil tretji pri kajaka-ših, in Bokan, kije zasedel tretje mesto med kanuisti. športni obrazi Maja Vohar - perspektivna športnica v zadnjem času se na jahalnih turnirjih čedalje bolj uveljavlja petnajstletna Maja Vohar iz Kroga, dijakinja prvega letnika soboške ekonomske šole, sicer članica Konjeniškega kluba Murska Sobota grad Rakičan. 2 jahanjem se je začela ukvarjati pred Šestimi leti pri soboškem konjeniškem klubu, za ta šport pa jo je navdušila prijateljica in tekmovalka Mojca Horvat. Nase je predvsem opozorila v letošnjem letu, ko je iz tekme v tekmo dosegala vidnejše rezultate. Najprej se je uveljavila v preskovanju ovir na tekmovanju v Ljubljani, kjer je v parku-iju A2 (1,10 cm) zasedla tretje me- sto. Na mednarodnem tekmovanju v Rakičanu je v parkurju A2 zasedla drugo in tretje mesto, v parkuiju L (1,20) pa je bila skup^ s Katjo Šajnovič v ekipni konkurenci četrta. Na jahalnem turnirju v Cejju je v parkuiju A2 zasedla prvo mesto, v tekmovanju za slovenski mladinski pokal pa je bila tretja. Zmagala je tudi na turnirju v Ljubljani in Mariboru v parkurju A2. V tekmovanju za mladinski pokal je v Mariboru zasedla prvo mesto. V skupni uvrstitvi v tekmovanju za mladinski pokal Slovenije je na četrtem mestu in ji je za las ušlo tretje mesto. Od treh jahalnih konj (Vanda, Black Barry in Los Lagos) ji je letos največ uspeha prinesel Black Barry. Letos bo sodelovala še na nekaj tekmovanjih, ki bi jih rada izkoristila za uvrstitev med prve tri tekmovalke. Drugo leto se želi uveljaviti s konjem Los Lagosem na državnem prvenstvu in v tekmovanju za mladinski pokal Slovenije, kjer bi rada zasedla tretje mesto.Seveda pa bi se rada uveljavila tudi na drugih tekmovanjih, ki se jih bo udeležila. Za svoje uspehe Je predvsem hvaležna očetu, ki ji je kupil konje, predsedniku KK Murska Sobota grad Rakičan Andreju Šajnoviču ter trenerju Jožetu Štiftarju za razumevanje in pomoč. Letošnji rezultati, ki jih je dosegla Maja Vohar na jahalnih turnirjih v preskakovanju ovir, so lahko poroštvo, da bo z vestnim in načrtnim delom v prihodnje dosegala še vidnejše rezuJuie. Feri Maučec Prva državna strelska liga — Zmage Turnišča, Ljutomera in Tišine v prvem kolu prvenstva v prvi državni strelski ligi je ekipa SD Ko-lomana Flisarja s Tišine v pomurskem derbiju premagala SD Janka Jurkoviča s 1735 : 1690 krogov. SD Janka Jurkoviča: Anton Kocbek 558, Gorazd Kocbek 567, Sebastjan Vajda 565 krogov; SD Kolomana Flisarja Tišina: Drago Pertoci 582, Branko Bukovec 577, Dušan Ziško 576. SD Ljutomer je v gosteh premagala Kamnik s 1722: 1696 krogov. SD Ljutomer: Darko Horvat 578, Manuela Pergar 574, Rajko Robnik 570 krogov; SD Stefan Kovač Turnišče je premagala Brest s 1713:1705 krogov. SD Štefana Kovača Turnišče: Vili Ravnikar 572, Robi Markoja 575, Božidar EJraško-Vič 566 krogov. (AK, AV, FK) . Druga državna strelska liga ■ ------ Zmagali Radgona in Pomurka v prvem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi sever je MI Pomurka iz Murske Sobote v Hratsniku premagala Rudarja s 1638 ; 1522 krogov. SD MI Pomurka: Milan Kreft 557, Martin Žigo 547, Janez Gomboc 534. SD Radgona pa je premagala Steklarja s 1706 : 1651 krogov. SD Radgona: Milan Cvetec 574, Branko Horvat 568, Borut Flegar 564 krogov. (FS, DS). Rokomet ' "■ Pomurka in Krog remizirila v prvem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec gostovala v Sevnici In igrala z Lisco neodločeno 21 : 21 (12 : 10), Pomurka: Božič. A. Vereš 3, R. Vereš, Kavaš 1. Sk-raban 5, Bedekovič 5. J. Buzeti 2. S, Buzeti, B, Vereš, Okreša 3. Smodiš, Lovenjak 2, Sodila sta Odlazek in Mesarič iz Celja. Rokometaši Kroga so gostili Ormož in igrali neodločeno 27: 27 (16:16). Krog: Hanc, D. Kolmanko 3, A. Kolman- ko 7, L. Sapač 3, A. Sapač 6, Hegeduš 1, Meolic 5, Kovačič 2, Bačič, Gomboc, Kosednar, Roškar. Sodila sta Povalej iz Celja in Malenšek iz Velenja, Rokometaši Poleta iz Murske Sobote so gostili Gorenje B in izgubili z 21 : 23 ( 12 ; 10), Polet: Maje, Sečko 3, Osterc, Lovenjak 6, Fefer 1, Slamar, Čemela 2. Horvat 5, Žugelj 4. Kreft, Nemeš, Kuhar. Sodila sta T. Pajič iz Krškega in G. Pajič iz Brežic. Remi Rakovec v Mariboru V četrtem kolu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi je ekipa Bakovec gostovala v Mariboru in igrala z Branikom B nedoločeno 24 : 24 (10:9). ZRK Bakovci: ŠČap, T. Buzeti, Majerič, Cajnko 1, Hozjan 14, Kolbl 2. Forjan 1, JakŠiČ 3 in M. Buzeti 4. Sodila sta Anderlič in Sane iz Slovenj Gradca. Žalec B pa je v Crcnšovcih premagal domače Črenšovce z 31 ; 20(15 : 7). ŽRK Crenšovci: Žalik. Tibaut LTornar, K, Smej 1, M, Pintarič, D. Pintarič 2, P. Smej, Horvat, K, Pintarič 3, A. Pintarič 13, Sabo. Jakopina. Sodila sta Pehar (Rakičan) in Volmut (MS). V soboto se igra pomurski derbi Bakovci: Crenšovci. Visoka zmaga Radgone V četrtem kolu prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi je Radgona visoko premagala Dravo B s Ptuja s 36 : 22 (18 : 11). Radgona: Šoc, Ravš 5, Trbuc 6. Klun 6. Strah 7. Smolko 2, Kla-neček, Bratkovič 3. Vajngerl, Baum 1, Horvat, Konjske dirke ' Duras (J. Sagaj) zmagovalec maratona Na hipodromu v Stožicah so bile kasaške dirke z osrednjo točko sporeda - slovenskim kasaškim maratonom. Na 4000 metrov dolgi progi je sodelovalo 9 kasačev. Zmagal je Duras (Jože Sagaj, Ključarovci) s kilometrskim časom 1:22,6, Tako je Jože Sagaj svojim letošnjim uspehom z Durasom dodal še enega. V zadnji dirki uvoženih in tujih kasačev je zmagal Charlie Somolli (Marko Slavič mlajši) s kilometrskim časom 1:15.4. Omeniti velja še zmago Rosse B (P, Crnkovič) iz hleva Janka Makoterja, ki je zmagala v peti dirki, drugo mesto Armena (M. Slavič mlajši) med dveletniki, tretje mesto Lilly Hanover (Slavko Jureš) v tretji dirki in četrto mesto Firelke (D. Sonaja) med dveletniki. V nedeljo bo na hipodromu v Ljutomeru končana letošnja kasaška sezona. Ljutomerčani tudi tokrat pripravljajo zanimiv in privlačen program letošnje zelo bogate kasaške sezone. 22____ vestnik, 12. oktobra odsevi mladosti Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Med pravilnimi odgovori na vprašanje št. 3 (pesniška oblika, ki ima 14 verzov, se imenuje sonet), smo tokrat izžrebali dopisnico DUŠANA PAHORJA iz Lendavskih Goric. Čestitamo! ki PON št, 5 - ALI \ LS I E? Ali veste, kateri kemični element je najlažji? Odgovore pošlji- ■ te najkasneje do 18, oktobra. i Bil sem v težavah Bil je lep dan. Bratranec je preživljal še zadnji dan obiska pri nas. Ker so se starši odpeljali v Avstrijo, sva ostala sama doma. Bratranec je igral na fliper, jaz pa sem mu vedno bolj nagajal. Za kazen me je zaprl na balkon. Precej dolgo me ni spusfil noter, zato sem začel tolči po oknu. Kar naenkrat pa sem udaril preveč in okno se je zlomilo. Prestrašen sem zajokal, bratranec pa je hitro odšel na avtobus. Postal sem osamljen, nisem vedel, kaj naj storim. Nenadoma pa me je spreletela misel, da bi pobegnil. Zares sem zaklenil vrata in odšel proti gozdu. Nameraval sem iti v lovski dom. Bližala seje noč in postalo je hladno. Nisem imel ne hrane in ne prenočiša. V sebi sem začutil nekaj, kar meje vleklo domov. Verjetno so bili vsi že v skrbeh. S strahom sem šel proti domu in prepričan sem bil. da me bo mama okregala. Pa ni bilo tako. Ko sem povedal vso zgodbo od začetka, sta bila oba z očetom tiho. Mora! sem se le umiti in iti v posteljo. Uvidel sem, da vse ni bilo tako strašno, kot sem si predstavljal, in spoznal, da doma vedno najdem tophno in ljubeče starše. Se danes sem vesel, da sem se takrat vrnil pod domači krov, GREGOR KLARIČ, 7, raz. OS Sveti Jurij Jesen je tu Šola nekoč Planinski izlet na Smrekovec Bila je deževna sobota. Člani planinskega društva smo se zgodaj zjutraj z avtobusom odpeljali na planinski izlet. Pot nas je vodila skozi mnoga mesta, mimo vasi, travnikov, polj in gozdov. Narava je bila čudovita. Ob vznožju Smrekovca smo se ustavili. Vzeli smo si nahrbtnike in peš nadaljevali pot po makadamski cesti. Ko smo prispeli do koče, nas je želodec že opozarjal na lakoto. Po malici smo si malo odpočili, nato pa nadaljevali pot ter sproti nabirali maline in borovnice. Po nekaj urah smo prispeli na vrh Smrekovca, od koder je bil zares čudovit pogled, Veseli smo bili, ker smo dosegli cilj. Poleg lepih spominov pa mi je ostala še fotografija, ki me bo lahko zmeraj spominjala na ta planinski izlet. SANDRA FILIPIČ, 3, raz, OŠ Cezanjevci 5014^ t* Moja malenkost Sem fant vesele narave, včasih nagajive, včasih vih'O^- l^edno po igrišču tekam, se s prijatelji okrog potepam. Tudi za delo poprimem že, če drugače pač ne gre. Ko domov iz šote pridem, hitro k zvezkom se prisedem, da vsaj se znanje utrdi, ki tačas še v glavi mi sedi-Včasih tudi prosto imam, da se z bratom poigram. KRISTJAN JAUŠOVEC, 5. OŠ Mala (P, S.: Pesmic®,5”; nekoliko *prepesn't"'' Moja sošolka Moji sošolki je im® las«. ša. Ima dolge, rjave Danes jih je imela sp® čop. Sedi v tretji vrste D J moja najboljša sošolka^ lo rada se smeji, pn lemi® zelene se ji bleščijo njene oči. Želim si, da bi s® prej ostala moja priletel DAMIJANA ZAU OS 8®*“" I 1 A Po kosilu sva se z očkom odpeljala na Goričko. Očka je žagal in sekal veje, jaz pa sem nabiral kostanj. Ob treh sva si privoščila malico. Pri tem sva opazovala, kako je padalo na tla rumeno listje. Ker sem nabral veliko kostanja, sem za nagrado dobil v M. Soboti še ocvrt krompirček. VOJKO CAR, 2. a OŠ Bakovci Stari oče mi je pripovedoval, kakšna je bila šola, v katero je hodil. Bila je najstarejša v okolici. Imela je samo dve učilnici. V vsaki so se učili trije ali štirje razredi. Vseh skupaj je bilo na šoli sedem razredov. Imeli so enega učitelja in upravitelja šole. V šoli ni bilo elektrike in vodovoda. Kurili so v stari peči na drva. V prvem razredu so pisali črke na majhno tablo z »griflinom«. Otroci takrat še niso imeli malice. S seboj so si nosili košček kruha in jabolko. KATJA ČERPNJAK, 4, raz, OŠ Bodonci Bilo me je strah 21, oktober 1994 je bil zame zelo tragičen dan. Zjutraj okrog sedme ure, ko sem se peljal s kolesom v šolo, se mi je nasproti pripeljal avto, kije kar naenkrat zavil proti meni. Bilo me je strah, kajti videl sem, da se bo zaletel vame. Zgodilo seje ... Obležal sem na tleh ob cesti, zelo poškodovan, z dvema zlomoma na desni nogi. Na kraju nesreče se je zbralo polno ljudi in med njimi je bila tudi moja razredničarka. S strahom sem jo vprašal; »Tovarišica, ali bom še lahko hodil po nogi?« Nato je prišel rešilni avto in me odpeljal v bolnišnico. Bil sem operiran in v bolnišnici ostal še štirinajst dni. Ves čas sem zaskrbljen premišljeval o svoji nogi - ali bom sploh še lahko hodil po njej. Po enem mesecu pa sem vendarle lahko stopil nanjo in bil sem zelo vesel. r- ifflfflIBfflfflfflffl' Jablana je obrodila 5a4^^' Novice od tu... , in tam VINKO LAPOŠA, 7, raz, OŠ Sveti Jurij Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER Sola Šolski zvonec zazvoni, oh, li nepridiprav, ti! Le to želimo si vsi, da domov tri Čimprej šli, ANDREJA BEZJAK, 6. raz. OŠ Bakovci Tonček in oče sta š vnjak nabirat jabolka-sta si lestev in zaboj® nJ bilo zelo debelo ih ja*’ njem so bila zrela. Tutt' „ že začelo odpadati. Na j,jj ' i zaboji s^' kmalu polni, Tonček in veliko jabolk in zaboje odnesla v klet- hli sl' Marsikoga je presenetilo, ko je slišal, da bosta Tomaž Pandur in Goran Bregovič v prihodnjih mesecih sodelovala. Slednji bo napisal glasbo za predstavo po delu Iva Svetine Babilon. Pandur ga je povabil k sodelovanju, ker ga že dolgo navdušuje njegova glasba, in še posebno, ker ga je očarala glasba v filmu Kraljica Margot. Bregovič pa je pristal, ker je slišal veliko pozitivnih kritik o Pandurjevem delu. Svoj sedemintrideseti rojstni dan je Madonna proslavila na Floridi, od svojega spremljevalca Carlosa Leona pa je dobila zlato zapestnico z diamanti. Trenutno pa si najbolj želi, da bi posnela svojo verzijo velikega hita Marvi-na Gayea 1 Want You Popularna slovenska skupina Faraoni je pred kratkim izdala kompaktno ploščo z naslovom Stari časi. Fantje se pripravljajo tudi na turnejo, imajo pa že pripravljen scenarij za snemanje videospota za skladbo Ne bom pozabil na stare Čase. Čeprav Mariah Carey še vedno nima otrok, jih ima neizmerno rada. To je pokazala tudi s tem, da je podarila veliko vsoto denarja za gradnjo kampa za otroke iz New Vorka. Se ta mesec bo izdala svoj tretji album Day-dream, na tržišču pa se že vrti njen singl Fanlasy, temu bo sledil še singl One Sweet Dav, ki ga je posnela s skupino Boyz II Men, vse skupaj pa bo okronala s turnejo. Novopunkovska skupina Green Dayje pravkar končala snemanje nove plošče. Material so posneli v studiu Ocean Way Recording Studios, ki je na Sunset Boulevardu v Hollywoodu. V tem studiu je precej nenavadna scena, saj so inštrumenti razmetani po prostoru, mešalna miza je na mizi za igranje biljarda. Vendar jim takšna scena povsem ustreza. Vse to, kar so posneli, naj bi izšlo že 10. oktobra. Album se bo imenoval Inso-miniac, na tržišču pa je že njihov singl Geek Stink Breath. V letu 1996 pa bodo odšli na veliko svetovno turnejo, kjer bodo predstavili svoj novi izdelek. Bilhe Joeje tako kot druga dva člana skupine še vedno nemarno oblečen, tetoviran, nenavadnega obnašanja. Poleg tega pa niso ravno navdušeni nad intervjuji in fotografiranjem. Kljub temu pa so povedali, da bo njihov novi album povsem običajen in razumljiiv, takšen, kot je njim všeč. e ‘'1 f Dodajajo pa, da niso pristaši zvezdniškega življenja, pa tudi na denar gledajo v smislu »kakor je prišel, tako je odšel«. Kljub temu pa je njihova popularnost tako narasla, da bodo svoj stari avtobus. s katerim so se vozili na turneje, morali zamenjati z avionom in sodobnimi kamioni. Saj so svoj album Dookie prodali v platinasti nakladi. Čeprav so vneti pristaši punka, v zasebnem življenju poslušajo povsem drugo glasbo, ali pa je ne igrajo. Tre je največji oboževalcev Gerswina, Mike trenutno ne posluša ničesar, ker so mu iz avta ukradli kasetofon, Billie Joe pa ne želi poslušati ničesar, da ne bi bilo kakšnih vplivov na njihovo glasbo. Na vprašanje, kaj bi naredili, če bi postali vladarji sveta, so odgovorili: Tre bi svet odpravil vse nasilneže. Mike bi poletel kot ptica, Billie Joe pa bi delal to, kar dela sedaj. Najdejo pa tudi čas za zasebno življenje. Billie Joe je poročen z Adrienne, z njo ima osemmeseč- Glasbena uganka En glaž vina mi dej je naslov uspešnice Iztoka Pravilno je odgovoril tudi Miran Ivanuša, Lendavske 429f, 69220 Lendava. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, kt T klanja trgovina M-Shop iz Murske Sobote, bomo po® pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uga Kolikn "glj/ci" vina zeli Iztok Mlakar oziroma slov njegove zadnje uspešnice? Odgovor: kakoJ®'- Kupon št. 20 , nasif''' Odgovore s kupončki pošljite do 21. oktobra na Podjetje za informiranje, VESTNIK, Ulica arhitekta 13, 69000 Murska Sobota. S pripisom: za Pop Rock N Ne pozabite svojega naslova. MUB^O-MORSKA UST^ 1. Davor Radolfi in Ritmo Logo - Na bačvama vina 2. Valentina - Ne mogu bez tebe 3. Marinella - Vatra i led 4. Neno Bela n - Dolazi Ijubav 5. Ivica Sinovčič - Ti i ja Pedlog: Oliver Dragojevič - Nisan ja zate GUSUJEMZA; — nega sina Joeya, Tre je poročen z Ramono in ima devet mesečno hčerkico Liso, Mike še ni poročen, fantje pa pravijo, da se bo to zgodilo zelo kmalu. Skupini Green Day in Offspring sta živi in aktivni priči, da punk še ni mrtev, čeprav je današnji drugačen od nekdanjega. Kakršen koli že je. je prava poživitev za trenutno glasbeno sceno, kjer prevladujeta tehno in rave. AUDIO J 1 I I I J i d 1 ) h 1 k n o, s s i95 v" iiggtnik,, 12. oktnhrg 1995 23 r pisma, mnenja, stališča ... ’*Le čevlje sodi naj kopitar« td-djs jDC i4 I I I sil U’ el d' Stl ,1. v ° ^'‘Rtilih Bil raških dnevih z naslovom »PO-FSAT s PRA FIMI KLOBUK!« in navedbo v J **'' 'kitil sem prizore, zaradi katerih me Je kot po-^■mjaka in državljana sram«. J bi me bilo re.s sram ali bi me moralo biti, če bi ^^^^tivednež in bi si upal trditi nekaj, ker bi mislil, da lo ti j a bi se navsezadnje izkazalo, da ni tako, in til se tako debelo kožo, da se za to nikomur ne bi niti '^'^^kakprvo krilikantskopero v Pomurju (za tako ima) si kaj takšnega seveda lahko ^volt, in če zadnji strani še hujše reči, potem je ^tistavek razumeli Je pač tako. Ferjetno takt [p,^ / “'isujejo časopisno naklado. Analizirali bi bilo bi stopil na isto pot kot pisec članka. se mi zdi, da se nekdo šteje za potomca sfere« ter ne pozna načinov in oblik vzdrževanja Afure nekdaj, po neki čudni logiki a/’« Je zdi, da prikazani način na Buraških biti. Ni sramota, če ne veš, Je pa, Olj J . ''tiš, in ni lako. Vsa zadeva je prav smešna. Na ^^'■'tpina zanesenjakov, ki si prizadeva ob obu- ^^1 (ia pKteklosii popestrili sedanjost, na drugi pa njen L-, popestnu seaunjosh na arugt pa njen ij se imenuje, iz nerazumljivih razlogov sku- a/iTiovo delo. Pa še recimo, da stvari niso * ^esi g je samo prebrati objavljeni čia- didna, da ima nekdo »butanje« za ds« jf potem to obujanje spominov ** potrditev, izpoved samobitnosti in izraz ti^titim priznanje, da sedanjost ni it>l‘ko boljša ter presežna, kot si to ^^^^tokrat živeči - torej tudi današnji... konec ' stavka. ^^^tiaški dnevi so obujanje spomina na l^idMimltl malo prifemit oA aktivno sodeloval pri teh Mih,je.vča-pripovedih na »Tihi Don« in kazryence ob tititiz razloga: posebno ko so »biirašje« vlekli Sik "AJ Ml/rf. Jtf «1 flft; Jtnifc oA VinSoTUTj - materialom za izdelavo »vipe PRl^uri, tudi par kilometrov daleč, tiia^if^Pttlttčaje bilo takšno delo mogoče zanimivo, a R, ''sekakor ni bilo. Bolele so roke, dlani in fo ^titiakje bU težak. tititibral Članek, objavljen v Fesiniku, o dnevu ^‘Nhci občutek, so biti na teh dnevih samo '^Nvnr,,, delavci, ki naj bi prikazali nekdanjo hiL . ______s..._______»-..'.»J f-. j_ i.' 55«. ..................... tekočega leta z teli izpred 30. tel in udeležencev, da bodo takšni, kot si jih Nanka, ati trditi, da so uporabljati pri tem * iploh nikoli niso uporabljali pri urejanju vo-Ji Kfuri y preteklosti, npr, borove pilote, itjth uporabljatiJelševe pilote. Vprašam hi kaj takšnega. Trditev je podobna n borovine za izdelavo čolnov uporabljati-' ‘včudh se je zmotno zanašati samo na neko I posebej, če dejanje ni oplemeniteno. ■ vetja, da naj čevlje sodi samo kopitar. oblečeni v mašne »gvanter itd. Kot da bi pomembno, ali ni važnejše delo, ki so ga prika- d * if '■ ‘^Pn ^1 ’'w. lU L firinjate. Privoščite si to s politiko in delavce preveč je bilo trpljenja pri »biiraših«, da vas pred Ižakovčani, ki vsako leto orga-.ti sneti kapo in se ne zmrdovati. Če vZ*^*'*' tut glavi klobuk in ne kot bi to sploh bilo pomembno, in gle-^^^'''ttnit„r^'^‘^tia.snik ima, ki ni takšen kot nekdaj, ali pa "a J. ^-1 ‘Ititgega. Pomembno je, da se obudi spo- l>ise^^ ''tič ponovilo, in bog ne ■■ '^tila so pa lista dela tudi svoj čar, mik in na cestnih Čez železnico Biiraš minili časi, ko so delavci na cestah in It -mr motikami in »šaflami« čistili bankine bt L kosami odstranjevati travo z žet M .J . . . . ... .. L ■ LrUiblf šJFiJL, rld fC tf UVij ^tj i^ntnih bankin, vendar smo imeti v tistih ' 't T ^^niške tire, brežine. Jarke in bankine ob Sa __________L................... S JiT varnost boljša! ^^^ank * demokracije, tržnega gospodaril Mislil prepiranja ter cestno-žetezntškega Ut železniških brežinah rastejo po kozd ip- grmičevje in celo koruza. Tudi po-"1 t>r ' zmanjšujejo preglednost, zlasti v IP’’ poljskih cest prek Is ^urju raste marsikje preblizu železnice % J poljskih poti, zlasti v ovinkih zastira preglednost vozniku V preseneča tudi veliko nesreč na L ^^^^Riških prehodih na progi Ormož-LJuto- zato ob železniških in cestnih na progi Ormož-ljuttr ‘ rvii ■ Ljutomer-Gornja Radgona. Štiri ’la‘T‘ progah že izgubile 1*1 'a: n t prizadeti vozniki traktorjev, ki ob Pre;i d?'* PNbaJajočega vlaka. Sicer pa {i "u neza-u bti cestni znaki, ki voznike opo- ietezniški prehod, vendar, žal,mniE t^poštevajo in nevarnost je tu. Ljutomer-Žerovinci-Ormož. malrr ............ it^ Prečt^ Cpregledni ovinki in običajno pred h Ndjska alt lokalna cesta. Fsako leto **^^dikitometrskem odieku železnice po !<^ti)s! Vsekakor bi jih bilo breii.^,^ ^^leznicc Ljubljana bolj (pojskrhele ^^tivenit, '’^^^^^^ttiških gozdov. tiP^^taviri morejo ob vseh cestnih iuegf ^tiRornic. bi verjetno lahko v.iaj postavite rta “nrczne naprave, ki hi voznika hhi brv vozniki motornih vozit pripre,tirov in lakirnic, bi verjetno lahko vsaj postavile ffj Itrezhrč "a Jvoj instikt, če.š saj v tem trenutku ne bo vlaka. Taka napačna domneva je bila že za mnoge voznike usodna Ce se bodo Slovenske železnice želele povezati prek Prlekije in Prekmurja še na madžarsko železniško omrežje, bodo morale najprej poskrbeti za večjo varnost na prehodih cest čez železniške tire, poskrbeti bo treba za boljše vzdrževanje sveta ob železniških tirih in sploh za večjo pregied- nost ob progah. IVAN MUHIČ Spodnji Kamenščak Nekonfesionalni pouk o religijah in etiki Vsi tisti, ki so v Državnem zboru nasprotovati sprejemu vladnega amandmaja o nekonfesionalnem pouku o religijah in etiki ob obravnavi Predloga zakona o osnovni šoli, so poudarjali predvsem to, da gre za vsiljevanje religije oziroma uvajanje verouka v šole. Vladni amandma povsem Jasno pravi, da gre za ponudbo izbirnega nekonfesionalnega pouka o religiji in etiki. Pouk o religiji se torej učencem in staršem ponuja le kot možnost, ne pa kol obveznost. Verjamem, da bodo temeljne informacije o verstvih sveta koristile otrokom staršev z različnimi idejnimi opredelitvami. V evropskih državah poznajo drugačne modele urejanja tega vsebinskega področja. Češki šolski minister, ki Je bil te dni na obisku v Sloveniji, Je poslanski skupini Slovenskih krščanskih demokratov povedal, da pri njih nad podobnim izbirnim predmetom bdi Cerkev. Naša vlada se je s svojim amandmajem želela izogniti verski vzgoji oz, pridobivanju za določeno religijo, zato je v amandmaju poudarila nekon-fesionalnost in pouk. Tak predmet bo strokovno utemeljen prikaz vseh svetovnih religij s poudarkom na krščanstvu kot poglavitni religiji okolja. Ne vem komu bi tak prikaz lahko škodil - in ne vem, čemu so potrebni spori, razpnije, cinizem in delitev ob vprašanju, ki se tiče pluralizma vsebin in pristopov kot temeljne- ga načela nove šolske zakonodaje. JoiefKocuvan Še enkrat: Kdo je zadolžil KZ Panonka Ko je Demos, ki je bit samo dve leti na oblasti, vendar dovolj dolgo, da je sprl Slovence, ki še nikdar v zgodovini niso bili tako sprti med seboj, pripravljal zakon o denacionalizaciji, najbolj konzervativni zakon, ki je bil kdaj koli sprejet v Sloveniji, sem napisal članek z naslovom Bomo malt kmetje spet hlapci, ki je izšel v Delu 25 septembra 1991 in je bil na zahtevo bratcev objavljen k Vestniku in Kmečkem glasu. Zato sem bil tudi vladajoči garnituri KZ Panonka nevaren in me niso hoteli vzeti v upravni odbor, kot so me izvolila na občnem zboru delničarji KZ Panonka M. Sobota. Predsednik upravnega, odbora KZ Panonka M. Sobota g. Jože MeoHc je sam določil, kdo bo član. Zato sem na občnem zboru 18. 3. 1995 g. Škulju, novemu direktorju, predlagal v navzočnosti novinarjev revizijo poslovanja zadruge in tudi ugotavljanje, za koliko se je povečalo premoženje g. predsednika za časa predsednikovanja. Če bi me g. Škulj takrat poslušat, bi imet danes manj težav. V življenju sem se zmeraj zavzemal, da se spoštujejo zakoni, če so krivični, da se odpravijo, kar mi je v prejšnjem sistemu tudi večkrat uspelo, saj sem dal več pobud ustavnemu sodišču, zlasti ko je bil predsednik ustavnega sodišča g. dr. Jože Brilej, predvojni komunist. Ce bi člani KZ Panonka spoštovali statut ZK in tov. Vratarica izključili iz ZK, danes KZ Panonka prav gotovo ne bi imela toliko težav. Za izključitev so imeli dovolj razlogov; kam so izginita solidarnostna sredstva po toči, malverzacija z ajdo (ko je ajdo izvažal po 52-53 din, uvažal pa po 165 din in s tem povzročil 200 % izgubo), nedemokratičen obračun z direktorjem Semenarstva g. inž. Viktorjem Sankom itd. Kot Je znano, so bili iz ZK izključeni Janez Janša in dr. Jože Pučnik, prav tako so jugoslovanski komunisti iz svojih vrst izključili Aleksandra Rankoviča julija 1966 na Brionih, Milana Djitasa januarja 1954 in tudi druge oporečnike. Naš samoupravni socializem ni razpadel zaradi idej, temveč zaradi sistema, ki so ga gradili nepošteni člani ZK. V Jugoslaviji nismo imeli boljševiške partije, saj so se jugoslovanski komunisti edini uprli na Jelen gori na Poljskem 14. 9.1947 Stalinu, za kar jih Je ves svet občudoval. Imeti pa smo informbiro. Zaradi pritiska Stalina smo uvajali kolektivizacijo kmetijstva, graditi kolhoze. Prvi in tudi zadnji predsednik v naši regiji je bil nekdariji poslanec Demosa g. Karel Franko. Spoštovani g. Kozic, zgodovinskih dejstev ni mogoče Odgovor g. Pitzu in g. K&ziču Spoštovani bralci, g. Pitz vas v Vestniku dne 2 L 9. 1995 seznanja, da ga neutemeljeno obtožujem v članku Kdo je zadolžil Panonko, ki je izšel ]4. 9. 1995. G. Pitz z lekarniško natančnostjo in številkami razlaga, kako obstaja celotna dokumentacija na KZ Panonka okrog plesnivega ječmena. Razlika Je le v tem, da se številke časovno ne ujemajo. Plesnivi Ječmen sem prevzel od KZ Panonka 20. 8. 1992, ga uskladiščil doma na podstrešju ter ga zamenjal za kakovostnega 17. 9. 1992. Flada Je sprejela ukrepe po suši 25. 8. 1993 Kmetje upravičenci so dobili do konca leta 1994 2.860.000 kg neoporočnega Ječmena, kar Je res, sajJe bila suša dve leti zaporedoma. Tudi sam sem pred več kot 30 leti delal v laboratoriju. Takrat smo številke zapisovali točno, in če bi Jih Jaz takrat zapisat tako kot danes g. Pitz. bi me zamenjati. Netočna Je namreč trditev g. Pitza, da Je bilo od 2.860.000 kg vladnega ječmena 3200 kg plesnivega Res pa je, da je KZ Panonka pod vodstvom g, Pitza 1992. leta prodajata kmetom plesnivi Ječmen; meni 3200 kg, g. Šerugi iz I^arovec 5000 kg itd Gre za ječmen, katerega je KZ Panonka odkupila od kmetov, ga neprimerno uskladiščila in potem plesnivega prodajala. F tem primeru sem mnenja, da gre za skrajno malomarnost in neodgovornost. y tržnem gospodarstvu Je dolžnost prodajalca, da kupcu prodaja kakovostno blago, ne pa zdravju škodljivo, kot je to plesnivi Ječmen. Kosem 20. 8. 1992 prevzel Ječmen, nisem računal, da bom imet z njim toliko težav. Najprej smo ga pri vročini 35° C spravljali na podstrešje še isti dan, kot sem ga prevzel. Zdel se mi Je oporečen, zato sem naslednjega dne vzel vzorec in ga nesel na ŽVZ, kjer so strokovryaki vizualno oceniti, da Je nekvaliteten za prehrano plemenskih svinj, saj laboratorijske analize opravljajo na veterinarski fakulteti v Ljubljani. Takoj zatem sem šel z vzorcem k direktorju KZ Panonka M. Sobota h g. Kardinalu, kije prav tako ocenil (vizualno), daje ječmen nekvaliteten, ter mi obljubit, da ga bodo zamenjati, tako da bodo prišli po nekvalitetnega, ga odpeljali in pripeljati kvalitetnega. Prosil meje tudi, da naj vzorca ne nesem na inšpekcijo. Obljuba g. Kardinala je bila Jalova, zato sem 17. 9. 1992 oporočni ječmen doma naložil in ga peljat zamenjat. Izmeriti sem dat vlažnost, kije znašata 12%. Težave z Ječmenom pa so se nadaljevale. Pri zamenjavi je nastalo za 620 kg razlike.^ G. Pitz v svojem članku postavlja napačno diagnozo, češ da bi ječmen moral imeti ob prevzemu 30,66 % vlažnosti. Ce bi ta diagnoza držala, bi se ječmen držat v kepah. Res pa je, da je imet Čez 20 % vlažnosti, saj se drugače na njem ne bi pojavila plesen. Še pojasnilo k nastali razliki. Nekaj Ječmena seje osušilo, nekaj raztrosilo, da pa Je bil zamenjan kvalitetnejši ječmen in tudi težji, je jasno vsakemu, tudi neukemu kmetu. Ko sem g. Pitzu hotel podati pojasnilo za nastalo razliko, me je zavrnil (ker sem pač'mati kmet). Ce bi bil direktor KZ Panonka resnicoljuben in pošten, bi se mi moral za celotno nevšečnost v zvezi z Ječmenom vsaj opravičiti, kajti tako zahteva bonton. Epilog Za skladiščenje Ječmena doma na podstrešju, nalaganje spreminjati! Pa lepo pozdravljeni' , Ernest Pintarič Spomeniki so zgodovina Odločno .nasprotujem odstranitvam zgodovinskih spomenikov, pa najsi gre za pomnike NOBJa ali revolucionarjem in navsezadnje pobitim domobrancem. Vsi imajo svojo zgodovinsko težo in pomen. Gre za obdobja, kiJih kljub željam raznih strankarskih veljakov različnih opcij ne moremo odmisliti iz preprostega razloga, ker je to zgodovina slovenskega naroda. Včasih lahko gledamo nanje kot na ponos pogumnih dejanj ali kot opomin in spomin na čase, ko smo kol narod prehodili to pot, pa naj se imenuje kalvarija ali spomin na zmagoslavje in zanos. /z tega se lahko samo naučimo, da morebiti posvetimo več pozornosti estetskemu videzu oziroma prostoru, kje bomo postavljali spomenike in kako velike, če jih sploh še bomo, da ne bodo ustvarjali novih razhajanj. Na koncu pa Kas sprašujem, dragi Ljubljančani, kje je vaša vest in ali ste morebiti izgubili spomin, ker ni več moderno misliti in čutiti tako, kot ste takrat, ko ste se z jokajočimi očmi v polni množici poslavljali od pokojnega maršala Tita iz Ljubljane na poti v Beograd. Ne glede na njegove številne slabosti moramo vendar priznati, da Je bil mojster, ko je v miru ohranjal ter razvijal nekdatgo domovino s tako različnimi narodi in verstvi. K njemu so prihajati po nasvete državniki sveta. Ob smrti so se mu priklonili, med njimi so mu izrazili čast števiična vatikanska, ameriška in ruska delegacija ter ves svet. Sedaj pa presodite, kaj je zgodovina in kakšno vlogo njegova, je tako kot katerega koli drugega državljana legitimna in vredna spoštovanja. In Ima pravico do izrekanja! To trdim še posebej glede na spore s svojimi sodržavljani (funkcionarji) v svojem okolju, ki si ga Je izbral za (novo) domovino, spore, v katere je zabredel, ker se je vtaknil v novo nomenklaturo Za samo knjigo kot litemrizirano pričevanje niti ni pomembno, ali se je vse tako, kot je opisal, tudi dejansko in do vseh podrobnostih dogodilo; literatura na svoj način obdela neko zgodbo, kije logično možna v določenem času in določenem okolju glede na atmosfero, kakršna vlada njem. Fse pa je videti tako, da je gospod Sam res opisovat resnico v pomenu dejstev, da torej ne gradi na izmišljijah ali podtikanjih, in to mu tudi daje pravico, da svoje nasprotnike in potemičarje imenuje z njihovimi imeni. Avtor seveda (kot nihče drug, noben človek!) ne izreka »absolutne resnice«, vsekakor pa kaže dovolj tolerance, predvsem pa se pred napadalci brani - saj mu časopis (Vestnik) niti ni objavljat (vseh) odgovorov na napadel Navedba imen v knjigi bo morda ati najbrž motila prizadete, nosilce teh imen, vendar upam, da bodo razumeli, da je literatura literatura, in če bodo že hoteli svojo resnico zoperstaviti Samovi resnici, bodo ta narediti »s knjigo nad knjigo« - ne pa s preganjanjem avtorja knjige sicer pa se Je tudi že umaknit iz njihovega kraja... Da bi se izognil možnim novim konfliktom, predlagam avtorju: 1. Neposredno odgovarjanje na pismo »fdozpfa-humani-sta« oziroma komentiranje posameznih izjav naj spremeni ati opusti; to je namreč najslabši del knjige, ker je pisan brez distance (razboljeno in razžaljeno) in tudi žaljivo. Enako velja za komentiranje pisma Manina Tineta Mlinariča (ki ga osebno poznam kot dobrega, dobronamernega človeka in menim, da Je čisto po nepotrebnem »uletel« p to polemiko); 2. Opozarjam avtorja, da mora preveriti, kako je z avtorskimi pravicami člankov njegovih nasprotnikov, kijih objavlja v svoji knjigi! Bojim se, da mora imeti za objavo njihovo izrecno dovoljenje! Morda bi v kryigi lahko objaviti fotografijo objavljenih člankov iz časopisov - pa še to ne vem, ati Je z vidika avtorskega prava dovoljeno. Naj preveri! 