PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ™)t>- postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 130 (8223)
TRST, petek, 2. junija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tisirn.ni partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Zaključena 12-dnevna turneja ameriškega predsednika
NIX0N KONČAL OBISK V VARŠAVI ŠE DANES BO POROČAL KONGRESU
Uradno poročilo o ameriško-poljskih pogovorih - V ospredju vprašanja Evrope - Poljski voditelji povabljeni v ZDA
, VARŠAVA, l. — Ameriški predsednik Nixon zaključuje rf^jo, ki jo je začel 20. maja in med katero je obiskal ,'Stnjo, Sovjetsko zvezo, Iran in Poljsko. Predsedniško letalo “pirit of ’76» je danes popoldne zapustilo Varšavo ter bo ^Prvih jutranjih urah dospelo v letalsko bazo Andrews blizu V®shingtona. Kmalu zatem bo Nixon že dal poročilo o svo-potovanju ameriškemu kongresu.
Malo pred Nixonovim odho-,----
r0®1 iz poljske prestolnice so Varšavi objavili skupno poro-o pogovorih, ki sta ga podrla šef Bele hiše in prvi se-®ptar poljske KP Edvard Gie-V njem je med drugim re-"r®?. da so bili pogovori «iskre-? stvarni«. Nixon je povabil lereka, predsednika državnega Jablonskega in ministrskega ”edsednika Jaroszevvicza, naj obi-:Cejo ZDA. Povabilo je bilo spre-r°' datum obiska pa bo določen
po običajnih diplomatskih po-
L®l>e strani sta med pogovori — ^ Pravi poročilo — prikazali lastjo stališča o p-oložaju v Evropi, “udarjeno je bilo, da je razširijo odnosov med državami, ki so Ojnteresirane v evropsko varnost, nekega Pomena za svetovni mir.
strani sta z zadovoljstvom Mravili sporazum med Zahodno “ničijo in Poljsko, vštevši določbo mejah, ter podčrtali, da po-r®a. skupaj z drugimi pred ne-doseženimi sporazumi, pri-k zaupanju in sodelovanju evropskimi državami.
strani soglašata, da bi re-Jptočno zmanjšanje sil in oboro-jjVe. predvsem v srednji Evropi. F^pevalo k zajamčenju varnosti i Stabilnosti na kontinentu. Vsakr-sporazum v tem smislu hi ni-30r ne zmanjšal varnosti obeh fAan>. ampak bi pomenil važen ko-* k popolni in splošni razorožitvi.
Glede evropske konference o varil?5® m sodelovanju se obe strani strinjata — kot je rečeno v Jufočilu — da bi pomenila važen ST^k naprej v procesu normaliza-Je. odnosov in pomiritve v Ev-l'W.
strani sta tudi prikazali svo-• stališča glede vojne v Vietnamu Položaja v Indokini, ta stali-Pa ostajajo v temeljnih točkah jj~učna. Pač pa sta obe strani t®rili zadovoljstvo za okrepitev Kovinskih in gospodarskih odno-■ toed obema državama ter so-^ sno ugotovili, da obstajajo znat-(jl Složnosti za njihovo razširitev. K s^rani sta s® dogovorili, da bosta občasno posvetovali o teh DjVasanijh. V načrtu je tudi podil« sPorazuma o letalskem prome-L^boed Poljsko in ZDA. kar naj . Prispeva k razširitvi turistič-brnenja ve.
J^® uradna glasnika obeh dele-Ronald Ziegler za ZDA in ju^imierz Janiurek za Poljsko, ^ na tiskovni konferenci govo-D0 rezultatih poljsko - ameriških Kovorov. Poljski glasnik jih je iil k’1 23 iskrene, konstruktivne o,koristne* bodisi glede dvostran-,b odnosov, bodisi glede medna [k ml) vprašanj, o katerih so raz-V t?li *v duhu Politike pomirit-ia) ,Miška je zadovoljna — je de-
bbisi
Klasnik
da lahko da svoj
djjbevek k procesu pomiritve. Ja-ih.^k je še povedal da so med
poudaril, da je Poljska solidarna z vietnamskim ljudstvom ter se zavzema za realistično in miroljubno rešjtev spora na osnovi predlogov začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama.
Ziegler je izrazil zadovoljstvo zaradi rezultatov Nixonovega obiska na Poljskem ter zaradi sprejema, ki ga je bil ameriški predsednik deležen v Varšavi. Poudaril je tudi, da bo Nixon takoj po vrnitvi v Washington poročal kongresu o rezultatih obiska v Moskvi in v Varšavi.
Sovjetska agencija TASS poroča, da je Nixon na poti iz Teherana v Varšavo med poletom nad sovjetskim ozemljem poslal kremeljskim voditeljem brzojavko, v kateri izraža zaupanje, da bo vrh v Moskvi prešel v zgodovino kot prispevek k trajnemu miru na svetu. Nixon v brzojavki dodaja, da se bo vedno spominjal toplega sprejema, ki ga jebil deležen med obiskom v Sovjetski zvezi.
Veliko otrok med žrtvami ameriških bomb nad severnovietnamskimi mesti
HANOJ, 1. — Ameriška letala so v zadnjih dneh bombardirala številne sevemovietnamske šole in obljudena naselja. Med žrtvami je veliko otrok, kot poroča danes glasilo sevemovietnamske partije Nhan Dan.
List poroča tudi, da so v torek in sredo sestrelili še dve ameriški letali. Od začetka vojne so tako ZDA zgubile nad Severnim Vietnamom 3.618 letal.
Poveljstvo ameriškega letalstva v Sajgonu je sporočilo, da so leteče trdnjave B-52 danes intenzivno bombardirale mesto Quang Tri, ki so ga partizani osvobodili že 1. maja. Več kot 30 bombnikov je odvrglo na mesto nad milijon kilogramov bomb.
Na področju Kontuma so boji medtem nekoliko ponehali, čeprav Sajgoncem ni uspelo, da bi partizanske oddelke izgnali iz mesta. Po predvidevanjih kolaboracionistov pripravljajo osvobodilne sile nove napade proti mestu.