3. Avtor naj še enkrat pregleda svoje polemike, ki so na nekaterih mestih precej »zasoljene«, ne dosti manj od tistih, s katerimi polemizira! Knjiga bo samo pridobila veljavo, če bo pisana z distanco, seveda pa z osebno prizadetostjo, iskreno, kakor Je sicer pisana. Menim, da je knjiga piotrebna za ruis, Slovence, d? smem tako reči, prav za nas, ki smo tako rtaduti in neobčutljivi do svojih sodržavljanov neslovenskega rodu! Kakor da ne bi imeti na stotisoče svojih rojakov po svetu, ki so bili mnogokrat bolj človeško sprejeti, kakor mi sprejemamo svoje nekdanje jugoslovanske) sodržavljane neslovenskega rodu, tudi tiste, ki so dolga leta gradili našo blaginjo - kolikor Je je bilo in je Je še. In kakor da ni piomembneje in primarneje. da je človek človek, in šele potem, kakšnega rodu je. in šele potem, kakšnega političnega prepričanja je! Knjiga Je ena največjih taitik slovenskega zaplotniškega šovinizma, potuhnjenega in hudobnega - nesproščenega, torej našega nesvobodnega odnosa do sveta in bližnjika (sodržavljana). Ferjamem pa, da bodo po knjigi radi posegli tisti bratci, ki želijo spoznati sodržavljane, ki jim ni prijetno pri nas ZATO, ker niso slovenskega rodu! Pa tudi tisti slovenski državljani, ki imajo - žal - podobne skušnje kakor gospod AneJ Sam in ki jih »prekletstvo rodu« tepe po petah. Avtorju žetim zadoščenje in uspeh, založbi pa dobiček!« P.S. Aneju Samu ni bito potrebno pobegniti ali se umakniti, nič takega. Menda zdaj spoznava, da se je pretvarjal, tudi g. Hribarjeva. Uredništvo na prikolico in traktorski prevoz 40 km v obe smeri so mi priznali 1500 tolarjev stroškov. To imam za izkoriščanje, tako so veleposestniki ravnati z malimi kmeti. Pa še to. za osušek 620 kg sva se z g. Kuharjem 8. 7 1993 pisno pobotala, tako da sva ga razdelita na dva dela Bralcem sem dolžan še poja.milo glede zavrnitve g. Pitza za predsednika .soboške vlade. »Zavrnili« ga niso poslanci, ampak mu niso dali dovolj glasov. Spoštovani g. Kozic! Zahvatjujem se vam, da sle zbrati toliko poguma in obširno seznanili cenjene bralce, da so moje trditve točne v članku Kdo Je zadolžil Ranonko. Ker izhajam iz revne kmečke družine, so mi znane razmere, kako so veleposestniki in veliki kmetje pred nacionalizacijo izkoriščati malega kmeta. imajo spomeniki. Lenari Horvatič, Celje Pričevanje tujerodca Gospa Spomenka Hribar nam je vročila recenzijo knjižne predloge Aneja Sama, ki jo je napisala maja tani na prošnjo založnika. Gre za knjigo, v kateri avtor obračunava z Vestnikom in vrednoti svoje »prekmursko obdobje«. (Uredništvo) »Ne vem, kako je gospod AneJ Sam prišel na idejo, da prav mene zaprosi za recenzijo svojega teksta, vendar sem ga rada brala. Ne morem reči z veseljem, ker tekst ni takšne vrste, da bi bil človeku v veselje v pomenu zabave. Knjižna predloga je po eni strani, po vsebini, literarlzira-no pričevanje, po drugi, po obliki torej, pa zbornik že objavljenih tekstov (člankov) s poznejšim komentarjem. Posebnih umetniških ambicij, menim, avtor ni imel in jih besedilo tudi nima; sem in tja pa se tudi utrne pristna umetniška beseda, ki celotno materijo povzdigne na raven pričevanjske literature. Pričevanje temelji in se kaže ob določenih dogodkih, ki so se avtorju primerili v »prejšnjem« življenju, se pravi v zgodnji mladosti nekje v Bosni In pod imenom Spaso Čankovič - pretresljiv Je opis lačnega fanta, ki išče delo in prostor pod soncem, se potika tu in tam in končno pristane v Sloveniji -, in potem ko je kot prebivalec lepega Prekmurja ter slovenski državljan z novim imenom AneJ Sam, ki je, nenadoma, postal odveč in moteč »element«. Odveč zato, ker so tisti, ki Jih je bito nekdaj »Jugovičev« strah, potem, po osamosvojitvi, nenadoma izgubili ne samo ta strah, ampak tudi vsako človeško toleranco do njih; moteč, ker Je opozori! na nekatere stvari, ki so mu vzbujale vprašanja ali tudi kritiko. Rekla bi, da Je postavljal povsem legitimna vprašanja, ocene so bile morda pretrde, toda odgovora na svojo kritiko kot odgovor ni dobil, dobil pa Je pljunek psovk in groženj. Odveč in moteč je postat (Za koga ) Zakaj!) tako, da Je moral iz lepega Prekmurja, kjer si je bit kupil hišo in pognat korenine. tako rekoč pobegniti. Sramota! No, seveda, zgodba, ki jo avtor niza z opisovanjem, članki in komentarji, je njegova ne le po doživljanju, ampak tudi po samorazumevanju in pf.i lem, kako jo oziroma kako se predstavi bratcu! Hočem reči, da ne gre za kakšno »objektivno« resnico, gre pa za njegovo resnico in tudi ta. Križi v šolskih učilnicah Dolga leta smo se truditi, da bi se rešili Jarma »boijš-komuntzma«. To nam je leta 1990 delno uspelo. S tem smo se hoteli rešiti pogubne ideologije, ki je ločila človeštvo na tiste, ki so lahko počeli vse, in delavski razred, ki naj bi gradil neko lepšo prihodnost pod budnim očesom »voljenih drugova oziroma druga« ter s srpom in kladivom kot simbolom te ideologije Z zelo cenjenimi gospodi svetniki, g. Hrasteljem, g. dr. Magdičem in g. Sapačem, smo sodelovali v letih '89 do '92 pri rušenju »boljš-komunizma« in odstranjevanju njegovih ideoloških simbolov tudi iz šolskih učilnic. Naša skupna želja Je bila, da naj se nad človeštvo nikoli več ne spusti nobena roka ideologije ampak blaginja, ki se imenuje demokracija. Rekli smo, da mora bili dar demokracije enako porazdeljen med vse, ne glede na narodnost, versko pripadnost, politično prepričanje. Svet in življenje na tej zemlji Jemljem takšna, kot sta. Je rojevanje, doba življenja in smrt. To velja za vsa živa bitja, živali in rastlinstvo. Kaže, da v letih tesnega sodelovanja nismo vsi mislili tako, kol smo ljudstvu govorili. Če smo bili mi takrat neiskreni drug do drugega, pustimo vsaj te male in večje učene glave, da se rešijo vsakršne neproduktivne ideologije in se osredotočijo na tisto, zaradi česar drgnejo šolski klopi Naj se učijo ih si ločeno od nas po svoje s pomočjo svojega znanja krojijo prihodnost in realno življenje Ne vsiljujmo Jim svojega političnega prepričanja in ideološke zaslepljenosti. Oni sami se bodo pravočasno opredelili. Bilo bi nepravično do naših otrok in mladine, da skozi dolga šolska teta, tako kot smo to počeli mi, gledajo simbol, ki nekaterim morda nekaj pomeni, drugim nič, tretji pa so navezani na drugačen simbol k iradicionatnn verskih državah, kot sta Avstrija ali Nemčija, so prišli do ugotovitve, da se s tem dela nekaterim krivica. Če ne moremo preskočiti pri prehodu iz totalitarizma k demokracijo nekaterih ovir, preskočimo vsaj to, da bomo, cenjeni svetniki, za korak bliže tistemu, kar smo ljudem ponujali. Našim šolarjem pa namesto križa ponudimo pomoč pri njihovem prizadevanju, da ne stopijo na pot kriminala in narkomanije. To pa bomo dosegli, če se boste svetniki in poslanci ukvarjati z bistvenimi težavami gospodarstva, ne pa sami s seboj. Kare! Kozic 24 vestnik, 12. oktobg^ PETEK 13. OKTOBRA TVSL0VENUA1 10.00 10.20 10.45 11.45 12.40 13.00 15.05 17.00 17.10 17,25 18.05 18,30 18.45 19.30 20.05 22.00 22.20 22.40 23.00 23.25 0,15 Nekaj za deževne dni, otroška oddaja Otroci širnega sveta Roka rocka Boj za obstanek Znanje za znanje Poročila Spol zvezd, kanadski film Dnevnik Učimo se ročnih ustvarjalno^! Heatcliff, risana serija Samo za šalo, angleška nanizanka Umetniki za svet Hugo, tv-igrica Dnevnik Dvoriščno okno, ameriški film Turistična oddaja Dnevnik Žarišče Sova Frasier, ameriška nanizanka Med vrsticami zakona, angleška nanizanka Povejte Ji, dajo ljubim, francoski film TVM.0VENUA2 12.15 12.25 12.40 13.25 15.25 16.15 16.40 17.10 18,00 18,45 19,15 20.05 21.05 22.05 23.05 23,20 0,35 Umetniki za svet Forum Učitelj, 2. del francoske nadaljevanke Omizje Osmi dan Samo za šalo, angleška nanizanka Sova, ponovitev Alfred Hitchock vam predstavlja, ameriška nanizanka Med vrsticami zakona, angleška nanizanka Regionalni studio Koper Izziv, poslovna oddaja Planet Šport Arhitektura na prelomu tisočletja, zadnji del nemške serije Zadnja mafijska jioroka, 2. del ameriške nadaljevanke (Nejznani oder Ljubljana - mesto žensk, kronika Pot v Damask, gledališka priredba Umetniki za svet TVtlRVASKAl 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 1 0.05 Izobraževalni program - 11.30 Sedmi planet - 11.45 Risanka - 12.00 Dnevnik -12.15 Ljubezen, nanizanka - 12.45 Sledge Ha-mer, amer, nanizanka- 13.1ODokumentamaserija - 14,00 Princesa, britanski film - 15,35 Izobraževalni program - 16,30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara - 18.15 Kolo sreče -18.50 Alpe-Donava-Jadran - 19.30 Dnevnik -20.15 Potepam se in snemam, dokumentama oddaja - 21.05 Zabavnoglasbena oddaja - 22.00 Pret^lost v sedanjosfi - 22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na sliko - 23.35 Driving Force, ameriški film TV HRVAŠKA 2 16.35 S Sliko na sliko - 17,20 Resna glasba -18.25 Serijski film - 19.30 Dnevi* - 20.15 Unie Donit II, britanski film - 22.20X80 POP ROCK -23.15Zadarfest‘95 TV AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe, nanizanka - 6.25 Otroški spored - 9.05 Kriminalko je rtapisala - 9.50 Baywatoh - 10.35 Vesoljska ladja Enterprise -11.20 FiniŽ, do zmage, film -13.00 Otroški spored - 1 4,30 Knjiga o džungli - 15,05 Kremertčko-vi - 15,30 Mini Časvslik« - 15,40 Vesoljska la-dnja Enterprise -16.25 Baywatch-17.10 Prijazna družitta - 17.35 Zlata dekleta - 18.05 Nič o slabih starših i-19.00 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Riba po imenu Vanda, komedija - 22.00 Nogomet - 22.15 Sar-gaško morje - v morju strasti, film - 23.50 Čas v siiki - 23.55 Pravi možje ne plešejo, kriminalka -1.35 Schlejok vsakdan - 2.35 Dobrodoširv Avstriji - 4.35 Gorila, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejock vsak dan -10.05 Narodna glasba, ponovitev- 10.50 Moškiv nevarnih ietih, film - 12.20 Prozorišče - 12.50 Vreme - 13,00 Čas v sliki - 13,10 Vera - 14,00 Pravica do ljubezni - 14.25 Primarij TrapperJohn - 15.10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok vsakdan - 17,00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Lokalne novice - 19,30Časvsiiki - 20,00 Pogledi s strani - 20,15 Stari, nanizanka - 21.20 Dr, Stefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo - 22.05 Čas v sfiki - 22.30 Modemi časi - 23.00 Tehno-logika - 23,50 Apollo 13. reportaža - 0.20 Vojna je minila, film - 2,15 Pogledi s strani - 2.20 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročita - 9.05 Družina Faller, serija - 9.35 Dopold- televizijski spored od 13. oktobra do 19. oktobra ne, magazin, vmes Dallas - 12,00 Poročila -12.05 Gospodarska abeceda - 15,30 Evropski magazin - 16,00 Poročila - 16,10 Posel - 16.25 Top model, serija - 17,00 Za upokojence -17.30 Teka - 17.40 Okno, magazin s prilogo -19,00 Pravljica - 19.13 Muza - 19.30 Dnevnik, šport - 20,15 Dallas, pon, - 21.10 Desert -22.15 Zabavni program -23.55Jazz TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.30 Alpe-Donava-Jadran -16.00 Madžarska danes - 16.30 Civiina korajža -17,00 Lutke - 17,30 Rin-Tin-Tin, serija - 18.00 Regionafiti program - 18,20 Hura, sobota, serija -16.45 Risanka - 18.55 Bršljan, serija - 19.50 Kviz - 20.20 Stoletnica filma, dok. serija - 21.20 Ciklus Mahler - Bernstein - 21.45 Dnevnik -22.00 Objektiv - 22.35 Policijska poročita -22.40 Tetešpoft - 23.10 Dve prijateljici, novozelandski film TM5B-MM1V 7,00 Videostrani - panorama - 15.25 Santa Barbara, ponovitev -16,10 Triperesna deteljica, ponovitev - 16.40 Georgov otok, avarrturististični flfcn -18.10 KulMtimoskupstj -18.40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Robot uničevalec. tantastičrM film - 21.40 Spot tedna Žive scerte - 22.45 Radio F. M., nanizanka - 22.15 Proti resnici, akcijski film - 23.45 Popotnik, potopisi in nasvefi popotnikom, ponovitev - 0.15 Tv-prodaja -0.30 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle RTL 8.00 Poročila - 8.05 Springlieldova zgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kafitomijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja- 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer, šov - 15.00 f Iona Cristine - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami -18.00 Prijazna družina - 18.30 Eskiuzivno -18.45 Poročila- 19.10Eksplozivno- 19.40 Dobri časi, štabi časi - 20.15 Otroci oponašajo znane pevce, šov - 21.15 Komisar Beck: Smrt teka naokoli, film - 23.15 Nočni šov - 0.00 Dnevnik SOBOTA 14. OKTOBRA TVSL0VENUA1 8.55 9.10 9.30 10.20 10.50 11.35 12.05 13.00 13.05 14.05 14.20 15.05 17.00 17,10 18,00 18,50 19,30 20.10 21.05 21.30 21.45 22.00 22.25 22.50 0.20 Radovedni Taček: Slama Učimo se ročnih ustvarjalnosti Male sive celice, kviz Frida s srcem na dlani, zadnji del norveške nadaljevanke Tok tok, kontaktna oddaja za mlade Zgodbe iz školjke Pika in tihotapci, avstralska risanka Poročila Moški, ženske Malo angleščine, prosim Tednik Dvoriščno okno, ameriški film Dnevnik Majken, 2. del švedske nadaljevanke Boj za obstanek, angleška serija Hugo, tv^grica Dnevnik Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, francoska nanizanka Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentama serija Zatv-kamero Ozare Dnevnik Grace na udaru, ameriška nanizanka Smrti po smrti, ameriški film Sova Tiček vražiček, angleška risana serija TVSLOVENUA2 10.00 11.00 12.00 12.15 12.40 13.10 14.00 16.00 16,55 18.30 19.00 20.05 20.55 22.45 