SE NEPOJASNJENO OZADJE ZASEDE PRI PETULJAH
Nekaj desetin kg močnega eksploziva ubilo tri karabinjerje in ranilo dva
Obsežna preiskava na Goriškem - Splošno ogorčenje in začudenje zaradi strahotnega atentata
Ostanki razbitega avtomobila, ki so ga neznanci 26. maja okradli v Gorici. V sprednjem prtljažniku avtomobila je bilo okrog 40 kg dinamita, ki je eksplodiral ko so ga karabinjerji hoteli odpreti. Pri eksploziji so
umrli trije karabinjerji (Foto Altran)
niiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiimimviiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
TISKOVNA KONFERENCA NA ZUNANJEM MINISTRSTVU SFRJ
Pozitivna ocena moskovskih pogovorov med ZDA in SZ
Koristno sodelovanje med državami za medsebojno sporazumevanje - Obžalovanje za nedolžne žrtve na telavivskem letališču
BEOGRAD, 1. — Rezultati razgovorov med najvišjimi zastopniki Združenih ameriških držav in Sovjetske zveze v Moskvi so po izjavi zastopnika zveznega tajništva za zunanje zadeve Milana Zupana na današnji tiskovni konferenci izreden dogodek ne le za odnose med obema državama, temveč za medna-
zornost tistemu delu ameriško - sovjetskega poročila, v katerem se poudarja pripravljenost obeh strani, da prispevata k razvoju miroljubnega sodelovanja med evropskimi državami na načelih spoštovanja teritorialne celovitosti, nedotakljivosti meja, nevmešavanja v notranje zadeve, suverenosti, enakoprav-
rodne odnose sploh. Kaže, je de- nosti, neodvisnosti in odpovedi upo-
St
'Orodnimi vprašanji imeli pred-
$*-• Problemi evropske varnosti ter jtfte Poljska z zadovoljstvom spre-C stališče ZDA do pogodbe z . no republiko Nemčijo, ki priz-Kahodne poljske meje. Kot je I) se stališča obeh držav razglede Vietnama. Glasnik je
jal Zupan, da so razgovori potrdili veljavnost politike miroljubne koeksistence in potreba po njeni uporabi v odnosih med vsemi državami. Menimo, da so zelo pomembni, je nadaljeval Zupan, izjava in objavljeni dokumenti, v katerih se, poleg pripravljenosti za napredek medsebojnega sodelovanja, poudarja, da se bosta obe strani trudili, da se uresničijo pogoji, v katerih bi vse države živele v miru in varnosti brez vmešavanja v njihove notranje zadeve, da razvoj odnosov bed ZDA in SZ ni usmerjen proti tretjim državam in njihovim interesom in da obe strani priznavata suvereno enakopravnost vseh držav. Jugoslovanska vlada, je dejal Zupan, prav tako pozitivno ocenjuje sporazum o omejevanju protiraketnih sistemov in ukrepe v zvezi z omejevanjem strateškega oboroževanja ,kot korak v smeri zmanjšanja oboroževalne dirke in pričakuje, da bodo ti sporazumi prispevali k ustvarjanju ugodnih pogojev za sprejetje ukrepov stvarne razorožitve.
Jugoslavija posveča posebno po-
DANES
tu .^edo zvečer je na Goriškem
*	l^iral z močnim eksplozivom jTjoinjci, avtomobil in eksplozija C*0! ubila tri, težko pa ranila Jlj karabinjerja, ki so očitno pano * načrtno in tehnično - s*rokov-
kraja izdelano zasedo.
Hftkf Soriško prebivalstvo, vse Ho D‘valstvo naše dežele in Italije tk^oAno je ogorčeno obsodilo ta ®Wii .’ ki je le zadnji v vrsti dinamitnih In drugih te-IjSdčnlh napadov z očitnim ci-<0 1 da se zavre splošni razvoj, Se Postavi v ospredje vpraša-tfljt^da in da se z dnevnega reda ^iin.an‘ razprava o socialnih ln ^ »®nih premikih.
Im*!® tudi tokrat, kot že prej ob tlf^Uib zločinskih napadih, upravi "j* vprašamo: Komu to kori-tjjj juristi lahko samo črni rcak-»jijjn zato so tudi utemeljena
*	®"la, če ne gre za povezavo l|» aldhaml velikih količin razstre-bL v Nabrežini, ko je šlo za or-
. *actlo z jasno črno oznako, hjjturiški predsednik Nixon se bh»f V domovino po nedvomno š,	obisku v Sovjetski zve-
v*6raj je v Varšavi zaključil
pogovore s poljskimi voditelji. Iz uradnega poročila je razvidno, da so bila v središču pogovorov poleg dvostranskih odnosov vprašanje Evrope in v prvi vrsti sklicanja evropske konference o varnosti. Poljaki pa so s še posebnim zadovoljstvom sprejeli na znanje ameriško stališče o pogodbi z Zahodno Nemčijo, ki dokončno priznava obstoječe meje na Odri in Nisi.
Slovenska vladna delegacija, ki je na uradnem obisku na Madžarskem, je včeraj -»»iskala Pnrab-sko Slovenijo. V Gornjem Seniku so učenci osnovne šole priredili slovenski delegaciji prisrčen sprejem. Predsednik IS Kavčič je podaril osnovni šoli v Gornjem Seniku knjižnico s slovenskimi leposlovnimi deli.
Po atentatu na telavivsko letališče se je položaj na Bližnjem vzhodu zelo zaostril. Izrael in Libanon sta se pritožila predsedniku varnostnega sveta Bushu, in sta zvračala odgovornost za tentat drug na drugega. Libanonska voj-
rabe grožnje in sile. To so univerzalna načela, ki se morajo nujno uporabljati na vseh celinah in v odnosih med vsemi državami. Dosledno izvajanje teh načel bi bil velik prispevek k uresničevanju zakonskih stremljenj vseh narodov po neodvisnosti in njihovi aktivni in enakopravni udeležbi v medna-rodneb življenju, je dejal Zupan.
V	zvezi z obiskom Nixona v Varšavi je Zupan dejal, da je Jugoslavija vedno imela za koristno o-sebne stike in razgovore najvišjih državnikov posameznih držav z namenom, da dosežejo boljše medsebojno razumevanje in prispevajo h konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanju.
Na vprašanje o včerajšnjem tragičnem incidentu na letališču v Tel Avivu je Zupan dejal, da so vzroki znani, da je treba obžalovati nedolžne žrtve. Dogodek pa je, po besedah Zupana, nesrečna posledica stanja, d« katerega je pripeljala izraelska zasedba arabskih ozemelj.
V	zvezi s pisanjem kairskega lista Al Ahra češ da je Tito v zadnjem pismu predsedniku El Sadatu obljubil, da bo Jugoslavija v primeru nove krize na Bližnjem vzhodu dovolila pristajanje tujih letal, ki bodo vozila opremo in orožje Egiptu, in prelet jugoslovanskega ozemlja, je Zupan dejal, da se sporočilo predsednika Tita predsedniku El Sadatu ni nanašalo na to vprašanje.
----------- B. B.
Seja izvršnega biroja ZKJ
BEOGRAD, 1. — Izvršni biro predsedstva zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji, katere so se udeležili tudi tajniki izvršnih organov centralnih in pokrajinskih komitejev zveze komunistov, proučil delovanje zveze komunistov po 21. seji predsedstva in II. konferenci ZKJ v borbi proti nacionalizmu. Na seji je bilo ocenjeno, da je bilo delovanje zveze komunistov in drugih naprednih sil v družbi v pretekli dobi v borbi proti nacionalizmu in za socialistično samoupravljanje, samoupravne mednacionalne odnose, intenzivno in da je dalo • omembne pozitivne rezultate. Ugotovljeno pa je bilo, da je potrebno, da se nadaljuje z odločno in dosledno bor-
„,	................„„„ .... bo za nadaljnie uspešno prepreče
ska je na položajih v pričakova vanje vseh oblik nacionalistična nju Izraelskih represalij.	I delovanja, razbijanja nacionalistič-
DELEGACIJA SLOVENSKE VLADE NA MADŽARSKEM
Obisk pri porabskih Slovencih v Gor. Seniku
Srečanje s slovenskimi šolarji m učitelji - Kavčič podaril šoli knjižnico slovenskih leposlovnih del
niih žarišč in odkrivanja njihove protisocialistične in idej’’:«* osnove, katere skupni cilj je oneR?«očar.je j in preprečevanje razvoja sccialistič-' ne Jugoslavije kot samoupravne in enakopravne skupnosti vseh narodov in narodnosti.
Posebno je bil poudarjen pomen in potreba popolne koordinacije dejavnosti zveze komunistov in ostalih družbeno - političnih sil v vseh republikah in pokrajinah, kakor tudi potreba, da komunisti z največ-jo odločnostjo vodijo to borbo v svojih vrstah in na vseh področjih življenja. Sklenjeno je bilo, da se ta vprašanja širše proučijo na eni od bodočih sej predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in da se analizira in oceni delovanje zveze komunistov v borbi proti nacionalizmu, kakor tudi vsem drugim protisocialističnim silam.
Na seji so govorili tudi o pripravah za sklicanje tretje konference zveze komunistov in o izdelavi do kumentov za to konferenco. Izvršni biro je proučil tudi nekatera vprašanja informativno propagandne dejavnosti z inozemstvom in naloge zveze komunistov v zvezi s tem. To vprašanje je treba proučiti tudi v okviru priprav za eno od bodočih sej predsedstva ZKJ.
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 1.
Danes dopoldne je slovenska vlad na delegacija, ki je pod vodstvom predsednika Kavčiča že tretji dan na uradnem obisku na Madžarskem, 'obiskala tudi Porabsko Slovenijo, kjer živi več kot 6 tisoč Slovencev. V Gornjem Seniku je predsednika Kavčiča, člane delegacije, jugoslovanskega veleposlanika v Budimpešti dr. Voduška ter visoke madžarske osebnosti, ki spremljajo delegacijo, sprejela velika množica vaščanov. Pred osnovno šolo je delegacijo pozdravila njena ravnateljica Barbara Hor-vath, otroci pa so pripravili kratek kulturni spored - recitacije v slovenščini ter slovenske narodne pesmi. Nato so si gostje ogledali lepo urejeno gornjo seniško šolo, ob tej priliki pa ji je predsednik Kavčič podaril knjižnico slovenskih del. V tamkajšnjem kulturnem domu je potem stekel nevezan pogovor z učitelji, ki poučujejo v Porabju. Člane slovenske delegacije je zanimalo predvsem, kako poteka pouk v materinem jeziku ,ki ga v tej šoli štiri ure tedensko obiskuje več kot 150 učencev, to pomeni praktično vsi otroci s tega območja. Predsednik Kavčič se je posebej zanimal za šolanje slovenskih uči
teljev in za večje možnosti, da bi se dopolnilno izobraževali v Sloveniji.
D. K.
Poslanica Leoneja oboroženim silam
RIM, 1. — Ob obletnici republike je predsednik republike Leone naslovil poslanico oboroženim silam, v kateri omenja republiko, ki je nastala iz boja za svobodo, istočasno pa tradicije oboroženih sil.
Zaradi današnjega in jutrišnjega praznika je predsednik republike prekinil posvetovanja o sestavi nove vlade in jih bo nadaljeval v soboto in v nedeljo, ko bo sprejel načelnike skupin in tajnike strank. Kot smo že poročali sta demokristjanski parlamentarni skupini sklenili, da bodo imenovali za mandatarja ponovno Andreottija. Okrog tega imenovanja pa je prišlo do zanimivih zakulisnih manevrov, saj je levica v stranki zahtevala, da se predhodno skliče strankino vodstvo, istočasno pa so se tudi čuli predlogi, da naj po-oblaste za pogajanja o sestavi vlade Forlanija.
Ko se je včeraj okrog polnoči razširila novica o eksploziji dinamita pri Petovljah, zaradi katere so izgubili življenje trije karabinjerji, se je precej oseb namenilo v ta kraj, ob pokrajinski cesti Sovod-nje — Zagraj, da bi ugotovili za kaj prav za prav gre. Dostop pa ni bil mogoč, kajti že pri križišču pri Rubijah na eni strani, pri Zdravščini pa na drugi, so karabinjerji preprečevali dostop, ki je bil dovoljen le njihovim kolegom, gasilcem, rešilnim avtomobilom in novinarjem. V vsej deželi so takoj po vesti o atentatu karabinjerji in prometna policija pričeli ustavljati avtomobile, pregledovati dokumente in tudi notranjosti vozil. Bloke so postavili povsod od Vidma do Gorice, od Trsta do Latisane.
Prvim avtomobilom karabinjerjev in rešilnim vozilom so ponoči sledili mrtvaški avtomobili, ki naj bi v Gorico prepeljali trupla treh nesrečnih mladih karabinjerjev. Bili smo na kraju samem okrog ene ure ponoči. Nudil se nam je grozen prizor. Fiat 500 je bil popolnoma razbit, od njega je ostal le zadnji del z nepoškodovano evidenčno tablico, ostanki avtomobila so bili razmetani na desetine metrov naokrog po drevesih, travniku, cesti. Poleg avtomobila so bile krste, v katerih so bila trupla treh karabinjerjev, vse naokrog pa polno policijskih vozil in seveda precej oficirjev iz Gorice, Vidma ter drugih krajev.
Že ponoči je iz Padove prihitel tudi komandant meddeželnega karabinjerskega področja general Pen-nisi, včeraj pa so v Gorico prispeli tudi drugi visoki oficirji karabinjerjev in policije.
Kako je prišlo do nesreče, pravzaprav do atentata? Včeraj zjutraj je bila na poveljstvu goriške karabinjerske postaje v Ulici Sauro tiskovna konferenca, na kateri so bili poleg krajevnih novinarjev prisotni še novinarji iz Milana, Turina, Firenc in drugih italijanskih mest, ki so v prvih jutranjih urah, ko je novica o atentatu prišla do njih, prihiteli v Gorico.
Na tiskovni konferenci so bili prisotni že omenjeni poveljnik meddeželnega karabinjerskega področja v Padovi general Pennisi. goriški kvestor dr. De Focatiis, poveljnik videmske legije karabinjerjev polkovnik Dino Mingarelli in poveljnik goriških karabinjerjev podpolkovnik Ferrari. Tiskovna konferenca je sledila obisku župana iz Zagraja Furlanija, pokrajinskega predsednika dr. Chientarolija in goriške-ga župana De Simona, ki so častnikom izrazili solidarnost krajevnih uprav.
Poročilo na tiskovni konferenci je imel polkovnik Mingarelli, ki je uvodoma dejal: «Smo šele v prvi fazi preiskave, zaredi česar si ne moremo sploh predstavljati, kdo naj bi bil krivec.* To svojo tezo je polk. Mongarelli ponovil tudi pozneje, ko so mu nekateri novinarji zastavili vprašanja ,če meni, da je ta atentat v zvezi z umorom policijskega komisarja Calabresija. Poveljnik deželne legije je ponavljal svojo prvotno tezo in dejal, da so odprte vse možnosti. O izsledkih preiskave bodo seveda obvestili novinarje.