Festival Radovljica Primer za dva, nemška nanizanka Turistična oddaja Samo za šalo, angleška nanizanka Sova, ponovitev Frasier, ameriška nanizanka Med vrsticami zakona, angleška nanizanka Videošpon Mojstri, 6. oddaja DP v košarki (m), prenos iz Rogaške Slatine Slovenski magazin Karaoke Goli šport, zadnji del ameriške serije Grdi, umazani, zli, italijanski film Sobotna noč Novice iz sveta razvedrila Angleška glasbena lestvica TV HRVAŠKA 1 10.30 Briljanteen - 11,10 Novograjska pomlad -11.30 Maksim, risana serija - 12.00 Dnevnik -12.16 ljubezen, serija - 12.45 Dokumentarna oddaja - 13.25 Mali kaznjenec, risani film - 14.45 Poročila - 14.55 Brazilska trilogija - 15.55 30 sekund - 17.25 Poirot, angleška nanizanka -18.15 Prizma - 19.30 Dnevnik - 20,15 Couch Trip, ameriški film - 21.50 Naj zvenijo tamburice -22.35 Dnevnik - 22.55 S Sliko na sliko TV HRVAŠKA 2 15.40 S sliko na sliko - 16.25 Ekran brez okvirja - 17.25 DP v košarki - 19,30 Dnevnik - 20,15 Korak za korakom, ameriška nanizanka - 20.40 Rezerviran čas - 22,05 Šport - 22.15 Nočna izmena: Živlienje na severu. Črni gad - 23.45 Za-dar1est'95 - 1.05 Film TV AVSTRIJA 1 9.05 Vroča sled - 10.10 Alfred J, KwaR, risana nanizanka - 10.35 Sobotna igra - 12.15 Harry in Hendersonovi, razvedrilna nanizanka - 12.35 Kalifornijski klic v sili - 13.20 Mačka in pes - 13.45 čudovita leta, razvedrilna nanizanka - 14,10 Blos-som - 14.35 Parker Levins - 15.00 Baywatcti -15.45Sn)erman - 16.30 Melrose Plače - 17.15 Bevei1y Hilis - 18.00 Nogomet - 19.00 Mr. Bean -19.30 čas v stiki - 20.00 Šport - 20.15 Senik godcev, prenos iz Melbourna v Avstraliji - 22.00 Šport - 23.20 Skrita kamera - 23.55 Nore kokoši - 0,20 Čas v sliki - 0,05 Jerry Cotton: Morilska noč v Manhattanu, kriminalka - 1.45 Kalifornijski klic vsili - 2.30 Melrose Race - 3.15 Beveriv Mills - 4.00 Mesečnik Stephen Kings, srhljivka -5.30 Čudovita leta, likm TV AVSTRIJA 2 9.05 Vrnitev velike blondinke, komedija - 10.20 James Bond: Mož z zlato pištolo - 12.30 Halo, Av-sfr^-13.1OVdcvecspetirT)ihčerami,portovitev-14.45 Gancvnova čast, fikn- 16.15 Dežela in ljudje - 16.45 Živali rssčejo dom -17.00 Čas v sliki -17.53 Vrstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Sporna vprašanje - 19.00 Avstrija v sliki -19.30 Časvstki- 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Aul, fikn - 2145 Časvstki - 21,50 Napadvblago-vntci, film - 23.05 Mesečnik Stepten King TVMADZARSKA1 11.00 Jantarjeva cesta- 11.25 Skrivnosti naših možganov - 12.05 Sobotni portret - 12.25 Sosedje, serija - 12,55 Izdaja se soba, angl, film -14.35 čas X - 15.20 Gloria, tv-priredba rorrtana I. Orkenva - 17,25 Jani pride na dom, J. Betlen -18,15 Segedmska paprika - 18,30 Kolo sreče -19,00 Pravljica - 19,13 Muza - 19,30 Dnevnik, šport - 20,10 5 minut proze - 20,25 Marilyn in Bobby, amer -rtal. fikn - 22.00 Iščemo humorista -23.05 Nočni program s filmom TV MADŽARSKA 2 11.00 Familija, serija - 11.30 Narodne iz Bartokove zbirke - 12,00 Nada, dok. film - 12,50 Olimpijci - 13,00 Živali iščejo dom - 13,25 švejk, lutkovni film - 14.35 Lestvica popevk - 15.05 Jedilnik za celo življenje - 15.55 Teleavto - 16.25 Za otroke - 17.00 MIK: Vasas, nogomet - 19.05 Farnima, zabavna serija - 1940 Razstave - 20X>5 Telebingo - 20.55 Okolje - 21.05 TakeThat, koncertni fibrr - 22.05 Lola Zipper, film TMSB-MMTV 7.00 Videostrani- 15.05 Robot uničevalec, ponovitev filma - 16.45 Radio F, M., ponovitev -17.15 Med prijatelji, ponovitev narodnozabavne oddaje - 16,15 MMTV šport, ponovitev - 19,00 Kuhajmo skupaj - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Bevertv Hilis Buntz, nanizanka - 21.30 Spot tedna Žive scene - 21.35 Mladoletni volkodlak, komedija - 23.15 Nočni obiskovalec, erotična srhljivka - 0,45 Videostrani -1.00 Deutsche Welte RTL 10.00 Risanke - 11.35 Kalifornijske sanje -12.05 Princ iz Bel-Aira - 12.30 Polna hiša -13.00 Krepka družina - 13.25 Kdo je tukaj šef? -13.55 Stvor iz močvirja - 14.55 L. A. Machine -15.40 EkipaA- 16.40 Beverly Hilis- 17.45 Melrose Plače - 18,45 Poročita - 19,10 Eksplozivno - 20.15 Šov za 100,000 mark - 22.00 Boks - 0.00 Highiander NEDELJA 15. OKTOBRA TVSLOVDkUAl 7.35 8,05 8.45 9.30 9.55 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 14.35 15.20 17.00 17.10 18.50 19.18 19.30 20.10 21.15 22.10 22.25 Arabela se vrača, zadnji del češke nadaljevanka Majken, 2. del švedske nadaljevanke Živžav Čebelica Maja Nedeljska maša, prenos iz Idrije Grace na udaru, ameriška nanizanka Obzorja duha Svet drvjih živali, angleška serija Kmetijska oddaja Poročila Karaoke Policisti s srcem, avstralska nanizanka Razplamtefa srca, ameriški film Dnevnik Po domače Hugo, tv-igrica Loto Dnevnik Nedeljskih 60 Najlonski bfues, belgitska dokumen- tarna oddaja Dnevnik Sova Mož z masko, 2. del nemške nadaljevanke Med vrsticami zakona, angleška nanizanka TVSL0VBMUA2 8,5OFotkar1 ’95 9.25 10.10 10.55 11.40 12.55 13.40 16.55 19.20 20.10 20.40 22.10 23.10 23.25 Planet Šport V vrtincu Lahkih nog naokrog Pot v Damask, gledališka priredba Zadnja mafijska poroka, 2. de) ameriške nadaljevanke Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, francoska nanizanka Športna nedelja 4x4-0 živalih in ljudeh Biblija; Pavlovo pismo Rimljanom Zlati boben, posnetek iz Portoroža Poglej in zadeni Ljubljana - mesto žensk, kronika Športni pregled TVHRVASKAI 9.30 Poročila - 9,35 Risanka - 10,00 Sezamova ulica - 11,00 Poročila - 11.05 Taza, ameriški film za mlade - 12.45 Risani film - 13.00 Folklorna oddaja - 13.30 Mir in dobro - 14,05 Poročita -14,15 Kmetijska oddaja - 15.05 Festival tambu-raških orkestrov - 16.10 Potovanja; Turčija -16.35 Opera Box - 17.05 Poročila - 17,15 Apartma v Plazi, ameriški film - 18,50 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Zadarfest '95 - 22.20 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka - 23.05 Dnevrtik -23.25 S Sliko na sliko TVtKVASKAZ 15.20 s sBko na sliko - 16.05 Reševalna 911, serija - 16.55 CRO POP ROCK - 17.55 Tenis -18.25 Odbojka - 18.45 Športna reportaža -19.30 Dnevna« - 20.15 čmo-be)o v barvah; Mestece Peyton, Lily - ljubljenka občinstva, ameriški Sm TV AVSTRIJA 1 12.00 Ljubezen itd., mladinshi kulturni magazin -12.50 Blososom, ponovitev - 13,15 Ljubim New York, komedija - 14.55 Športno popoldne -16.30 Ator, gospodar ognja, pustolovski film -18J)5 Polna hiša - 18.30 Srček - 19.00 Prijazna družina-19,30 Čas v slikj - 20,15 Ginekolog dr. Markuš Merthin - 21.10 Pravi Dunajčan se ne da - 21.55Kshal- 23.10 časvsiiki - 23.1SVtzije - 23.20 Apropos, novice iz filmskega sveta -23.50 Žertska stvar, film TV AVSTRIJA 2 10.35 TV-ftamig - 11.00 Tiskovna konierenca -12.00 tz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v stiki - 13X>S Tednik - 13.30 Tuja domovina -14.OOPo^edisstrani- 14.30 Preobrati zgodovine - 15.00 čndcmte podobe iz živalskega sveta - 15.30 Mej oče, opica in jaz, komed^ - 17.00 Časvsiki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 časvsiiki -20.15 Kraj zločina - 21.50 Čas v sliki - 22.00 Columbo - 23.30 Trojica na begu, pustolovski film TVMADZARSKA1 11.00 Glasbeni bufik - 12Xro Zvon -12.06 Geniat-ni Nevnlort - 13.05 Top model, serija -15.05 Dela -15.30 Nujna pomoč - 15.35 Evangeličanski verski program- 16.00 [^srreHeve risanke - 17.05 Kultura bivanja - 17.35 Madžarska s kamero, rnagazin podeželia -18.25 Kolo steče - 19.00 Teden, vmes poročila - 20,00 Deklamacija - 20.10 Poserdonova ka&strota, ameriški film - 22,15 Nemogoče? -22,55 Obrab, portretisika Eva Karpati TVMADZARSKA2 10.30 JozsefMmdszenthy, in memoriam - 11.00 Sabljanje - 12.30 Romski karneval - 12.55 Tv-magister,- 14.00 Natura magazin - 14.35 Risanka- 15.05 Gimi, serija - 16.00 Laszlo Komar na odro - 16.45 Za boljši jezik - 17.00 Korziški škol, serija - 17.55 Svetovni dan slepih - 18.15 Barywa1ch, serija - 19.05 Pravljica - 19.20 Nogometni pregled - 20.00 Barantanje, igra v dveh delih - 22.50 Objektiv, posebna oddaja TOfSD-MMTV 7.00 Videostrani - panorama - 10.00 Skrinjica žela, otroška oddaja - 10.30 SaiKlokaii, risanka -11.00 Cirkuške točke - 12.00 Bad Irtlluence. računalniške igrice - 12.30 Reke Evrope: Ren, dokumentarna oddaja - 13.00 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom - 13.30 Zabavajmo se s fizike - 14,00 Capital Cily, ponovitev - 15.00 Vie-dostrani - 15.50 Mladoletni vofkodlak - 18.00 Domači zdravnik - 18.30 Vrtnarjenje za vsakogar - 19.00 Sanje in resničnost, dokumentama oddaja, ponovitev - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 SL Elsetvhero, nanizanka - 20.50 Spot tedna Žive svene - 20.55 Ob prvem svitu, akcijski film -22.50 Nevzgojen, akceski film - 0.30 Videostrani - 1,00 Deutsche We)e RTL 10.05 Vroče poletje... In kaj potem, film -11,05 Eerie, Indiana - 12.00 Stvor iz močvirja, film -12,55 Kdo je tukaj šef? - 13.30 Manny - 14.00 Disneyeva reportaža - 14.15 V skrivnem poslanstvu Air Forme, fikn - 16.00 Krokodil in njegov nih skikonj, komedija - 17.45 Mladi orli - 18.45 Po-ročrfa- 19.10 Highiander- 20.15 Hercules vkra-tjestvu mrtvih bogov, film - 22.00 Spteglov tv-ma-gazin - 22.45 FMme Time - 23.05 Raj - 23.35 Playboy pozno ponoči - 0.05 Kanal 4: Ljubezenske zgodbe - 0.40 Kriminalizaerja časopisja: 30 let radikalno - 1.20 Mladi orli - 2.20 Barbel Schafer - 3,10 ItonaChristen - 4,05 Hans Meiser - 4.55 Eksplozivno - 5.15 Zvezdni prah PONEDCUCK ie. OKTOBISA TV5L0VCNMA1 10.00 10.15 10,40 11,05 11.10 13.00 13,05 15,50 16.20 17.00 17.10 17,25 18.05 18.30 18.45 19.18 19.30 20.05 21.00 22.05 22.25 22.45 Malo angleščine, prosim Kapitan Povver, ameriška naniza™^ Izziv, poslovna oddaja Zdravje - naše največje bog^ Grdi, umazani, zli, italijanskiimi Poročila Športni pregled Obzorja duha Dober dan, Koroška Dnevnik Radovedni Taček; Kopa Oglejmo si!, angleška dokufiie Simpsonovi, ameriška nanizanka t I Umetniki za vse ABC - ITD., tv-igrica Žrebanje 3x3 Dnevnik Karel Veliki, 2. del francos*« daljevanke Glasbeni september Dnevnik Žarišče re- I Sova , _„iii Seinfeld, ameriška^^j|u Med vrsticami zakona, nanizanka 'IVSLOVCNUA2 14.45 14.55 15.10 15.20 16.20 17.10 18.00 18.45 19.00 20.05 20.55 21.55 23.05 0,35 Umetniki za svet Utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 ^is- Rdeči alarm, Z.delfranoe’ daljevanke Sova, ponovitev Med vrsticami zakona, aifa nanizanka I i Regionalni studio Maiibof TV-avtomagazin Sedma steza Pro et contra . Primer Paragon, zadnji de^ - drame Studio City Brane Rončel izza odf’® Umetniki za svet ia - 10.05 Izobraževalni program TVHRVASKAI 7,55 Poročita - 8.00 Dobro jutro -.z.zz ________“i *" ■ 8 - 12.00 Dnevnik - 12.16 12.45 Dokumentama serija - britanski film - 15.35 Izobraževalni ■ 16.30 Hrvaška danes - 17.30 San 1 e, 15 Kolo sreče - 18,50 Dokuinffliw' - - 19,30 Dnevnik - 20.15 21,30 Hrvaška in svet - 22,20 Dne*"' S sliko rta sliko riška nanizanka - 19,30 Dnevnik- TVnRVASKA2 17,45 S Sliko na sliko - 18.30 II3U iKiiiiuinul - gj-sIS BFOwn. ameriška nanizanka - 20.4o -l.-t _ p p d*' 21,35 Lovejoy, ameriška nanizanka I 4 lijev muzej, dokumentarni film TV AVST1HJA1 6.05 Krepka družina - 6,25 Otnj. 9.00 Kriminalko je napisala - j j 10.30 Vesoljska ladja Enterpriaa j gospodar ognja, ponovitev filma ' ’ spored - 14,05 Šport - 15-«^? Enterprise - 16.25 Bavvvatch - Enterprise - 16.25 Baywatcfi - ' družina - 17.35 Zlata dekle« ' 19.30 Čas v sliki - 20.00 Spon ' Chicago, film - 21,50 Brez 19.3U oas v sliki - zu.uv ■jk"" * Chicago, liim - 2 i.Su 01=^ Čas v sliki - 23,55 šport - slem 1,50 Prijazna družina -dan - 3,15 Dobrodošli v Avstriji , 9, TrapperJohn 1^^ TVAVSTRUA2 9.00 čas v sliki - 9,05 Schiejok. Moj oče, opica in jaz, ponovite* W K stvari - 12,30 Vreme - Jjl 13.10 Mesta duhov v Ameriki, i^ Orientacija - 14.25 Primarij WP®. .'jnk*®^f' Orientacija - Kriminalko je napisala * - 17,00 Časvsijki - 17,06 18,55 Mojstri kuhajo - 19.' 19.30 Čas v sliki - 20 nau' J''J 20,15 Gozdarska koča F^kana^ _ aktualifa oddaja - 22.00 čas v turni magazin - 23.05 Literatura i^ ^,^45 ■ Veliki režiserji; Federico življenje - 2.30 Pesem ceste, 'P' TVMADZABSKAI 9.35 Dopoldne, vmes risanke • J 1 AR uhAHOdB ' 17.00 Za otroke- llkOSC ne - 18.10 Begavčki - 1®' Kolo sreče - 19.OO Pravljica 12,05 Gospodarska abeceda - ' j ' 14.05 Eurokfck - 15,20 Mat®'"^ 16.00 Poročila - 16,05 16.20 __________ ,,.00 19.30 Dnevnik - 20.(15 Dempa^, TrtH" kriminalka - 21.05 Panorama ■ t n milico - 22.35 Mediamix 9JB i^stnik, 12. oktobra 1995 25 J iMf- s na' ») D- I M ur dJ 1' IL rt I I* |0 F f 3 I 1 I ^MADŽARSKA 2 11^ Zasedanje parlamenta - 17.05 Stoletnica ** TELE59-MHTV 7,00 Videostrani - 15 20 Santa Barbara, ponovitev - 16,05 Večni nasmeh, avanturistična komedija - 17.40 Kamera na potepu, dokumentarni film -18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja -18,40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti -20.00 Med prijatelji, odd^ o narodnozabavni glasbi - 21.00 Spot tedna Žive scene - 21.05 Ro-sary Mureders, film - 22 35 Živa scena, ponovitev - 0,20 Videostrani - 1.00 Deutsche Welie 16.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon. cekron pa z luarelol -18.1S Bilo je nekoč. - f 9.00 Radijski dnevnik - 13.30 Večerni program MV - 19 30 Moja mala nočna glasba -22 00 Želimo vam lahko noč TOenL 5 45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6 10 Vreme ceste - 6.2S ObveSila - 6 30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.S0 Prebiramo dnevne časopjse - 7.00 Druga jutranja kranika - 7.30 Inloroiacije v treh jezikih - 7 45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopotdoe na W - 6.00 Poročila - 6-05 Obvestita -8.10 Pozdrav m napovednik - 8.30 Gaj, kak san zluftp .. ppgoinel - 9 00 Menjalniški tečaji bank - lOOOPoroaib - 10,05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agenc|:-10.30 Kratki stik -11.15 Mali ogfasr - 12.00 PoročBa BBC-ja - 12.05 Obvestila -12, ii5 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežirni novinar v 1 .osebi edfifti^;*-13XI0 Popoldne (la MV - 13.10 Pozdravinna-poveSlik -13.30Poročita-13.35 Obvestila - 14 00 Subjektivno -15,to in odmevi - 16.2SObvesti- la-16 30 PoročSa-17.00Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi - 16 00 Na ■■otrttam -19.00 Radijski dnevnik ; 19.30 ttečerniprogrSRi MV - 19.30 Da in ne - 22.00 Želimo vam lahko noč 5.45 Prebujajte se z nami -5,45 Pozdrav in na-nPeedniR -- 610 Vreme, ceste - 6.25 Otveslib - 6.30 - 6 40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem ledna -6.50 PtabIfBBTi;i dnevne časopise - 7 00 Druga jutranja kronika - T .30 Informacije v treh jezikth - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8 00 Dopoldne na MV - 8,00 Potočila -0 05 Obveslia - 6 10 Pozdrav in napovednik - 6 .30 Mal oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9 15 Iščemo za vas- 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila - 10 15NST-SNMV - glasbena lestvica -11.00 V živo o... - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvesfla -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni rvjvinar v 1.osebi ednine -13 00 Popoldne na MV - 13 10 Pozdrav in napovednik - 13,30 Poročila - 13 3S Obvestita - 14.00 Dogodek dneva -15 30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila -17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19 00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Želimo vam lahko noč 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovedni - 610 Vreme, ceste - 6 25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo drtevne časopise - 7 00 Druga jutianja kronika-7.30 Inlarmacije v Ireh ježkih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 6.00 Dopoldne na MV - 8.00 Pofočia -8,10 Pozdrav in napovedrik -9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Sedem veltčastriih -10.00 Potočila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agenc?