Na vrsti je Evropa
Zdaj bi že lahko trdili, da so odprta vsa vrata h konferenci o evropski varnosti. Zamisel o njej je zorela nekaj let, še s posebno vnemo so jo zagovarjale vzhodnoevropske socialistične države, ki so tudi prišle prve s pobudo, naj bi se sešli predstavniki vseh evropskih držav in se domenili, kako bodo zagotovili varnost na evropski celini in uredili sodelovanje med evropskimi državami. Šele zadnji dogodki so dokončno omogočili, da bo beseda zares lahko meso postala. Levji delež ima pri tem vsekakor zahodno-nemšto kancler Brandt * svojo
vzhodno politiko. S tem je uredil odnose s Sovjetsko zvezo, sklenil z njo sporazum, s katerim se državi odpovedujeta uporabi sile pri urejanju spornih zadev, je tako rekoč postavil temeljni kamen normalizaciji evropskih razmer. Sporazum s Sovjetsko zvezo in podoben sporazum s Poljsko ureja še drugo posebno vprašanje, ki je prav tako, če ne še bolj, pomembno za ustalitev evropskih razmer. S sporazumoma so priznali dokončnost meja, ki so bile vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Nemogoče bi namreč bilo vsakršno prizadevanje za trajnejšo utrditev evropske varnosti, če bi vprašanje meja obviselo v zraku, če bi vsa povojna razmejitev nosila pečat začasnosti.
K vzhodnim sporazumom je treba dodati še druge pomembne rešitve, ki so prav tako približale možnosti za vseevropsko konferenco. Zelo velikega pomena je četverni dogovor o ureditvi berlinskega vprašanja, tega najbolj občutljivega evropskega jabolka spora. Sem sodi prav tako začetek urejanja odnosov med nemškima državama. Skratka, že to, kar so dozdaj storili v Evropi, je tolikšnega pomena, da današnja Evropa in razmere v njej niso več tiste, kakršne so bile še pred nedavnim.
Nov odločilen korak k evropski konferenci je bil storjen te dni tudi v Moskvi med obiskom ameriškega predsednika. Četudi
su ostala odprt■ še mnoga navzkrižja med velesilama, pa je o-čitno, da sta ZDA in Sovjetska zveza pokazali skladnost svojih koristi v zvezi z urejanjem evropskih odnosov. Sovjetski zvezi gre kajpada predvsem zato, da si zagotovi v svojem spopadanju s Kitajsko hrbet v Evropi. Zato se s tako vnemo loteva urejanja evropskih zadev. ZDA so tudi prisiljene uopštevati mnenje svojih evropskih zaveznikov, le - ti pa vidijo v evropski varnosti poleg gospodarskih koristi, ki se jim nudijo z oživljenim sodelovanjem z Vzhodom, tudi jamstvo svoje večje samostojnost. Končno, misel, da bi v Evropi odpravili vse tisto, kar je v vsem vojnem obdobju kalilo in motilo mir na stari celini, so še posebej z vnemo pozdravile in podprle vse male evropske države, ki jim je dosti do tega, da na njihovi celini vlada mir in ustaljenost.
Kako je resnično začel nad Evropo pihati nov veter, priča že sam potek zadnjega zasedanja zunanjih ministrov atlantske vojaške zveze. Namesto rožljanja z orožjem, pozivom k «toji s puško ob nogh je bilo slišati izjave pomiritve, besede o novem obdobju, ki se odpira za Evropo in podobno.
Predstavniki atlantske zveze so predložili, naj bi pogovori o evropski varnosti tekli po dveh tirih, po vojaškem in političnem.
Na prvem bi «klepali o zmanj-
šanju tujih oboroženih sil v posameznih evropskih deželah, na drugi tir pa bi usmerili razprave o evropski varnosti, ki zadevajo vprašanja politične narave in u-rejanja političnih razmer ter odnosov v Evropi. Zdaj gre za to da se tudi nasprotna stran, se pravi vzhodni tabor, izjasni o taki delitvi razprav.
četudi ni več dvoma o tem, ali bo konferenca o evropski varnosti ali ne, pa vendar še ni dodobra razčiščeno vprašanje, kakšnega duha bo nosila konferenca. Ali jo bodo skušali speljati na tire medblokovskih dogovorov, se pravi doseči pomiritev med obstoječima blokoma, ali pa bodo njeno delo zastavili tako, da bodo vse dežele, ne glede na pripadnost ali nepripadnost blokom, ukrepale tako, da bo v prihodnjem sistemu varnosti, ki naj ga doseže konferenca, zagotovljena tudi popolna neodvisnost in samostojnost vsake dežele posebej, Šele to bi pomenilo trden temelj enakopravnega evropskega sodelovanja.
Ne glede na vse, pa bo prihodnja jesen v Evropi v znamenju širokih priprav na konferenco, prihodnja pomlad pa prav verjetno v znamenju pravega pomembnega poskusa na novo urediti odnose med evropskimi deželami in postaviti tudi nove temelje evropskega sodelovanja.
DRAGO KOŠMRLJ
Poglejmo, kako so se odvijali dogodki. Okrog 22.30 je neznana oseba, bil je to moški, telefoniral na operativno karabinjersko centralo v Gorici. Neznanec je povedal, da je ob cesti Sovodnje — Zagraj, skrit med grmovjem, zapuščen avto fiat 500 bele barve. Na vprašanje karabinjerja Domenica La Mal-fe, ki je bil tedaj v službi na telefonski centrali, da bi povedal ime, je neznanec odgovoril, da ni to važno, ker noče imeti sitnosti. S tem je neznanec, ki je govoril v tukajšnjem italijanskem narečju, odložil slušalko. Njegov glas je registriran na trak, kajti vse pogovore na operativni centrali posnamejo. Folk. Mingarelli je novinarjem obljubil, da bodo lahko poslušali pogovor. Seveda bodo skušali na tej podlagi ugotoviti, kdo je bil neznani obveščevalec.
Zagrajska občina spada, kar se karabinjerjev tiče, pod operativno cono poveljstva v Gradišču. Zaradi tega so iz Gorice obvestili tamkajšnjo karabinjersko postajo o telefonskem obvestilu. Iz Gradišča sta odpeljala dva avtomobila z nekaj karabinjerji, iz Gorice pa je istočasno krenil tretji avtomobil s tremi orožniki. Izvidnico je vodil poveljnik postaje v Gradišču, podporočnik Angelo Tagliari, z njim pa so bili štirje karabinjerji.
Okrog 23. ure so prišli na kraj in takoj našli zapuščeni avtomobil. Nekaj minut pozneje so odprli vrata avtomobila in niso našli ničesar. Ugotovili pa so, da sta v vetrobranu dve luknji, ki sta ju po vsej verjetnosti povzročila dva strela od znotraj.
Medtem se je pripeljalo tretje vozilo iz Gorice.
V neposredni bližini avtomobila so bili tedaj trije orožniki. Skušali so odpreti prtljažnik avtomobila, ki je spredaj. Tedaj je prišlo do eksplozije. Trije karabinjerji so zle-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Komu koristi?
So karabinjerji na sledi nekomu, ki kaj zna v zvezi z atentatom? V Gorici se je včeraj popoldne razširila vest, da zaslišujejo nekega mladeniča. Na vprašanje nekega novinarja nista na včerajšnji večerni tiskovni konferenci odgovorila niti pretor iz Gradišča, niti poveljnik deželne legije karabinjerjev, ki sta vodila tiskovno konferenco v odsotnosti na-mestnega državnega pravdnika dr. Laudisia. Je bil morda dr. Lan-disio zaposlen z zasliševanjem te skrivnostne osebe? Je morda ta skrivnostna oseba tista, ki je karabinjerjem v sredo zvečer telefonirala?