-10.30 Reportaža tedna- 11.15 Mali oglasi -12.00 Potočila BBC-ja - 12.05 Obvestla - 12 15 Kronika UNZ-ja - 12 30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13 .00 Popoldne na MV -13,10 Pozdravinnafkzvednik -13.30 Poročila -13,35 Obvestila -14 00 Vroče teme -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Potočila - 17.00 Mali radio/Adolescentnl rlngišpil -18.00 Najlepše želje s česlitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19.30 Geza se zeza - 22 00 Želimo vam lahko noč Pcinl: 5.45 Prebujajte se znatni - 5 45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.2SObveslila - 6.30 Horoskop - 6.40 Pesem ledna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infoimacije v treh jezikih - 7,45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 6.00 Poročila - S.OSOhveslib - 6.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9,15 Zamutjencl -10.00 Poročila -to.OS Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od pelka do petka -12 .00 PoročlaBBC-ja- 12 OSObvestla- l2.15KiotiikaUNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1 osebi ednine - 13.00 Popoldne tia MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Pofočia - 13.35 Obvestia - 14,30 Romskitr60 minul -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Potočila - 17 00 KuKura in šport ob koncu tedna - 18 00 MV-dur -19 00 Radijski dnevnih - 19.30 Večerni program MV -19.30 Slpli mi - 22 OOŽeimovam lahko noč 5M0TA: 5 45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6 10 Vreme, ceste - 6.25 ObveslilaT^.SO Horoskop - 6,45 Pesem tedna - 6.50 Prebitamddh^ časopise - 7.00 Druga jutranja kranika - 7.30 Infortt^^ v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 6.00 Poročito e 810Pozdtavinnapcvednik-8.30Malioglasi-: jLjH) Menjalniški tečaji bank -9.15 Pradafavtismo vam -16 ,90 Poročila - 10.05 Obvestila - (9,19Menjalniški le^i agencij -10,30 Polepaile se z nami - 11.00 Sobotni gosi - 12 00 Poročita BBC-ja -12,05 GhffiUila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Deživni nMHtarvl^POebi ednine - 13.00 Popoltfiie na MV - IS.IOPOzdtavinae^Ovednik - 13.30 Poročiha-13-3SObveafie:>- II.SOFtaDpiav enem tednu, B86 - 15,30 Dogodki fit odmevi -15.25 Obvestila - 16,30 Potbčiia -17.(10 k^hutni koledar» 17.05 Radijshihi^lseieim -17.3(flW oglasi -18 00 Najlepše želje s če^itkami is - 19.00 Radijski dnevnik - 19 30 Večerni progt^IlfV r’ 19.30 Dober večer, Beno! - ŽZ.OOŽelimo vam tat^diJč NEHLIA: S.OOZa^p^mo nov dan ^.8.05 Hershep -6.15 Panonski odmetii - 8.50Zamurienci, ponovitev -9.15 Misel in čas - 9 30 Srečanje na MV - 10.25 Obve-sltla- 10.30 Nedeljska ^hinja -12.00 Potočila -12.05 Obvestila -12.30 MiiJUtSia kmelovalce -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pezdravl (vmes javtjsnja s športnih igrtšč)-19,00Radijsk(dnevmk POhOOJritS.rtS Prebujajte seznani - 5 45 Pozdrav in napovednih - 6.10 Vteme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6 40 šport - 6 45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne fe^ptse - 7.00 Druga jutranja htoniha - 7.30 Itilotmacije v treh jezikih - 7.45 Porahsko/ Nemško zvočno pismo - 8,00 Dopoldne na MV - 6 00 Potočila - 8.05 Obvestfla -6,10 Pozdrav in napovednih -8 30 Mali oglasi - 9 00 Menjalniški tečaji banh - 9 15 Župan na obisku - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Minute za zdravje - 11.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -12.00 Poročila BBC-ja - 12,05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12,30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13-00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30Poročila - 13.35Obvestila - 14.OOPonedelisha tema - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 10.10 Cobi in prijatelji, španska risana serija Arhitektura na prelomu tisočletja, nemška dokumentarna serija Iz življenja za živijenje Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumenlama serija Slovenski magazin Poročila Biblija; Pavlovo pismo Rimljanom (Neiznani oder Dnevnik Pod klobukom, oddaja za otroke Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Dnevnik Forum Film ledna: Ljutfczenske izjave, italijanski film Dnevnik Žarišče Sova Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Med vrsticami zakona, angleška nanizanka za svet ■r ■ ,. Niaio angleščine, prosim Tajlonski blues, belgijska dokumen-'srna oddaja Studio Citv ^•hpsonovi, ameriška narrizanka ponovitev ^inield, ameriška nanizanka Med Vrsticami zakona, angleška i^hlzanka J^^ionalni program 7 žtvijenia za življenje ^•Heošpoi in ljudje Roka rocka 14.1Š ^®.45 M ’>.20 m - I va. angleška dokumen-nadaljevanka Dfriefniki is. svet ?^,iJ*^ASKAl ' 'o n?!*® ' Tl-GO Dobro jutro - 10.00 Poroči- , l^^ževalni program - 11.30 Otroški '^''2.4sc^’*"’*’’* ■ 12.15 Ljubezen, se-I lObnL Hamer. ameriška nanizanka - ' ■“‘•"0 Film -15-36 J-lb San, - 16-30 Hrvaška danes -- 18.15 Kolo sreče - bsserte - 19.30 Dnevnik - 20.1 S 3} "'Urn* . 14.00 Film-15.3S 10.35 11.35 12,00 12,25 13,00 15,20 15,50 17,00 17.10 18.00 18.30 18.45 19.30 20.05 20,25 22,00 22,20 22,40 TV SLOVENIJA 2 H '™iik - - !?«'*8iu IS - 21.00 TV-parlament -73.00 S sliko na sliko 17.4;**aska2 iifl »h« - 18,25 Serijski tilm -i** * 20 15 vi hišni video - 20.45 21.35 Ookumerjtarni film - 22-05 Senja ■<0s 1 W ladje Enterprise ilr,.*®''rse _ ,. 5J'-' ponovitev - 13.00 Otroški ^1», n.; _ > iport - 15.40 Vesoljska ladja 16.25 Bayvratch - 17.10 Prijazna ^5 Zlata dekleta - 16,05 šport - 14,45 14.55 15.25 16.1 S 16.45 18.00 18.45 19.15 20.05 Umetniki za svet Zgodbe iz školjke Karel Veliki, 2, del francoske nadaljevanke Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Med vrsticami zakona, ameriška nanizanka Regionalni studio Ljubljana Odkrivanje Zemlje, ameriška izobraževalna serija V vrtincu Športna sreda Nogomet, evropski pokal, Juven-tus: Glasgovv Range rs RTL 10.30 čas hrepenenja - ,11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Ztata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček- 14.00 Barbel Schafer- 15.00 liona Christen - 16.00HansMeiser- 17.00Tvegano -17.30 Med nami ~ 18.00 Prijazna družina - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Žvižg - 20.30 bga šampionov - 21,20 Nogomet - 21.30 Liga šampionov - 22.20 Highiigbits - 23.15 Nočni šov I CCTRTCK 19. OKTOBRA TVSLOVENMA1 9.15 9.30 10,00 10.45 11.15 13.00 13.05 15,10 15,55 17,00 17.10 18,00 18,30 18,45 19,30 20,05 21,10 22.05 22.25 Lokomotiva Batman, ameriška nanizanka 4x4-0 živalih in ljudeh Odkrivanje Zemlje, ameriška izobraževalna serija Po domače Poročila Podoba podobe Frančišek Asiški, 3, oddaja Primer Paragon. zadnji del švedske drame Dnevnik Živžav Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Dnevnik Primer za dva, nemška nanizanka Tednik Dnevnik Žarišče 26 vestnik, 12. oktobra 1ggž kronika Hude izgrede v Rogašovcih je bilo pričakovati Al Capone ne ljubi Ciganov »Štajerci« streljali na Rome. Policija zasegla avtomatsko pištolo Scorpion, pištolo PA, plinsko pištolo, avtomatski nož in razpršilnike z omamnim plinom I Leta odraščanja Le kam so se »izgubile« najstnice? r Prejšiyi teden se je oglasil v uredništvu Vestnika pri piscu tega poročila (De)znanec iz Serdice in potožil, da nori najemnik diskoteke r Rogašovcih ne dovoli, da bi se v lokalu poveselili tudi Romi, s čimer dela rasne razlike. »Podučil« sem ga, da redarji najbrž ne spuste v diskoteko le tistih, ki tam razgrajajo. Obljubil sem, da bom povprašal še drugo stran, a so najnovejši dogodki prehiteli novinarjevo »tipanje«. ' Hude izgrede v Rogašovcih je bilo torej mogoče pričakovati, a do njih ni prišlo pred gostinskim lokalom oziroma diskoteko Al Capone, v katero »Romi nimajo vstopa«, ampak pred sosednjim gostiščem Ketiš, in sicer v soboto, 1. oktobra, okrog 20.30. V tem lokalu so bili tedaj tudi Romi iz Serdice in Sotine. Do tega gostišča so se pripeljali z osebnim avtom Andrej F. in Franc F., oba iz Ljutomera, in Robert J. iz Gajševec, fantje, ki opravljajo redarsko službo v diskoteki Al Capone, V gostilno Ketiš pa potem, ko so ugotovili, da so lam Romi, s katerimi so pred časom prišli v konflikt, niso vstopili. Ko pa sojih opazili »fantje« iz Serdice in Sotine, so nekateri od njih odšli ven in se podali za »Štajerci«. Med skupinama je najprej prišlo do »kreganja«, ki se je hitro sprevrglo v streljanje. Franc F. je s pištolo calibra 9 milimetrov, za katero ni imel dovoljenja, nekajkrat ustrelil proti nasprotni skupini in v levo nogo zadel Zdenka C. ter mu prizadejal hudo telesno poškodbo. Krogla je oplazila tudi nogo (desno) Silvestra B. iz Sotine, a k sreči poškodba ni prehuda. Potem seje skupina Romov umaknila v gostilno Ketiš, s čemer pa »incidenta« še ni bilo konec: »Štajerec« Andrej F. je stekel za Romi do vhodnih vrat gostilne in skozi vrata ustrelil s plinsko pištolo v notranjost in tako omamil goste. Le-te je zajela panika, razbili so nekaj steklenic, stekla na oknih in nekaj inventarja. Poškodovano je tudi pročelje gostišča, saj naj bi eden od »Štajercev« streljal vanj z avtomatsko pištolo. Da je bilo to res, sklepajo tudi po najdenih tulcih od nabojev. In kako je bilo potem? Na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti so povedali, da so se »redarji« potem odpeljali proti Cankovi, Medtem so seveda alarmirali reševalno postajo in policijo. Poškodovana Roma so prepeljali v soboško bolnišnico, »Štajerce* pa sta ujeli patrulji splošne policijske postaje in Prometne policijske postaje Murska Sobota, ki sta bili napoteni v Rogašovce. Ujeh so jih že v Kraščih. Pri njih so našli avtomatsko pištolo znamke Scorpion, kalibra 7,65 milimetrov, z nabojnikom in 8 naboji, potem pištolo PA 63, kalibra 9 mi-iimetrov z nabojnikom in 2 nabojema, plinsko pištolo znamke NE 8 police, kalibra 8 milimetrov z nabojnikom in 5 plinskimi naboji, avtomatski nož in tri kose plinskih razpršilcev. Za nič od tega niso imeli dovoljenja, zato so jim vse našteto orožje (tudi nož je orožje) zasegli. Kaj pa skupina iz Serdicve in Sotine, razen seveda dveh, s katerima so oddrveli v bolnico? Odšla je do rogašovskega oddelka policije, ki je v bUžitu gostišča. Fantje so razbili steklo na dveh oknih. Ker policijski oddelek nima nočnega dežurstva, v tistem hipu ni prišlo do »bližnjega srečanja« z domačimi policisti. Zoper vse, ki so »nastopali« v tej zgodbi, bo Uprava za notranje zadeve Murska Sobota napisala in podala kazenske ovadbe državnemu tožilstvu. ŠTEFAN SOBOČAN v torek, ko je romal v tiskamo tale zapis, še vedno ni bilo sledu za tremi srednješolkami iz Gornje Radgone - Starši so seveda na trnih Pred dvema tednoma so nenedoma izginila tri dekleta iz Gornje Radgone oziroma okolice. Na Upravi za notranje zadeve Murska Sobota so povedali, da jih kriminalistična služba išče »po svojih kanalih«, a za zdaj še ni otipljivih dokazov. Torej o dekletih še vedno ni sledu. Leonida Š., stara 15 let, in Aleksandra L., stara 17 let, ki sta (bili) doma v Gornji Radgoni, sta obiskovali Srednjo tekstilno šolo v Murski Soboti. V jutru pred odhodom neznano kam sta doma povedali, da jima tokrat ni treba vzeti šolskih potrebščin, ker da imajo v šoli športni dan. Dejansko pa ni bilo tako, kajti dekleti in njuna prijateljica, prav tako najstnica (njenega imena ne omenjamo, ker tega starši ne dovolijo), so verjetno že prej skovale načrt o odhodu v tujino. Vsaj tako je mogoče sklepati po pripovedovanju znanca družine ene od izginulih deklet, ki naj bi ga po naključju štopale v Avstriji in kateri jih je potem odpeljal v Gradec, Tam ima ena od deklet teto, ki je povedala, da se pri njej ni oglasila. Obstoji torej utemeljena domneva, da so dekleta sicer pripotovala v Gradec, a tam niso ostala, ampak je bilo to avstrijsko mesto le odskočna S I ( I I zdaj I I m A- v 1 S' 1 Ti starši in policija, a za , njimi Se ni sledi. Ker so v tiy^ je o izginotju deklet obve Interpol (mednarodna ska organizacija). Slutiiti°j ko, da jih bodo prej ah žive in zdrave ter za eno i. šnjo zrelejše, saj tujina ni'ra- aiiju Z.JVJCJ&C, aaj - sama blaginja, kot videva filmih in na programifi Jlliuuj lil lia Cske televizije, ampak Najlepše je torej doma ta si prav gotovo želijo vskega objema, kajti so OR* noletne deklice. Pa še to! Na UN2 Sobota so dodali, da za iJp’? INDUSTRIJA KONFEKCIJE VELIKA POLANA, p, O. O. VELIKA POLANA 106 69225 VELIKA POLANA razpisuje prosto delovno mesto vodje proizvodnje za nedoločen Čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo visoko ati višjo šolo tekstilne smeri, - najmanj dve oziroma tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih, - organizacijske sposobnosti in smisel na skupinsko delo, - vsaj pasivno znanje nemškega jezika. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: INDUSTRIJA KONFEKCIJE VELIKA POLANA, Velika Polana 106, 69225 Velika Polana. VARJENJE IN REZANJE VARSTROJ, Tovarna varilne in rezalne opreme, d. d. Industrijska cesta 4 69220 Lendava, SLOVENIJA tel.: 386 (0)69 75 271 faks: 386 (0)69 75 2 77 Razpisujemo prosto delovno mesto vodja ekonomskih, pravnih in personalnih zadev Pogoji: - visokošolska izobrazba ekonomske ati pravne smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov; VARSTROJ, d.d., Lendava Industrijska 4, 69220 Lendava Leonida Š. »deska« za sanjski svet v Nemčiji. Ničkolikokrat seje že zgodilo, da so razni zvodniki zapeljali naivne najstnice v pubertetniškem obdobju z mamljivimi obljubami o visokem zaslužku v gostinstvu, potem pa so jim pobrali potne liste in jih (pri)silili v nemoralne biznise. Držimo pesti, da se z izginulimi Aleksandra L. Radgončankami ne dogaja nič takega in da gre pri njih le za nagajanje staršem in strogim šolnikom, ki zahtevajo znanje, a se zaradi tega, ker določenega dijaka toliko in toliko časa ni v šolo, ne vznemirjajo preveč, denimo, da bi brž poklicati starše. Pa vendarle je vprašanje, kje dekleu so, da ne morejo domov vsaj telefonirati. Leonido, Aleksandro in njuno prijateljico mrzlično iščejo tje (teh deklet ali oa za L-p- . J katerih dt^ i mladoletnic) ne moremo mo kriviti samo njih. rP*^ morajo prizadeti družba) še sami vprašati. ... Za beg od doma naiut^^ ■ kriva le leta odraščanja. Mofon za čnB’ S. S. I? SOS 9^^ lan^B IB B*"**' uiU|a ' J I od 18.i£te23.if= 1 i Na podlagi 3. in 56. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) ter 22. in 77. člena Statuta občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 48/95) Je Občinski svet Občine Rogašovci na seji 1.10.1995 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za ustanovitev samostojne Krajevne skupnosti Sv. Jurij 1.člen Za območje naselja Sv. Jurij se razpiše referendum za ustanovitev samostojne Krajevne skupnosti Sv. Jurij. 2.člen Referendum bo v nedeljo, 5, novembra 1995, od 7.00 do 19.00 ure v vaško-gasilskem domu pri Sv. Juriju. 3.člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselje Sv. Jurij. Glasovanje na referendumu je neposredno in tajno z glasovnicami, ki morajo biti overjene s pečatom občinske volilne komisije trt naslednjim besedilom: NASELJE SV. JURIJ GLASOVNICA za referendum 5. novembra 1995 za ustanovitev samostojne Krajevne skupnosti Sv, Jurij. Referendumsko vprašanje: »ALI STE ZA USTANOVITEV SAMOSTOJNE KRAJEVNE SKUPNOSTI SV. JURIJ?« GLASUJEM ZA PROTI Glasujte tako, da obkrožite ZA, če se strinjate z ustanovitvijo samostojne krajevne skupnosti, oziroma PROTI, če se ne strinjate z ustanovitvijo samostojne krajevne skupnosti. 5. člen Postopek za izvedbo referenduma vodi občinska volilna komisija. e.člen Izid glasovanja se objavi v Uradnih objavah Vestnika. T.člen Za vse. kar ni s tem sklepom posebej določeno, se smiselno uporabljajo določila Zakona o referendumu. S.člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah Ve- stnika. Številka: 103/95 V Rogašovcih, 1.10.1995 Predsednik Občinskega sveta Občine Rogašovci Franc KNAUS, oec., 1. r. <4 EB } STRUKOVCI d.0.0., PRODAJALNA M. SOBOTA I Podi«*)« BEBB ix StrukovdC j« odprlo podtog« BEBB n siruKovoe j« oapno prodajalno tudi v M. Sobo«, v ul. MIkloia Ku«*^ Prodajalna je izredno dobro založena z vrtnn^ kosilnicami, kosilnicami na nitko, motornu^n^ „ škropilnicami, motokuKivatorji, visokotlačnimi pf“ Tel. št so 49 195,49 395 In 21 730- I'* pmii. t l 1 ■'i 905 iSgtnik, 12. oktobra 1995 27 ! vestnik t V soboto, 14. oktobra 1995, vas vabimo v Mursko Soboto na tradicionalno TREZINO SENJ E -J ini :rn cij' ab-išli tf sM o' ;li' 4 d- * okrog 300 prodajalcev zagotavlja pestro ponudbo * sejemski prostor bo v središču mesta v Slovenski in Zvezni ulici * Sobočane prosimo, da se na sejem odpravijo peš Na nedavnj otvoritvi novega nakupovalnega centra BTC v Nemčavcih pri Murski Soboti je bilo med drugim poudarjeno, da je to zares PRAVO MESTO ZA POCENI NAKUP. Tukaj imajo svoje prostore: Barex, Sava, Iskra* Prins, DZS, MS Shop, Gradmat, Bieme ltaly, Pomurka in Lesk. KOMUNALA, d. o. o.. Murska Sobota )«• I n st I). s» s J i ll I it l MARIBOR p.0. ^ctličarna Kamelija, Ob cesti na stadion, Gornja Radgona NAGROBNI ABANŽMAJI, SVEČE in še veliko drugega. ^URA izbira in UGODNE CENE! I^dite in se prepričate. 51 ^SmšIirSlIili l^ite ga v lekarnah, kmetijskih prodajalnah in veterinarskih postajah f RADENSKA - JERVZAliEM LJatoia«r, d. o.«. CHATHiirglS 69240 Ljntoiit«! PRODA 'I* % feil; .t Pooblaščeni zastopnik in distributer: I J aJ J' Jane Husa la, LJubgana, Tel^.(O(iiy 1403061,14032 30 re/CŠw.(06t) 140 21 53 PooblaščeH.) prodajuld;______________ Mn cona, Lendava, telefon: (069) 76 740 MkMiZMttn ZOMM, Gomia radgona, taiaforr. IDOH) 81 82' MIMiA Murska Robota tLa.n^ . tatafon: |D89t 21 M telahm: (0.3* 22 338 jurmui, Lkrti telafon: 10891 8 lonm, l|81 660 Sl .>5 i"- v«.'’':«* * -»sS' OBČINA nJCONCI na podlagi 10. člena Pravilnika o kadrovskem štipendiranju študentov za potrebe družbenih dejavnosti in občinske uprave v Občini Puconci razpisuje za teto 1995/96 kadrovske štipendije študentom za potrebe Osnovne šole Puconci v Občini Puconci. 1. V Šolskem letu 1995/96 bomo štipendirali: - 1 Študenta - angleški jezik-nemški jezik 2. Prosilci naj k vlogi priložijo; - potrdilo o stalnem prebivališču, - potrdilo o državljanstvu, - dokazilo o vpisu v tekoči letnik, - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, - okazilo o udejstvovanju in dosežkih na zunajšolskih tekmovanjih. 3. štipendist bo po končanem 1., 2. In 3. letniku študija opravljal lOdnevno prakso na Osnovni šoli Puconci in je po končanem študiju dolžan skleniti delovno razmerje v Občini Puconci v skladu s pogodbo o štipendiranju. Prijavo z zahtevano dokumentacijo naj prosilci pošljejo v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Občina Puconci, Puconci 80, Puconci. D ,K' ti' V \ : O Prosilci bodo obveščeni o podelitvi štipendij v 30 dneh po izbiri. LAPACBNlBt * AVTOIRGOVMA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540 ODPRTOt od ponodoiika do petka od 8. do 16. uro, v soboto od 6. do 12. uro. NAJVMJI SALON VOZA LADA V SLOVEMA AVTOMOBILI v ZALOGI • OBRBBTNA MERA ŽE OD R * S°/. opremljen gostinsjd lokal OKREPČEVALNICO v Postružnikovi ulici v Ljutomeru. ima 62.32 m2, je kompletno opremljen in trenutno obratuje. I^^klicna cena lokala je 106.781,00 DEM V tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke SLOVENJ, Ogled lokala je možen vsak dan med 7. in 16, uro razen sobote in nedelje. Dražba bo v petek, 20.10.1995, ob 12. uri v sejni sobi hotela JERUZALEM LJUTOMER. tiarles ■PPj ^Sl^rt^l.tELEFAK; (0a2> -»»».Ml K.. • NAJUGODNEJŠA POSOJILA, BREZ POLOGA, TUDI ZA RABLJENA VOZILA DO S LET ♦ STARO ZA NOVO * NAJUGODNEJŠI LIZINO ■ tudi za PODJETNIKE in KMETOVALCE I ipiomml 13001 aiv «amo 99U.OOO SIT. Mesečni ebrak samo Se.OOO SIT. • rezomi 1 ‘ tKŠttumtt^ amoANE Občinski svet občine Puconci objavlja na podlagi pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Puconci in sklepa z dne 28. 9. 1995 RAZPIS za dodelitev posojil s subvencionirano obrestno mero za vlaganje v razvoj malega gospodarstva v Občini Puconci za leto 1995. Višina razpisanih sredstev znaša 12.000,000,00 SIT, od tega: - iz sredstev LB Pomurske banke, d, d,. Murska Sobota 12,000,000,00 SIT (glavnica). - iz sredstev občinskega proračuna 1.600.000,00 SIT (subvencioniranje obrestne mere). Pogoji za dodelitev posojil: - izhodiščna obrestna mera: R + 9 % letno - subvencija občine (r): 5 % letno - moratorij: 6 mesecev - odptačiina doba, vkijučno z moratorijem: 4 leta - posojiia se vračajo v trimesečnih obrjjkih Posojila so namenjena obrtnikom, samostojnim podjetnikom in gospodarskim družbam v zasebni tasti, ki bodo sredstva vložili v: - nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup opreme, - odpiranje novih delovnih mest, povezano z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo sedež na območju Občine Puconci in opravljajo dejavnost ter nameravajo investirati na območju te občine. Za posojilo lahko zaprosijo tudi prosilci, ki še pridobivajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma registracijo na sodišču. Posojila se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev, ki jih zahteva banka, v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije: - opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite, - razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v proizvodnih storitvenih dejavnostih, - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti ter ustvarjajo možnosti za nove zaposlitve, - da je naložba usmerjena v doseganje višje kakovosti proizvodov in storitev ter zagotadp ekološko neoporečen delovni proces, - zagotavlja boljšo oskrbo občanov, - da so komitenti LB Pomurske banke, d. o.. Murska Sobota, Prijava na razpis mora vsebovati: - kratko predstavitev prosilca, - posiovni načrt - opis razvojnega programa s pričakovanimi učinki, - dovoljenje za opravljanje dejavnosti oziroma registracijo ali dokazilo o začetnem P°' stopku pridobitve dovoljenja za opravljani dejavnosti oziroma registracije na sodiscU - obrtniki in samostojni podjetniki predloži davčno napoved za preteklo leto in polletno poročilo o poslovanju v letu 1995, . - podjetniki (gospodarske družbe) predlogi izkaz uspeha in premoženjsko bilanco preteklo leto in BON 2, - samostojni podjetniki in obrtniki predlogu potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, - gradbeno dovoljenje ali priglasitev det gre za gradnjo ali adaptacijo poslovnih P štorov, - iLupoprodajno pogodbo, predračun ali r čun, če gre za nakup poslovnih prostorov ali Opreme, -zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu P moženja za potrebe zavarovanja posojila- Prošnjo za posojilo s prilogami sprejema taj štvo Občine Puconci, Puconci 80. vložitev prošenj je 20 dni od objave ražpi ■ Nepopolne vloge ne bodo upoštevane. Komisija za delitev posojil bo prošnje re najpozneje v 30 dneh po preteku razpisa i odločitvi obvestila prosilce v osmih dneh lep komisije za delitev posojil je dokončen. Po odobritvi posojila sklene vsak posojilojemalec z banko posojilno pogod ■ Predsednik občinslrega Branko Drvarič, dipl, oec , I ■ t ZA PRUnO JB IN RRRZSKRRNO ZIM« .mf, K* GOST TUR « 4 • < C I t 3 3 B E E t 3 a a s I r ' •A I Suša v denarnici?! Čakajo pa vas še veliki jesenski Izdatki - za ozimnico* topla oblačila, kurjavo, morda nakup avtomobila? Kako prebroditi jesenske mesece? V SKB banki poznamo pot Iz vaših finančnih zagat. Pripraviti smo vam posebno ponudbo posojil: • 6 - mesečna gotovinska posojila z letno obrestno mero T -t-10,5% (ponudba velja le do 31.10.1995), • gotovinska posojila z odplačilno dobo do 3 let In letno obrestno mero T + 13%, • posojila za nakup avtomobila z odplačilno dobo do 5 let fn letno obrestno mero T +13*- Vaša odločitev bo la^a, če vam povemo, da za pridobitev posojila ne potrebujete depozita in da so kreditni pogoji enaki tudi, če z SKB banko poslovno še ne sodelujete. Podrobnejše Informacije dobite v vseh enotah SKB banke In na Zelenem telefonu: 08015 15- nuuM. ‘t r ’ Otb ll.io, DO »95 ^^ik, 12. oktobra 1995 29 r lil I I J I I zima je pred vrati KEMA p, 0., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KEMA NOVA TRGOVINA VSE ZA GRADNJO: - cement, maltit, apno ' strešna kritina SALONIT, BRAMAC, DOBROVEC - termoizolacijski material - barve, fasade I p , ! "'J? li*^ a iK Hll HI - hidroizo-lacijski premazi - parketi, lepila in laki - vsi izdelki iz lastne proizvodnje I 1 I ■ i V i NAJVEČJA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC V POMURJU - italijanske ploščice RICCHETTI - granitogres iz Češke - ploščice GORENJE IN KERAMIK -TERACO IN KLINKER ploščice - sanitarna keramika - vsa gradbena lepila ] / n J Ib-J R' hH r. < r j1- .1 I Ob nakupu kremenčevega peska, granulacije 0,0-4,0 mm, 10 % promocijski popust. Trgovina in prodaja peskov - vsak dan od 7.00 do 17.00, ob sobotah do 12.00. KEMA PUCONCI VAS PRIČAKUJE! i k ČE VAM STREHA PUŠČA, JO ČIMPREJ PREKRIJTE 7. SIUETIA •BRAMAC' ,, , JE m>A, VARNA IN IRAJNA P 'Usniki krasijo tudi dom Jožeta Slane v Bolehnečicih 4. VESTNIK je dodelil ?^novi družini naziv NAJ... KMETIJA’95 za vzorna urejeno hišo. V severovzhodni QVenij[ je meseca v mesec več domačij pokritih s strešniki BRAMAC. St boste dobro vsako streho j® streha za človeka pojem var- I IOg|j --u VV v. ---------I J tlRTi Streho se počutimo varno, to se primerjavi s preteklostjo ni prav nič I I 6SB * NOVIMI STREŠNIKI VELIKA IZBIRA OBLIK IN BARV Za individualno oblikovanje lahko izbirate med tremi različnimi modeli in štirimi barvami strešnikov Bramac. Tako bo streha čisto po vašem okusu, prilagojena arhitekturi vaše hiše, okolici in pokrajini, STREHA S SISTEMOM Priključki in prehodi so kritične točke na strehi. Zato imamo za vsak detajl strehe, ki si ga lahko zamislite, natančno dimenzionirano sistemsko rešitev. Skupaj z vsemi našimi modeli strešnikov dostavimo opremo, ki se po obliki in barvi popolnoma prilega strešnikom, To pomeni dodatno varnost pa tudi gospodarnost, kajti polaganje je hitro in preprosto, O VSEM SE LAHKO In upravičeno smo pri kakovosti 5®lo zahtevni, kajti od vseh delov - ■ j® prav streha izpostavljena največjim ^Plenitvam: vročini in mrazu, dežju. -IH Obr, 5^' --J, toči in oeud&rri- Pavno vsikrar 'vremenskih razmerah se izkaže, kako Pi --------- i® zanesljiva streha. Toda ; ie veliko več kot le nujno potrebna za- j odločilno vplrva na ce- I oarv hiše. Konstrukcija, oblikam I strehe naj se harmonično vključijo v I S®Woo i, -■reh^R^ . M . izpolnjuje večino naštetih za-■ 30-letno pisno jamstvo za kakov-materiala proti zmrzali je Pden od dokazov. 0^^ ■To, da K Sloveniji že več kot 25.000 last-varne pod streho BRAMAC, prepričljiv dokaz. F u ■toif, /' 1 k DOGOVORITE PO TELEFONU uJ Ik is J. l I Vaši svetovalci pri graditvi - najsi bo to arhitekt, I projektant, trgovec z gradbenim materialom ali I krovec - poznajo streho BRAMAC. O vseh podrobnostih se pogovorite s strokovnjaki, ki jim za' upate, pokažejo naj vam vse izdelke iz sistema y BRAMAC, Poleg tega vam je na voljo izjemna in I brezplačna storitev - naš računalnik, imenovan I DAČO, vam bo izdelal ponudbo na podlagi I vašega gradbenega načrta. Če gradbeni I načrt predložite svojemu svetovalcu ali ga / I pošljete neposredno nam, vam bo naŠ I DAČO izdelal popolno ponudbo. / d. o. o., Dobruška vas 45, 68275 Škocjan, tel.: (068) 322 007, telefaks: (068) 76 290 30 vestnik, 12. oktobra motorna vozila DVA MOPEDA, za 20,000 SIT, in 4 m3 drv prodajo. Kare! Huber, Gor. Slaveči 89. m4340 MERCEDES 1413 LK, prekucni, 8 t, starejši letnik, registriran do 2. 4, 1996, prodam. Tel.: 45 182. m4377 MERCEDES 300 D, letnik 88. avto, matic, usnje, ugodno prodam. Tek: 32 373. m4401 JUGO 45 KORAL, letnik 89. prodam. Inf. po tek: 70 198. m4406 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 84, prevoženih 97,000 km, prodam. Tel.; 62 680. m4415 OPEL KADETT, letnik 1979. prodam. Krašči 17, tel.: 40 121. m4419 OPEL KADETT E, letnik 1988, prodam. Veščica 58 pri Murski Soboti. m4423 126 P, letnik 1989. prodam. Tel.: 79 156, m4428 CITROEN AX l.li first, bele barve, letnik 1993, registriran do aprila 1996, prodam. Tek: 31 988, dopoldan, in 0609 621 297, popoldan, mtu JUGO 45 A, karamboliran. v celoti prodam. Tek; 44 244. m4439 ■MAZDO 323 F, 1,8 i, letnik 1990, december, prodam. Tel.: 56 009. m4441 KOMBI LMV 1600 BR, registriran, prodam. Tek: 22 455, m4453 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985. registrirano do 8/96, prodam, Feguš, Sp. Kamenščak 12, Ljutomer. m4458 PUJSKE prodam, Andrejci 12, tel.; 48 616.m4422 PERZIJSKE MUCE, stare dva meseca, prodam, Marija Turica, Nova ulica 3, Petišovci. tek: 76 590. m4440 PIŠČANCI IN PURE’ Naročila sprejemamo od 13. oktobra po tel.: 88 223, Cene: očiščeni piščanci 380 in 280 SIT/kg, očiščene pure 500 SIT/kg. m4459 posesti živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisez novi in golden komet super braun (rjave), tik pred nesno-stjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih lOjarčie ici-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarči-ce imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Betičec. Bakovci, tek: 43 070. Gostilna Železen, Beznovci, tek; 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.; 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisez, tik pred nesnostjo lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tek: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m396 MLADIČE 54-kratnega zmagovalca bokserja. stare 10 tednov, prodajo. Nemet, Gjulane, Csartig Hos-suth Lajos ulica 21, Madžarska. m4206 MLADE NESNICE. novi hisez. lahko naročite na naslov- Ivo Tibaut. Babinci 49, Ljutomer, tel.: 82 401, Dostava na dom. m4300 PUJSKE prodam. lože Pertoci, Jordan 18, Tropovci. m4325 - MLADIČA nemškega ovčarja prodam, Tkalec, Sr. Bistrica 88, m4335 DVE MLADI KRAVI, visoko breji, prodam, ^ton Voroš, Prekmurske čete 50, Črenšovoci, m4337 PUJSKE, 20 kg, kozo, dobro mlekarico. ugodno prodam. Tek: 53 160, Motovilci 5, p. Grad. m4353 PUJSKE prodam. Gradišče 48. m4361 PUJSKE prodam. Mlajtinci 20. tek: 48 188. m438! PUJSKE prodam. Skakovci 60. p. Cankova. m4408 KRAVO, brejo 8 mesecev, z garancijo, prodam. Genterovci 61. m4416 STANOVANJE, dvosobno, 55 v Tomšičevi 2 v Lendavi (blizu hotela Lipa), prodamo. Možnost nakupa za mlado družino ob pomoči dolgoročnega stanovanjskega posojila stanovanjskega sklada Republike Slovenije z dodatno prednostjo po sedmi alineji razpisnih kriterijev. Inf. po tel.: 77 255 m4311 95 AROV ZEMLJE in starejšo hišo v Ropoči 81 prodamo. Tel.: 51 456, m4327 STANOVANJE, 60 ra\ v središču M. Sobote, prodamo. Cena po dogovoru. Tel.: 23 917. m4331 OPREMLJEN FRIZERSKI SALON in stanovanje damo v najem. Tet: 26 434. m4355 HIŠO ali parcelo z možnostjo poslovne dejavnosti v M, Soboti ali okolici kupim. Inf. po tel.. 0609 610 377. m4360 3-SOBNO NOVO KOMFORTNO OPREMLJENO STANOVANJE v centru M. Sobote od 1. 