Stvar ostaja torej skrita v temo, čeprav prihaja do zanimivih vprašanj. Lastnik ukradenega avtomobila, ki so mu ga neznanci ukradli v petek, 26. maja, od 21.30 do 22. ure (ustavil se je pred neko gostilno), je baje dejal, da je imel tisti večer vtis, kot da ga nekdo zasleduje.
Od kod prihajajo atentatorji? V Gorici si ljudje postavljajo najrazličnejša vprašanja. Marsikdo meni, da je to v zvezi z akcijo, ki so jo v deželnem merilu prav pred nekaj dnevi izvršili karabinjerji. V tej akciji so zaplenili ne le veliko ukradenega blaga, marveč tudi precej orožja in razstreliva. Drugi spet menijo, da gre stvar povezovati z odkritjem razstreliva pri Nabrežini pred nekaj meseci in z odkritjem bomb pod openskim obeliskom pred nekaj dnevi.
še nekaj. Baje je bil na cesti poleg avtomobila na vejici obešen ključ kolesa. Je bil to morda rhafc za nekoga?
Zanimivi so bili komentarji novinarjem, ki so včeraj prihiteli v Gorico od vsepovsod in ki so vajeni večjih zločinskih dejanj v velikih mestih. Atentatorji so hoteli najbrž izbrati Goriško za tak napad na karabinjerje, ker vlada na Goriškem mir. Cui prodest?
Leon« obsodil napad na karabinjerje
PTM, 1. — Predsednik republike Leone je izjavil globoko obžalovanje zaradi atentata na karabinjerje in pravi v svojem sporočilu, da gre za podel napad proti onim, ki morajo zagotoviti izvajanje zakona. Leone zaključuje, da se zavest Italijanov upira tej zločinski dejavnosti.
Notranji minister Rumor pa je dopoldne sprejel poveljnika karabinjerjev gen. San Giorgia, kateremu je izrazil sožalje ob smrti treh karabinjerjev, ki so patfij ▼ podli zasedi.
PRVA SEJA POLETNEGA SKLICA V ČETRTEK
OD VČERAJ NA «HRIBENCI» V BORŠTU
PO VOLILNEM PREMORU OBNOVITEV DEJAVNOSTI POKRAJINSKEGA SVETA
VESELO IN PRIJETNO NA 2. PRAZNIKU VINA
Na dnevnem redu ratifikacije že sprejetih sklepov in imenovanje predstavnikov pokrajine v razne tržaške ustanove
S prihodnjim tednom bo po volilnem premoru obnovil svoje delo tudi tržaški pokrajinski svet Na dnevnem redu, ki so ga prejeli svetovalci, .je v prvi vrsti niz ratifikacij sklepov. k,i jih je pokrajinski odbor sprejel v času ko ni bilo zasedanja sveta. Poleg tega pa se bo pokrajinski svet spoprijel z vrsto personalnih zadev. Gre namreč za imenovanja predstavnikov pokrajine v dvajset mestnih ustanov. Ne vemo. s kakšnim kriterijem je pokrajinski odbor, oziroma koalicija, ki ga podpira, določil imena predstavnikov v razne ustanove. Ni pa izključeno, da je s tem v zvezi prišlo do določenih polemik, vsaj kar zadeva razmerje sil med posameznimi komponentami levosredinske koalicije.
Vsekakor bo razprava zanimiva, ko bo šlo za imenovanje predstavnika pokrajine v upravni svet ustanove za boj proti rakastim tvorbam, ki je bila — nezasluženo — v ospredju polemik med socialisti in socialdemokrati, pa čeprav je sedaj
polemika razmeroma utišana
Bralci se verjetno spominjajo, ka ko je prišlo c'| imenovanja odbornika Dulcija za predsednika tega centra, medtem ko je upravni svet bil še nepopoln.
Tokrat pa mora pokrajina imenovati v upravni svet svojega predstavnika. Ni izključeno, da bo s tem v zvezi prišlo do razprave in polemike, če se sprti strani nista doslsi sporazumeli za ustrezno rešitev.
Ustanove, v katere bo pokrajinski svet na svoji prihodnji seji imenoval svoje predstavnike, so: konzorcij za upravo vojnega muzeja, ustanova za tržaški velesejem, konzorcij za zidani dok, pokrajinski odbor za izboljšavo kmetijskih stanovanj. tehnični zavod za geometre «Da Vinci*, deželna konzulta za izseljenska vprašanja, državni strokovni zavod v Trstu, sanatorij za pljučne bolezni »Santorio Santo-rio», konzorcij za spodbujanje raziskav v fizikalnih inštitutih tržaške univerze. Center za boj proti ra-
liiiililiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiumniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiH
JUTRI I3V V NEDELJO V ILIRSKI BISTRICI
Proslava občinskega praznika ob obletnici požiga prvib vasi
Jutri kvalitetna kulturna prireditev - V nedeljo za državno prvenstvo v gokardu
V Ilirski Bistrici bodo v nedeljo proslavili občinski praznik s posebnim poudarkom, ker poteka letos 30 let od požiga prvih vasi na področju ilirskobistriške občine in sploh na Primorskem. Jutri dopoldne bodo v Ilirski Bistrici odprli nov otroški vrtec za 120 otrok s kulturno prireditvijo, na kateri bodo nastopili šolski otroci. Popoldne bo zbor tekmovalcev ter tekmovalnih ekip, ki se bodo udeležile republiškega tekmovanja «Pr-ve pomoči*, nato bo tekmovanje ekip, ob 18.30 pa bo košarkarska tekma. Ob 19.30 bo v domu družbenih organizacij vokalno - instrumentalni koncert s projekcijo diapozitivov o požganih vaseh in preživelih domačinov. Nastopili bodo Vilma Bukovec, Rudolf Franci,
Dragiša Ognjanovič, Dejan Bravničar in Marjan Lipovšek. Za to pomembno kulturno prireditev vlada veliko zanimanje in bo gotovo privabila goste tudi iz drugih krajev. Ob 20.30 bo na Hribu svobode taborni ogenj s programom, na dveh plesiščih pa se bodo mladi in odrasli lahko zavrteli ob veselih zvokih.
V nedeljo ob 8. bo svečana seja občinske skupščine, nato bo sprevod tekmovalnih ekip za »Prvo pomoč* in finalno tekmovanje, popol-dne ob 15. p>a bodo pred prevozniškim podjetjem »Transport* tekme za državno prvenstvo v gokartu, ki ga prireja karting-klub «Transport» iz Ilirske Bistrice s sodelovanjem ekip iz vse Jugoslavije.
kastim tvorbam, državni trgovski zavod v Trstu, uprava gledališča »Verdi*. konzorcij za gradnjo *avto-porta» pri Fernetičih, stalno tržaško gledališče in drugi.
Berzanti in Ribezzi ob atentatu pri Petovljah
Včeraj sta predsednik deželnega sveta Ribezzi in odbora Berzanti podala izjavi ob tragičnem aten tatu pri Petovljah.
Predsednik odbora Berzanti je med drugim dejal, da se čuti dolžnega izraziti žalost in ogorčenje prebivalcev dežele Furlanije - Julijske krajine ob tako podlem zločinskem atentatu, pri katerem so umrli trije karabinjerji, dva pa sta bala ranjena. »Tak pošasten zločin se upira vsemu prebivalstvu, v katerem je zakoreninjena miroljubnost. Prav zato čuti potrebo, da ob tem bolečem dogodku poudari svoj odpor in obsodbo vseh vrst nasilja in kriminalnosti, še posebej tiste, ki ima kot cilj uničenje človeških življenj ali smrt varuhov javnega reda*.
Predsednik Berzanti je tudi poslal brzojavke poveljstvu karabinjerjev, družinam padlih in ranjencem, v katerih izraža sožalje in solidarnost deželnega odbora.
Predsednik deželnega sveta Ribezzi je naslovil poveljniku karabinjerjev solidarnostno brzojavko, v kateri izraža sožalje ob tragičnem dogodku v imenu vsega prebivalstva dežele, ki je že večkrat jasno obsodilo dejanja brezmiselnega nasilja. Predsednik Ribezzi je izrazil tudi upanje, da bodo čim-prej odkrili krivce in jih zgledno kaznovali.	’
6. t. m. v Miljah
Izredna seja občinskega sveta
V popoldanskem kulturnem programu sta nastopila zbor dolinske srednj‘e šole ter moški zbor «V. Vodnik« iz Doline
Nekoliko muhasto vreme ni preprečilo. da je včeraj popoldne navalilo na «Hribeneo» v Borštu, kjer je domače prosvetno društvo ^Slovenec* priredilo zapovrstjo že drugi praznik vina, veliko domačinov iz Brega in gostov iz mesta. Lanska prireditev je uspela, ljudje so bili zadovoljni in borštanska kapljica ni razočarala. Zakaj bi ne poskusili še enkrat, so si dejali marljivi borstanski prosvetni delavci in tako organizirali ob sodelovanje štirinajstih domačih vinogradnikov drugi praznik vina. Nekoliko jih je skrbelo vreme, saj ni ndč dobro kazalo, pa tudi s «konkurenco» drugih vasi. ki prirejajo podobne prireditve, so morali računati. No, pa se je, vsaj do sinoči, vse dobro izteklo. Ljudi je halo veliko, domače kapljice in prigrizka ni manjkalo, sploh pa ie bilo vse skupaj zelo veselo: ob kioskih, ob omizjih in kajpada na plesišču, kjer se .je vrtelo mlado in staro.
Seveda so društveni organizatorji
poskrbeli tudi za primeren program, ki bo vse dni praznika. Včerajšnji
program je obsegal dvoje nastopov. če odštejemo nastop godbe na pihala iz Brega, ki je pod vodstvom Dušana Strajna igrala pred prireditvijo in po njej ter nastop zabavnega ansambla »Kras*. ki je s svojimi starimi in novimi vižami prisilil vsakogar, da se je vsaj enkrat zavrtel na majhnem, a kar prikupnem plesišču pri vhodu na prireditveni prostor. Prisotne ie najprej pozdravil predsednik p.d ^Slovenec* Marjan Kosmač, nato je pa domačinka Mariza Dilli napovedala nastop mladinskega zbora srednje šole «S. Gregorčič* iz Doline, ki je pod vodstvom prof. Kocjančičeve zapel petero partizanskih pesmi. Nastopu mladih dolinskih pevcev je sledil nastop moškega pevskega zbora »Valentin Vodnik* iz Doline, ki je pod vodstvom Ignacija Ote zapel dvanajst pesmi.
Drugi praznik vina v Borštu se nadaljuje danes. Za 18. uro je napovedan nastop domačega pevskega zbora ter tržaškega zabavnega ansambla «Kras».
V SREDO ZVEČER
Nastop gojencev podružnice glasbene šole EM v Trebčah
Gojenci so se predstavili tudi z zahtevnimi skladbami
Gojenci glasbene šole v Trebčah
V sredo zvečer so gojenci glas-1 skem domu lepo in uspelo glasbeno bene šole, podružnice GM v Treb- I produkcijo.
Gledališča
POL1TEAMA ROSSETTI
Ponovitve Brechtove drame »M*® Korajža* se bodo nadaljevale do *■ junija. Današnja predstava se bo *»• čela ob 16.30, jutrišnji poslovilni nastop gledališke skupine, pa bo oB 21. uri.
Koncerti
VERDI
Jutri, 3. t. m., bo za red B spomladanske simfonične sezone nastop' znani madžarski pianist Cziffra. r gledališki blagajni so na razi*!4*0 vstopnice za še preostale sedeže.
Kino
Nazionale 16.15—22.10 «Siamo tutti in liberta provvisoria. Barvni fil®. ,, Cucciolla, V. De Sica, M. Meril, » Tolo.	•
Fenice 16.00 «Le pistolere*. ba film. Claudia Cardinale in Brigi
čah dostojno zaključili šolsko leto: priredili so namreč v domačem ljud-
....................milimi......................................................n........................................................................................................■■■■■■■■■•lin
ZASEDANJE VODSTVA OB PRISOTNOSTI TAJNIKA RAVECCE
CCdL-UIL se je izrekla proti vsakršni sindikalni enotnosti
Redni kongres CCdl v marcu 1973 «za okrepitev organizacije» - Nadaljujejo se delavske skupščine v tovarnah, kjer se soglasno opredeljujejo za sindikalno združitev
V večini tržaških industrijskih nimi centralami. Skratka korak za
V torek, 6. junija, bo v Miljah izredna seja občinskega sveta. Seja se bo začela ob 20. uri.
Na dnevnem redu je 22 točk, večinoma gre za odobritve sklepov občinskega odbora. Na prvem mestu je predlog za izraz solidarnosti z vietnamskim ljudstvom.
AVI	1 Itt\ I :
miiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiifiiiuiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiimtiiiiiitiiiiitiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiHiiiitiiiiiiiimiMiiiiitiimiiiiii iiimii
FORMALNA OBTOŽBA PROTI NEAMIJU IN P0RT0LANU
Pred sodiščem dokazi o vezeh med Fredo in tržaškimi fašisti
obratov so se prejšnje dni zbrali uslužbenci na sindikalnih skupščinah, ki jih je sklicala CGIL. Zborovanja, ki so se jih udeležili tudi delavci, ki so vpisani v druge sindikalne organizacije, so potekala v znamenju soglasnega opredeljevanja za sindikalno enotnost in proti vsakršnemu poskusu, da bi z izumetničenimi izgovori to enotnost, ki klije in narašča z baze, odložili ali kakorkoli zavirali. Naj omenimo, kot primer, samo skupščine v največjih tovarnah — v tovarni strojev v Boljuncu, v arzenalu in ladjedelnici Sv. Marka, v delavnicah in tovarnah industri j- i ske cone v Žavljah.
Medtem ko so se delavci, tudi | tisti, ki so vpisani v CCdL - UIL, i izrekali za sindikalno enotnost, pa I je prvi poskus, da se zavre pri-' šel že od vsedržavnega osrednje-
dve, tri leta nazaj.
Fabriccija je podprl socialdemokratski tajnik UIL Lino Raveeca, ki je v celoti in nepreklicno zavrnil predlog CGIL in CISL o ustanovitvi zveze sindikalnih konfederacij do združitve. V dokumentu, ki so ga ob koncu zasedanja odobrili, je med drugim rečeno, da je sindikalna enotnost danes nemogoča, kar naj bi opravičevalo sklep CCdL. da skliče svoj kongres marca 1973.