11.95 damo v najem (centalna. kabelska in dvigalo, kletni prostori). Naslov v upravi lista. m4371 GOZD, 26 arov, ter parcelo za počitniško hišo, 26 arov, v Dolini pri Vaneči prodam, Križevci 107 v Prekmurju, m4413 OSEBI, ki na lastne stroške preuredi travnik v vrt - parcela v Čemela-vcih -, omogočim nekajletno brezplačno koriščenje tega zemljišča. Tel.: 31 678.m4414 HIŠO ali TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti ali bližnji okolici kupim. Tel,: 26 351, zvečer. m4431 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti najamem. Tei.. 57 349. m4444 LOKAL, 120 m^ (lahko so rudi trije manjši), v središču Ljutomera dajemo v najem. Tel.: 81 560. m4467 ni, prodam za 10,000 SIT. Tel.: 24 664, od 7. do 8. ure in od 20, do 21, ure, m4237 SUHA DRVA prodamo. Tel.: 76 483, zvečer. m4324 Preklicujem veljavnost spričevala 01, letnika Gimnazije v šolskem letu Ti/ 72 M. Sobota. Gustav Hodošček, Bevkova 12, M. Sobota. in4326 4 m’ suhih bukovih drv prodam. Bokrači 29, tel.; 45 147. m4332 Preklicujera indeks, izdan leta 1988/ 92 na SSGT v Radencih, in Potrdilo o strokovnem izpitu, izdano v SB v Rakičanu I. 1993. Robert Poredoš, Lendavska 25, M. Sobota, m4339 DVA REZERVOARJA za kurilno olje znamke Schuz prodam. Tek: 49 249. m4354 KRMNO PESO brigadir prodam. Crenšovci. Sodarska ulica 9. m4356 VARAŽDINSKO zelje prodajamo za ozimnico. Verban, Tropovci, tel,. 46 015 ali 46 280 po 17. uri. m4363 KOMPLETNO LINIJO za izdelavo betonskih robnikov in kanalet prodam. Tel.: 60 516. ni4370 TERMOAKULACIJSKO PEČ, 2,5 KW in 3,5 KW, in peč na trda goriva Kaloreks Plamen prodam. Tek; 70 640. m4376 GROZDJE z brajd prodam, Teša-novci 29. m4379 Preklicujem veljavnost spričeval I. n. III. letnika in zaključno spričevalo, izdana leta 68, 69, 70, 71 na Srednji poklicni šoli M. Sobota, smer strojni ključavničar. Mirko Pivar, Št, Kovača 17, M. Sobota. m4385 BARVNI TV Gorenje, šivalni stroj Bagat, trajnogorečo peč Plamen Magma 10, dve zamrzovalni skrinji Gorenje 220 in 345 1, termoakula-cijsko peč. 5 KW, dodatni Štedilnik Gorenje, 35 cm, prodam. Tel.: 22 392. m4386 MAČEHE naprodaj. Tek. 48 034. m4387 FIN GORE N: vložite svoj certifikat in dobite lepo nagrado: parni likalnik ali radio kasetofon. Tel.: 062 221 106 ali 631 164, popoldne. m4388 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 KW, ugodno prodam. Tek: 21 041. m4400 GOSTINCI! Prodam raženj za peko odojkov ter električni žar s pečico in aparat za kavo. Tel,: 76 041. m 4442 POLNILA iz križevskih opekarn zelo ugodno prodamo. Tek 61 615, m4443 ŠTEDILNIK na trda goriva prodamo. Tek: 26 687. m4454 STROJ ZENIT 935 prodam ali za-meruam za manjšega ter elektrovi-ličarja, 800 kg, prodam. Tek: 60 516. m4455 AVTOPRIKOLICO in termoakumulacijsko peč, 3,5 kW, ugodno prodam. Tek: 46 572 ali Petanjci 76. m4457 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 kW, prodam. Tel,: 75 890 ali Tomšičeva 14/1, m4460 ENOOSNO PRIKOLICO, nosilnost 3,5 t, prodam. Tel.: 65 658. m4463 PIVNICA CAMBRINUS ZAGORJE OB SAVI zaposli dve natakarici. Stanovanje preskrbljeno. Tel,: 0601 62 430, tn4466 DELAVCA v avtopralnici takoj zaposlimo. Tei.: 81 560. m4470 storitve delo MATEMATIKO za osnovno šolo inštruiram. 500 SIT na uto. Tel.: 65 107, Simona. m4373 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, izdelava, montaža in servis. Tel,: 0609 616 170. m4383 KERAMIKO polagamo na obročno odplačilo, tudi z našim materialom. Tel.: 77 296. m4425 POUČUJEM HARMONIKO. Inf. po tek: 23 942. m4446 MONTAŽA rolet, žaluzij, lu^ zaves po ugodni ceni. Tel,: tl +**■ m4451 1 kmetijska mehanizacija ŽITNO SEJALNICO GAMA 18, 2,10 m, prodam. Tel.: 87 261 ali 61 836, po 17. uri. m4329 ■ CISTERNO CREINA 1700 1 prodam. Žihlava 9, tel,: 68 719, m4405 TRAKTOR STEYR 86, TIP 18 KS z reduktorjem in koso prodam. Ren-kovei 1 lOa, m4407 SILAŽNI KOMBANJ Lifan, malo rabljen, prodam. Tel.: 57 045. m44!0 TRAKTOR IMT 560 prodam, Mačkovci 14, m4421 PRODAJO TRAKTORJA ZETOR 2511 za 4600 DEM, IMT 540 za 5 100 DEM, tovorna avtomobila TAM 2001 za 2500 DEM in mercedes 406 za 2800 DEM, Murski Petrovci 15. m4429 ROČNI LUŠČILNIK za koruzo in enofazni manjši drobilnik zrnja prodam. Tek; 23 959. m4430 SEJALNICO OLT, 18-redno, malo rabljeno, prodam. Hari, Križevci 4, tel.: 54 030, od 7. do 15. ure, zvečer 54 130, m4464 Vabofto tai j&easka romai^e po ptoeh sv. Frančiška ai sv. v Assisi od 27. do 29. oktedrra, agejtcifd ZOSrt, Spodnja fdr^a, (Q65) 7e 147 ali (069) 81 008. Nemčavcid. o. o. vrtnarstvo, proizvodnja, trgovina in storitve, NEMČAVCI lOa, 69000 Murska Sobota razno TLAKOVEC, 10 6 plohov (»fo- slinov«), 50 kg smole, sod, pocinka- >« 11( nrfi uge.’v etiim .|1 (mt 069 32 027 v N -VjrM PTJ ohlMlcujn«- kvvv-u.- KVraenI v v RUMENI INTERNET - SLOATNIA (no CtMAKt iV f (TKfl TZ VSrtT.-\ fiVFT i-i TTR/O.AM Ml.l.l lAIhlžI.AI.N.A l*K EIŽSlAVt I FV - KAHVSkSlIkL -i;svi.v:uA. tK,KOM\o )o itivxi'i itKftiA CENA.> 379 DEM. Akcija - MTV legalno bre*’ plačno pol lata- TAFi Trnje 61, tel.: 70 021- 1 srečanja Fant, star 31 let. s službo in blilom želi spoznati delde an co. staro do 30 let. Dvigni ni J slov pod šifro JESEN '95. nw. I NATAKARICO ali dekle z veseljem do strežbe takoj zaposlimo za nedoločen čas. Inf, po tel,: 23 464. m4323 KVALIFICIRANO KUHARICO ZA DELO V GOSTILNI v Nemčiji pri slovenski družini iščemo za najmanj 3 leta. Delovna viza zagotovljena. Stanovanje in hrana preskrbljena z dobro plačo. Tel.: 0049 71 5322 516, g. Branko Bukovec. m4338 NATAKARICO v lokalu v Murski Soboti takoj zaposlim. Inf. po tel,: 31 708. m4359 Gostilna na Primorskem nujno sprejme v redno delovno razmerje natakarica. Ponujajo stanovanje, hrano in dober osebni dohodek. Dekleta, priložnost za vas! Pokličite po tel.: 76 557 ali 0609 621 674. m4390 Lapi Irade Mlajtinci d.o.o. in GORENJE FINING d. o. o., vam omogočata nakup: ■ vseh vrst gospodinjskih aparatov - bele tehnike - videorekorderjev - glasbenih stolpov - radiokasetofonov - šivalnih strojev - mikrovalovnih pečic • videokamer itd. NA PET, DVANAJST ALI PETINDVAJSET OBROKOV! Informacije po telefonu: 069 48 193, 48 693 ali osebno na našem naslovu: API TRADE, d, o. o., Mlajtinci 37a Sporočamo, da smo odprli cvetličarno v Nemčavcih 10a, Ob 1. NOVEMBRU ponujamo sveče, mačehe in cvetlične aranžmaje, za katere sprejemamo naročila, rezano cvetje vseh vrst, lepe lončnice, galanterijsko blago. Pri njih si lahko ogledate in kupite tudi ročno izdelane preproge ECO TEK Obiščite jih in se prepričajte o pestri In kakovostni ponudbi. FLORJANA, NEMČAVCI 10 a, tel. št,: (069) 24 718. 1. NOVEMBER BO KMALU TU! CVETLIČARNA IN SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V RAKIČANU in na TIŠINI se pripuročata s KAKOVOSTNIMI JZOELKI; SUHI IN SVEŽI ARANŽMAJI - UNIKATNI IZDELKI - SUHI IN SVEŽI VENCI - REZANO CVETJE - NAGROBNE SVEČE Naročila sprejemamo osebno v Rakičanu In na Tišini. Informacije po telefonu 4G 238 Ir 32 434. KAKOVOST VELJA! EKPORT - IMPORT Finančni ing* ni ring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila P.'E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tet.-telefaks: (069) 32 848 I p GARAŽNA, DELAVNIŠKA IN DVORIŠČNA VRATA z avtomatiko in daljinskim * . upravljaojeiii FERINA MARIBOR, Limbuška c. 38a, teL(062) 10161^^ Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. V SPOMIN . 17. oktobra bo minilo 10 žalosidin let, odkar nas Je zapustit predragi mož, oče, dedek, stric in brat I Ignac Kolenko iz Crenšovec Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in U v spomin nanj prižgete svečo. Vsi, ki smo te imeli radi I I I I Skrb, delo in trpljenje tvoje Je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 81. letu nas Je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra Matilda Malačič iz Pordaštnec . Zahvaljujemo se vsem, ki ste Jo v tako velikem števil pospremili na zadnji poti, darovali za maše, cvetje'd sveče, Hvala tudi vsem, ki ste v teh težkih trenutku* sočustvovali z nami ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Nisi si vzel časa, da slovo bi od nas vzel. Prehitela te Je smrt, ki globoko nas Je prizadela in nam ie Je prehitro vzela. ■ ZAHVALA Ludvik Bedek iz Križevec v Prekmud** ' n V&f Ob nenadni boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki so pospremili na njegovi nepričakovani zadnji pdU' “J izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebej" g, župniku, pevcem in vsem, ki so ga pospreniiu- Zato počivaj v miru in pokoju! Žalujoči: hčerka Angela z možem Žoltanom ter Gabrijel in Gabrijela I I I I I ZAHVALA I Ob smrti naše drage mame, tašče, babice id prababice Marije Gaberšček iz Benice se iskreno zahvatjujemo sorodnikom, ! sosedom in vsem znancem, ki ste nam strani, s tiho mislijo počastili njen spomin f pospremili k večnemu počitku. Iskrena duhovniku, pevkam in mami Gizeli za gj- neizmerno spoštovanje pokojnice v času i življenja, 5 hvaležnostjo sin Jože z družin^ I 95 i^ik, 12. oktobra 1995 31 nit lil. I t ZAHVALA V 91. letu je umrl plemeniti mož, atek, dedek, pradedek in tast JožefŠkrlec mizarski mojster iz Banovec 10-nv ! I I I I I I Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo '^cm sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za vence in cvetje ter za sveče in svete maše, Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in za odigrano Tišino. Ganljive besede ob slovesu sta izrekla g. Novak in g. Mulec, za kar se jima zahvaljujemo. Hvala GD Banovci, VIZ Veržej, OŠ Turnišče ter osebju oddelka za intenzivno nego kirurgije v Murski Soboti, Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga spremili na zadnji poti. Vsi njegori Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grom je med nami, tišina prsti; le lučka ljubezni naj vedno gori in moj naj nasmeh med vami živi. V SPOMIN 6. oktobra so minila tri žalostna leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Pavel Smej iz Kobilja Čas hitro mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le še s cvetjem, plameni sveč in spominom nate. I^si njegovi Že leti dve v tihem grobu spiš, a v naših srcih vedno še živiš, tvoj večni dom te rože zdaj krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo. V SPOMIN 11. oktobra sta minili dve leti žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Štefan Šeruga iz Puževec Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje, prisrčna hvala. Vsi ki te imamo radi V SPOMIN Oh, kako je prazna hiša, kako boli srce, za drago mamo, staro mamo in taščo Karolino Antalič Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razvesljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda - ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal je nate le spomin, a ob spominu trpek jok! Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. I ZAHVALA ’ 54. letu je za vedno prenehalo biti srce naše drage žene, mame in stare mame Barbare Slavic iz Beltince iz Sela 15, oktobra bo minilo eno leto, odkar te ni več v našem domu. Ostal je le spomin na tvoje pridne roke, dobro in plemenito srce. Spominjamo pa sc tudi očeta, starega očeta in tasta Jožefa Antaliča iz Sela 16. oktobra bo minilo 32 let, odkar nisi več med nami. Vsem, ki postojitje ob njunem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje, prisrčna hvala. Vsi, ki se vaju spominjamo r življenju le skrb in delo si poznal, i sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 84. letu nas je 29. septembra 1995 po kratkotrajni bolezni zapustil naš dragi striček Koloman Benkič V; b boleči in nenadomestljivi izgubi ljube Žene, mame in mame se iskreno zahviajujemo vsem sorodnikom, sedotn, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na mnogo prerani zadnji poti, nam pa izrekli ustno in Pisno sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše. Osebna hvala g. kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Kocipru za ganljivo slovo. sk^aj in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! ____Žalujoči; vsi njeni, ki smo jo imeli radi Ko živela setn, ljubila sem vas vse, ! zdaj, ko me več med vami ni, L ! ljubite me v spominu vit V SPOMIN Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep jesenski dan, nihče takrat slutil ni, da bo to dan žalosti, bridkosti in solza. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je v 31. letu cvetje prekrilo grob našega ljubega sina, brata, vnuka, strica, nečaka in bratranca Marijana Jakiša n ki Šalovec ®^ino v srcu in tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo ^'^ffdnikom, sosedom, botrini, znancem, prijateljem stran *''' pomagali v najtežjih trenutkih, stali ob ■ ham izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za 111 IV. tlobrodelne namene ter ga v tako velikem pospremili k mnogo preranemu počitku. župniku za pogrebni obred, pevcem za ^bčin*n ^l°stinkc. g. Mirjani Horvat za ganljivo slovo, Hodoš - Salovci. gasilcem, K.LJI>-u, KS, NK Salovci, godbi in pogrebništvu Banfi, Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi h ■'I Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podat, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostat. ZAHVALA Mnogo prerano je umrl naš dragi mož, oče, dedek, sin in brat Štefan Županek iz Murske Sobote sor?? izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste sojjj. * ^®žkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli JC, darovali vence, sveče ter za svete maše m ga pospremili na njegovi zadnji poti. M. Sobota. 