«Nobenega razpusta, torej, temveč okrepitev naše organizacije povsod, v tovarnah, pokrajinah in v Italiji*, zatrjujejo predstavniki CCdL.	- ''
Tako «delavska zbornica* iz Ul. Duca D’Aosta. Resnici na ljubo, stališču dr. Fabriccija se delavci ne čudijo, ker vedo, kako krčevito se je njegova organizacija bra
Padovanski odvetnik Freda je skupaj s fašistoma Neamijem in Portolanom izsiljeval dr. Forziatija Ta je medtem izginil, ker je bil šibki člen teroristične organizacije, ki je izvedla atentate 1.1969
Tržaški preiskovalni sodnik dr. Ser-bo je te dni zaključil preiskavo, ki tudi uradno potrjuje obstoj tesnih vezi med tržaškimi fašisti in teroristično organizacijo nacifašista Franca Frede iz Padove, ki je sedaj zaprt v Milanu in obtožen — med drugim — tudi organizacije pokola v milanski kmečki banki.
Dr. Serbo je namreč predal javnemu tožilcu dr. Brenciju zaključke preiskave, na osnovi katerih obtožuje Fredo, da je s pomočjo dveh znanih tržaških fašistov (Franca Neamija in Manlia Portolana) izsiljeval dr. Gabriela Forziatija iz Trsta in od njega zahteval pol milijona lir. V nasprotnem primeru, je baje zagrozil Freda, bo Forziatija vpletel v preiskavo o bombnih atentatih iz leta 1969.
Kako je Freda organiziral izsiljeva nje je znano. Forziati se je iz osebnih razlogov umaknil iz »organizacije* in postal tako šibki člen verige. Freda je bil že v zaporu in nad glavami črnih teroristov so se začeli zgrinjati temni in grozeči oblaki preiskave sodnika dr. Stiza iz Trevisa. Očitno je hotel opozoriti svoje pajdaše (dr. Forziati je bil s Fredo zelo tesno povezan), naj molčijo. Posebno je moral opozoriti Forziatija, ki je postajal maščevalen od dne, ko mu je Portolan prevzel mlado in prikupno soprogo.
Tako sta Fredova tesna sodelavca Neami in Portolan, ki se poznata še od časov Fabbrijeve bombaške skupine (iz let 1962-64) in atentatov na dom od časov prof. Schiffrerja, naš dnevnik in openski tramvaj, poklicala Forziatija na sedež «stranke». Kaže, da gre za sedež MSI ali njene mladinske sekcije »Fronte della gioven-tu», v kateri je Neami podpredsednik. Tu sta mu izročila povsem nedolžno okrožnico Fredove založbe AR in mu ustno zabičala, naj plača pol milijona lir, sicer ga bo Freda povlekel za seboj v preiskavo o bombah leta 1969.
Pol milijona ni velik znesek in dr. Forziati bi ga lahko izplačal, a mu jo postalo jasno, da je to le začetek izsiljevanja in da bi postal lutka svojih bivših pajdašev. Reagiral je in oba prijavil sodišču zaradi izsiljevanja, pozneje pa se je povezal s sodnikom iz Trevisa dr. Stizom in ga prosil za razgovor. Medtem so karabinjerji odkrili pri Nabrežini skladišče bomb in razstreliva, iz katerega naj bi zalagali Fredovo skupino za razne atentate (na milanskem velesejmu na vlakih, na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, na milansko kmečko banko). Preiskava s« je torej naglo približevala Trstu in tukajšnjim fašističnim krogom. Dr. Forziati je razumel, da mu grozi nevarnost: telefoniral je sodniku dr. Stizu in ga prosil za sreča-
nje. Res sta se zmenila za naslednji dan, toda istega večera so prišli na Forziati jev dom (medtem je stanoval pri materi) trije neznanci in ga odpeljali neznano kam. Tako je izginil Forziati, edini šibki člen črne teroristične mreže, ki je vedel, kaj se je Rauti dogovarjal v Grčiji med znanim pomladanskim izletom leta 1909 v Atenah; vedel je tudi, kdo je postavil bombo pred slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu in še marsikaj. Zato je izginil in od tistega dne ni o njem ne duha ne sluha. Utrjuje se pa prepričanje, da je dr. Forziati verjetno že mrtev.
Dr. Stiz je tedaj ravnokar zaključeval prvi del svoje preiskave, ki ga je nato predal milanskemu sodniku dr. D’Ambrosiu. Hotel je še zaslišati Franca Neamija. Ne vemo, kaj je hotel izvedeti od njega, zdi se nam pa verjetno, da ga je hotel vprašati o bombi pred slovensko šolo. ki je važen člen v razvoju teroristične dejavnosti leta 1969. Bomba pri Sv. Ivanu, ki ni eksplodirala, utemeljuje namreč prehod od lesenih zabojev z dinamitom in budilkami Rhula k tehnično izpopolnjenemu sistemu bomb s «timerjem» vrste Diehl 900 v kovi-nastem zaboju.
Dr. Stiz ni imel sreče, da o sodelovanju pristojnih organov sploh ne govorimo, saj tudi Neamija ni mogel zaslišati. Fašist je namreč bil zaposlen nedaleč od Trevisa, v sanatoriju INPS v kraju Arco (pri Trentu), toda karabinjerji so ga odpeljali nezra-no kam. Vrnil se je čez več dni, ko je Stiz že zaključil delo in poslal dokumentacijo v Milan.
Sploh je čudno, kako se stvari razvijajo v Trstu. Preiskovalni organi so izročili izsledke preiskave o na-brežinskem arzenalu orožja sodišču in vse kaže, da bo zadeva šla v arhive kot »nerešen primer*.
Prav tako je zelo majava usoda sodnega postopka proti Fredi, Nea-miju in Portolanu zaradi izsiljevanja dr Forziatija. Protagonist zadeve je namreč izginil, da ga sodnik sploh ni mogel zaslišati. Neami in Portolan pa se brezskrbno izgovarjata, da sta nedolžna. To trdi tudi branilec odv. Giacomelli, sicer občinski svetovalec MSI, in ne moremo zanikati, da bi njegovo delo ne bilo lahko, vsaj dokler Forziatija ne bo nazaj v Trst. če se bo seveda sploh kdaj vmil...
V Ul. del Collegio, manjši ulici brez izhoda blizu trga pred cerkvijo S. Maria Maggiore, se navadno igra veliko število otrok, ki zahajajo v bližnji oratorij. Zato predstavljajo motorna kolesa kot tudi navadni kolesarji veliko nevarnost.
Zaradi tega je župan odredil stalno prepoved vožnje po tej ulici kolesom in motornim kolesom, avtomobili pa bodo lahko še vozili
OB DNEVU REPUBLIKE
Danes na Trgu Unita svečano dviganje zastave
Ob prisotnosti najvišjih mestnih in vojaških oblasti bodo danes zjutraj ob 10.30 na Trgu UnitA svečano dvignili zastavo ob 26. obletnici proglasitve italijanske republike.
Ob isti priložnosti bo dopoldne italijanski konzul v Kopru priredil svečan sprejem v prostorih hotela Triglav, popoldne pa bo v prostorih prefekture sprejem, ki ga prireja vladni komisar dr. Abbrescia
ga odbora UIL, ki je sklical kon-; nila vsakršne enotnosti na sindi-gres za pomlad 1973. To pomeni, i kalni ravni. Pač pa prihaja iz toda je socialdemokratska in repu- j vam začudenje, kako so mogli sin-
blikanska večina, ki šteje v CK UTL komaj pet ali šest glasov večine, odklonila sklep združenih sindikalnih vodstev v Firencah, da se sindikalne konfederacije razpustijo do jeseni 1972 in da se tedaj (pomladi 1973) skliče združitveni kongres novega enotnega italijanskega sindikata delavcev.