6.10,1995 Žalujoči vsi tvoji najdražji *Tih in boleč je spomin na 12. oktober, ko si nas za vedno zapustila, draga mama Marija Sobočan roj. Hozjan iz Gomilice 111 Hvala vsem, ki z lepo mislijo, cvetjem in svečko postojite ob njenem grobu. Vsi tvoji ZAHVALA Tiho, mimo in brez slovesa nas je v 65. letu za vedno zapustil naš dragi mož, skrbni oče in dedek Martin Kouter iz Rakovec Imel si močno voljo do življenja in ljubezen do svojega doma, toda neusmiljena usoda in zahrbtna bolezen je v kratkem času pretrgala nit tvojega življenja. Prisrčna hvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in kolektivu TŽO, 374. brigadi. Hvala vsem za darovane vence in šopke, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi K tebi želim, moj Bog, k tebi, moj Bog, so bile zadnje želje našega dragega v očeta Štefana Lakija iz Velike Polane ki se je v 91. letu podal po skrbnem in napornem zemeljskem življenju k večnemu počitku. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrini, GD Lendava, delavcem podjetja Integral Lendava ter vsem prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu prinesli cvetje in sveče ali darovali za maše in dobre namene ter sočustvovali z nami. Se posebej hvala polanskemu g. župniku za opravljen obred in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali med boleznijo, in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi, ki smo ga imeti radi upokojeni natakar iz Ulice Štefana Kuzmiča 1 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter sočustvovali z nami v težkih trenutkih slovesa. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in upokojenskemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Hvala gospodu govorniku Merklinu za besede slovesa. Hvala tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nesebično skrb in pomoč med boleznijo. Hvala OŠ I, posebno osebju kuhinje, poslovodji trgovine Usnje g. Šomnu za pomoč, pogrebništvu Banfi in g. Marušiču za odigrano Tišino. Hajlepša hvala osebju restavracije Prekmurski hram za postrežbo in gostoljubnost. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. L« njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHNNLN V 83. letu me jc za vedno zapustila draga mama Karolina Tolvaj t_ A_1_______ roj. Matuš iz Salovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njen zadnji dom, darovati vence, cvetje, prispevke za mrliško vežico in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči sin Janez Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena, vzame ti, kar si imet najraje, tudi ti si imela rada ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Delo, ljubezen in trpljenje bilo tvoje je življenje, draga mama, nam ostaja zdaj praznina in v srcih velika bolečina. ZAHVALA V 37. letu nas je tiho in brez slovesa zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra in vnukinja Jožica Lapoša iz Večeslavec Ob prerani in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter jo skupaj z nami v tako velikem številu pospremili k njenemu preranemu počitku. Posebej hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma, obrtnikom občine Rogašovci, Obrtni zbornici M. Sobota, šolam, mladini in sošolcem OŠ. Žalujoči; njeni najdrazji ■J -1 KRI NI ( n Prečastiti dr. Vekoslav Grmič, nekdaj znan kot rdeči škof, zaradi cesarje bil degradiran v naslovnega škofa, je bil minuli četrtek v gledališki kapeli soboškega (luteranskega) Szaparyjevega gradu na predstaritvi Protestantskega katekizma z aklamacijo izvoljen za evangeličanskega škofa. Milan Kučan - Sezone« na prireditev ni poslal pozdravnega telegrama, ker je ogorčen zaradi Grmičeve pastirske konkurence. w w ♦ Državni svetnik in poklicni vinogradnik Andrej Hrastelj - Cigarillos je po dolgotrajno zamrznjenem prija--teljevanju nenadoma pozval starega kvartopirskega druga, zdaj radgonskega župana Miho Vodenika - Poldrugega Miho, na kvartaški dvoboj. Kvartala naj bi za cepič najstarejše trte na sveto, ki gaje Vodenik dobil od mariborskega župana Alojzija Križmana. Hrastelj hoče obogatiti vinsko ponudbo v Hitovih igralnicah. Kot je slišati, se je pod-vrženost ljutomerskega župana Ludwiga Bratusche ptujskemu gospodstvu nenadoma zmanjšala. Zameri jim, ker na izbiro za najlepšo Slovenko niso uvrstili nobene kasaške lepotice iz ljutomerske kobilarne. ifRričakovat sem, dabeltim ski župan Kavaš po delitveni bilanci o zapuščini soboške občine ns bo imel nobenih zahtevkov, saj je podedoval največjo prašičjo farmo v Evropi,e je potrto izjavil soboški župan Andrej Gerenčer-Bro-ker. Kavaš še vedno zahteva prenos polovice M uri n ega nogometnega štadiona v Beltince. trNaš delitveni predlog smo potrdili z delitvijo točk na zadnji tekmi med Beltinci in Muro. Lahko bi jih potolkli, e je povedal. 4r Policijsko ministrstvo Prekuiursko-Prleške republike je sporočilo, daje letošnje spravilo alkoholne droge potekalo »normalno'jn brez težav«. Oblast se je kot vedno doslej pokazala pozorno in je lastnike nasadov opozarjala, naj drogo pustijo, da jo bodo še nekaj časa »razvajali sončni žarki«, ker višja sladkorna stopnja zvišuje njeno učinkovitost. Anželjeri fantje so budno varovati, da trgačev in obiračev v vinogradih nihče ni nadlegoval. Sporočili so. da so pri svojem rednem kontrolnem delu na cestah zajeli nekaj piJaiiih od marihuane pa tudi vsi prometni prekrški in nesreče so bili zagrešeni pod vplivom te nevarne droge, * * * Zadnja vest: Aiya Mariška je nezadovoljna s kmečkimi igrami v pretekli sezoni, zato je svojemu lendavskemu županu Koconu - Nikrdaju 11. že poslala scenarij za naslednje leto. V njem je posebno pozornost namenila ročni košnji obcestnih jarkov v domači občini. »Nevarnost, da se v gostem rastju skrijejo obcestni roparji, lahko ogrozi nemoten tranzit in nam tako zmanjša pritok denarja,« je zapisala. KSEftUl KONJ nsni /MAV n/ it,saa BODITE Z NAMI - ■ NE BOSTE samih Kan A. KKMEN IN SPECULM ORADB&tl UKTERULI KEMA To, kar ste iskali! Najrečji izbira keramičiib pinščk v PonMijn 12.10. KUPON Nagradno vprašanje: ’ i! l Napišite imena in priimke treh novinarjev VESINIM! u — 1 Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite G' na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov; Podjetje za S informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13. 69000 M. Sobota Z. E ZA 1 iZA I PRESENEČENJA ZA NOVE NAROČNIKE! - Radgonski mehurčki Lendavski pereči Ljudje pa so res nesramni! Razširile so se govorice, daje ess*, Pozdravljene, ljube moje in ljubi moji (no, nekaterim dedcem bi težko rekla ljubi moji). Mehurčki imajo resnično neko moč. Reakcije »prizadetihr so strašne. Nisem si mogla misliti, kako občutljivi so nekateri, če jih malo omenim v priljubljenih Mehurčkih. Pa nič slabega ne mislim, samo komentiram njihova »butasta« dejanja. P vrtcu so malo zamerili, ker sem uporabila njih za primerjavo z radgonskim občinskim svetom (so drugi občinski sveti boljši, so mogoče celo slabši?). Našim cicibanom (saj še lahko uporabljam ta izraz) se opravičujem. Tako, z občinskimi svetniki bo nekaj časa mir (nisem mislila na Mesno industrijo Radgona - čeprav bi kateri dedec tudi tja sodil!). Do naslednje seanse »Indijancev« (svetniki so namazani z vsemi žav-bami) bo potekalo življenje v Radgoni čisto normalno. Se vedno je mesec varčevanja (ljudje pa imajo prave požrtije na trgatvah), še vedno je mesec požarne varnosti (ljudje pa si gasijo žejo s staro in novo pijačo). Menda je minil teden otroka, slišala in videla sem, da je bilo na radgonski šoli pestro, gospod nadučitelj je dal celo en dan pouka »fraj«. Žal pa se ni niti župan niti podžupan niti predsednik sveta niso spomnili, da bi v naši »mali rtjikovim težavam in problemom, sicer pa je še čas, da to »napako« popravijo. Menda je minil tudi teden prometne varnosti, na srečo brez velikih pretresov. Joj, ljube moje, kako mi je hudo za tri radgonska dekleta, ki so odšla neznano kam! Kako hudo je Šele njihovim mamam! No, ljube moje, Radgona je bila zopet v glavnem dnevniku slovenske televizije. Pidela sem mojega župana, kako sprejema v svoje roke delček 400 let stare dame, ki se ji reče vinska trta. Župan zna delati z dekleti (ne mislim nič slabega) in upam, da bo tudi v Radgoni ta svetovno znana trta rasla. Kje, to je zdaj vprašanje. Župan je tudi vinogradnik (tudi podžupan in predsednik sveta in pol občinskega sveta - vsaj nekaj koristnega!) in ne dvomim, da ta trtica v Radgoni ne bi uspevala. Ce ne bo, pa bomo me ženske stvar v roke vzele. V naših rokah marsikaj zraste! Tako tudi raste (počasi, a zanesi)ivo) tista »famozna« stavba ob Partizanski cesti (še partizani bi jo v hudih časih prej zgradili). Stavba tudi ni več oblečena r belo, ampak v umazano sivo barvo. Bolj čiste bodo tudi radgonske ulice, saj je Komunala dobila »famozni« stroj. Še kakšen stroj za »čiščenje« izgube bi bil potreben! Očiščevalno razpoložena Radgonska klepetulja od starejših varovank doma ostarelih skočila iz najvišjega dstropja in k sreči ostala skorajda nepoškodovana. Seveda z^J k deluje ljudska domišljija in tisti, ki posedajo po lokalih shajajo kje drugje, »vedo« povedati, zakaj je to naredila. Sanf j je sicer nisem šel vprašat, ker sem že starejši človek in se bajt"’’ 1 da bi me utegnili zadržati kar tam. Sem pa tudi slišal priptt'^ dovanje neke »mamce« (ta ni skočila skozi okno), kije trdh^ I da ji tako dobro, kot ji je zdaj, ko je na tujem, ni bilo niti K J daj, ko je živela v svoji hiši. Toda, ljudje božji, le zakaj vei^^ | paje potem ena skočila skozi okno? Se jije zmešalo alijajčt^ J diegoval kad »dedek«? Sam ljubi Bog ve, kaj je bil razlog. in človeška pota so pač skrivnostna! Zdaj pa tudi ni več nobena »tajna« letošnja vinska bet^^ Tako mi, ki smo trgali, ko je škof blagoslavljal temeljni katit^ za kulturni dom, kakor oni, ki so gnilo grozdje trgali »vikend«, smo razočarani: v primerjavi z lanskim letom , ______________________________n.,...........* .......L_________/d/9 1 napolnili le polovico sodov. Domnevni vzrok sem omenjtd ।: i prejšnjih Perečih (preveč gnojenja), zdaj pa v razmislek . nujam še tole, kar sicer ni zraslo na mojem zelniku: letositp '.; I občinie sprejeli predstavnike otrok ter prisluhnili Ob novi lekarni v Gornji Radgoni je večkrat parkiranih toliko osebnih vozil, da mimo njih ne morejo niti pešci, kaj šele mamice z vozički. Vozila prkirajo večinoma tisti, ki so tam zaposleni in tako onemogočijo parkiranje tistim, ki se do tja pripeljejo od drugod, denimo iz Vidma ob Ščavnici. Kaj ko bi uvedli parki- ranje za določen čas? - FotograOja: F. Klemenčič ■ IVANO VCl - Dom vinogradnikov v Iva novcih je tako rekoč pred odprtjem, saj je treba urediti le še kanalizacijo in okolico ter parkirišče. Predračunska vrednost teh del je ocenjena na 6,800.000 tolaijev, to pa ne pomeni, da bodo dela dejansko toliko stala, saj so objavili razpis za izbiro najugodnejšega »izvajalca«. (G, G.) ■ KOKOLANJŠČAK - Posodobitev ceste med Grabonošem in GrabonoŠkim Vrhom v dolžini l .600 metrov bo stala 23. CKM.fMK) tolaijev. Na vidiku je tudi asfaltiranje ceste Grabšinci-Kokolanjščak. Dela in material naj bi stali 10.000.000 tolaijev. (G, G.) Cene rabljenih avtomobilov Pri soboškem Agroservisu so tniitulo nedeljo prodajali 33 rabljenih vozil, prodali pa so le štiri. ^amka Letnik ftev, ktn Cena Niste sami, Vestnik je z vami! Cene sadja in zelenjave Jabila Hruata Siuna r««i)ranh Kivi Umni Brudje Paradižnik Cnith fitatg i*nn Karanja NeUailM BtstiM Knark Tr»ca Gcrnj) Radgita IjritMr 80 110 200 3S0 200 2S0 200 200 100 300 100 200 200 40 Kraaplr n uiMko 30 r>«rllu 100 niritt n irtmnlM 120 iriji 00 50-00 120 120 200 400 240 220 240 250 00 300 ISO 200 200 30 25 120 120 40 letina je dobra, normalna, pač pa je bilo narobe lani, kojč trtah zraslo preveč grozdja. Recimo, da je tako. No, lansko smo popili, letošnjega pa bomo pognali po grlu veliko pnd' den bomo stisnili kako prihodnjo ranino. Mar to pomem, " J bomo vinogradniki in slabi kletarji v goricah pili stil? Ki ^'^3 no, kajti povpraševanje po sladkorju je letos nenormalno i® j tej in tej kleti so spet »čarali«. Naj ga kar pijejo in naj jih . I želodec! Dobro je, da je letos grozdja veliko manj, saj Če bi bilo in tone tržnih presežkov, tedaj bi verjetno morala oživiti 11 -7 ska klel, d. o: o., Lendava, nastala z denarjem »zadružniho'^ ki naj bi se nekoč odpovedali nadomestilu za škodo, povzrtk^ no s točo. . Zdaj pa slišim, da so zanesenjaški načrti splavali po vodi da je zadeva vstečt^u. fndabo mera polna (in naključje omenjajo ime nekega gospoda Vinčeca. Pravzaprav ccn«^ »zadružna« klet, če pa ni grozdja in vina? Znanec Janči, W* t f r ».M j-B .zjV BMI /T .1 _ član KZ, trdi, da bi lahko stekleničili madžarska vina prodajali kot lendavčana, ne ve pa seveda, da imamo stroga^— špektorico, tudi sama je pridelovalka grozdja in bi zate ze' da hitro stopila komu na prste. DOLGOVAŠKE GORICE - V lendavski župniji s® letih obnovili veliko sakralnih objektov, nekaj pa so J' J til "n______I I---a.1.1_______________________________I.MHn «r vVitkCialkU . k. zgradili. Pred kratkim so namesto dotrajalega križa v zaselku v Dolgovaških Goricah postavili novega. Največ so prisP^^ 1 K • . ■ .1 — . . .. . X TJ- .ti .. . _ Sander Hozjan in družina Cipot. Križno znamenje je blagosld*' davski župnik g. Jože Bemad. (J. Ž.) Moja domača banka ----— /O Pomurska banka d#’ g . Jt Murska Sob<’^ Meaialiiiški tečaj Pomurske baake z dae, 1«. oktobra 1995,1^^ od II. 1«. 1995 od «0.00. Sredap tečaj Banke Slovenije ve|j* od ) ' Oržita Avstriia Fraucija Nemčija ItaHta I Švica ZDA lil Enota n Banka SlovMife Nakup 10« 100 100 100 100 1 2.417,0710 8.325,2539 7,4270 10.336,6352 119,3508 1.188,00 2.434,0« 8.470,00 7,40 10.410,00 120,50 Jugo 55 Jugo 45 Renault 4GTL Škoda Favorit 136L Golf Rabit 1,8 Nissan sony 1,4 Renault 19 GIR Jugo 55 Opel Vectra 1,6 Renault 5C Fiat Crmna Renault 4GTL Lada Samara 1,3 Ford Escort 1,3 1989 198« 1983 1992 198« 1992 1991 1988 1989 199« 1989 1989 1989 199« «1.««« 67.««« 15«.»«« 2«.0«0 134.««« 80.«»« «3.«0« ««.0«« 81.0«« 72,««« 58.««« 76.««« «8.»«« 69.««« 4.0«« DEM 1.7«0 DEM 1.3«« DEM 8.««« DEM 10.50« DEM 15.50« DEM 14.5«0 DEM 3.7«0 DEM 14.30« DEM 8.80« DEM 10.00« DEM 3,7«0 DEM 5.0«0 DEM l«.5«0 DEM Turnišče: cene pujskov Na četrtkov sejem pujskov v Turnišče so rejci pripeljali 67 živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Povpraševanje ni bilo ravno ve^ tiko, saj je lastnUte zamenjalo le 25 pujskov, novi lastniki pa so morali za par odšteti od 10.000 do 15.000 tolaijev. Če ste varčevalec LB Pomurske banke in zadnjih 12 mesecih vezali tolarska ali deviz«^ sredstva, vam priporočamo DOLGOROČNI TOLARSKI DEPOZI'*' S PREMIJO, ki vam omogoča, da dobite tekmo z inflacija i« dobiček v obliki stimulativnih obrestil - Najnigi znesek vezave: 100.000 SIT. - Doba vezave: 12 mesecev. - Obrestna mera: izhodiščna (osnovna), ki velja za nad 12 mesecev, povečana za stimulacijo in pre«"" 9,47 %-10,00 %, - Izplačilo obresti: če vežete znesek nad 500.000 SiT lahko odločite za izplačilo obresti mesečno, trima* ali polletno. Podrobnejše Informacije dobite v vaši eno** Pomunke banke. ilž^ se L*