Sklepu CK UIL je sledil predlog CGIL in CISL, naj se težave premostijo z ustanovitvijo zveze treh konfederacij pred dokončno združitvijo, o kateri naj se izreče predvsem baza.
Prvi glas tudi proti temu prehodnemu in kompromisnemu predlogu, ki so ga delavci sprejeli z izrazito nejevoljo, je prišel iz Trsta ,kjer je CCdL že večkrat dokazala, da nastopa v konici proti-sindikalnih naporov, pri tem pa dodaja vsemu še svoj nerazumljiv odnos do slovenskih delavcev.
Na zasedanju vodstva CCdL je dr. Fabricci v samem uvodu povedal, da mu razvoj dogajanja daje prav. Z novimi protisindikal-nimi ukrepi UIL je Fabricci poskusil opravičiti svoje zadržanje v vseh povojnih letih, kot alternativo enotnosti pa je predlagal »vzajemno posvetovanje* med sindikal-
rtikalisti CCdL misliti, da lahko v dveh dneh zasedanja pokopljejo napore milijonov italijanskih delavcev, ki še vedno verjamejo v enotnost delavskega razreda, ne glede na mnenje nekaterih «vrhov». Kaj misli je baza povedala dovolj jasno na prvomajskih manifestacijah, in dejstvo, da je bila celo CCdL prisiljena (prvič po vojni) sprejeti skupno manifestacijo in dvojezično zborovanje samo podčrtuje, do kolikšne mere so ta stališča le »skok v temo*.
nfiiMiiiiiiiiiiiinHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiuniiiiiMiiiiiiiimtimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiii
K odgovoru «Primorkega dnevnika* radovednim mladim bralcem objavljenim 14. t. m., naj mi Primorski dnevnik dovoli sledeči dodatek’
Da uredništvo radijske postaje Trst A ne upošteva mnenja Primorskega dnevnika pri sestavi rubrike «Dejstva in mnenja — Dnevni pregled tiska» ni v tem tako velikega prekrška ali celo smrtnega greha.
»Primorski dnevnik* izhaja v Trstu in Slovenci na tem ozemlju nimamo drugega slovenskega dnevnika, zato bi moral biti ta in edini časopis v vsaki slovenski družini in zato ima vsak Slovenec na razpolago časopis z vsemi članki v celoti v originalu, ne da bi morali Slovenci čakati na izvlečke in mnenja zadevnega uredništva rubrike tDnevni pregled tiska*
Naj bi raje tistih pet podpisan-cev vprašalo uredništvo »Primorskega dnevnika*, koliko ima ta e-dini slovenski dnevnik stalnih dnevnih bralcev in koliko prirastka v dnevni tiraži bi moral imeti, ko bi se vsi Slovenci zavedali svoje dolžnosti in segali po »Pri morskem dnevniku* in koliko moralnega zadoščenja bi nudili urednikom časopisa, ki bi bilo vsekakor večje od vsakega izkupička.
Koliko je izobražencev, posebno med mladimi, ki sploh «Primors'-p ga dnevnika* ne vidijo in sploh ne čutijo dolžnosti in potrebe, da bi
segali po njem, da bi se dnevno seznanjali z domačimi in tujimi novicami in o kulturnem delovanju?
(Pismo je podpisano)
Objavljamo gornje zaskrbljeno pismo našega sotrudnika in zvestega bralca, da bi izkoristili priložnost in povedali sledeče:
1)	Kljub	razširjenosti	našega
dnevnika bi bila dolžnost nepristranskega in objektivnega radijskega poročanja vključiti v dnevni pregled tiska tudi pisanje našega dnevnika.
2)	Seveda	ne bomo nikoli	za-
dovoljni z doseženo razširjenostjo našega edinega dnevnika v Italiji.	Vendar	pripominjamo,	da	ga
vsak dan bere okrog 20.000 Slovencev. Trudimo se, in se bomo še bolj trudili, da bi se to število	znatno	povečalo. To	pa	se
bo zgodilo v veliki meri šele takrat, ko bo tudi 40.000 beneških Slovencev imelo svoje slovenske šole, za kar se borimo vsi Slovenci v Italiji.
3)	Tudi mladina je še kar precej navezana na naš dnevnik. Med drugim lahko povemo, da ga pošiljamo vsem slovenskim mladincem, ki služijo vojaški rok. Mladi prebirajo najraiši športno stran in jo tudi v veliki meri sami pišejo: saj pri njej sodeluje nič mani kot 50 mladih dopisnikov.
Ur.
lz¥#i naš^a dnevnika v Ohridu
Zamejski Slovenci, udeleženci izleta, ki ga je z »vlakom prijateljstva* organiziral Primorski dnevnik v Makedonijo so danes dopoldne prispeli v Ohrid, kjer so si ogledali kulturno - zgodovinske u-metnosti v starem delu mesta in obiskali stari samostan Sv. Naum v neposredni bližini albanske meje.
8. ure zjutraj v sredo V tem času so pregledali 2712 avtomobilov ter ustavili 7370 oseb, od katerih 1064 tujcev. Štiri osebe so aretirali, dve pa priprli Hkrati so možje postave naprtili 142 glob, pregledali 87 javnih lokalov ter podrobno kontrolirali pet oseb, ki so pod posebnim policijskim nadzorstvom. Našli so tudi en ukraden avtomobil.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica obvešča, da bo jutri, 3. junija, zaprta.
Spored, ki je obsegal trinajst točk, je bil dobro izbran. Nekatere skladbe so bile za gojence še precej zahtevne. Največ gojencev je nastopilo s klavirskimi skladbami. Sledili so gojenci, ki se učijo harmoniko, en gojenec je nastopil s klarinetom. Na prireditvi so nastopili Ksenija Bordon, Vittorino Carli, Kristina in Robert Covaccio, Jelka in Miran Košuta, Adrijana Margon, Alfred Cibic, Davorin Grgič, Nataša Kralj, Vilma Padovan in Nadja Sivitž.
Za zaključek je nastopil še godalni kvartet GM, ki ga vodi prof. Oskar Kjuder, ki sam igra drugo violino ter ga sestavljajo še Katja Kralj, Črtomir šiškovič in Iztok Kodrič.
Vsi nastopajoči so bili deležni zaslužne pohvale, priznanje pa gre tudi prof. Svetku Grgiču, ki že več let vodi podružnico glasbene šole GM v Trebčah.
M. M.
Neznani vlomilci so se preteklo noč priplazili v urade Združenja za stanovanjsko pravico in Združenja italijanskih žena. Potem ko so pobrskali po nekaterih predalih u-rada, so iz predala pisalne mize ukradli 700 tisoč lir. Tatvino je osrednjemu komisariatu javne varnosti prijavila 48-letna Jolanda Rus-so por. Burlo iz Sprehajališča sv. Andreja 36.
MIIUHIIIIIIIllllllll
iiiiiuimiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiuiiiiiinilll
Brenčiča za nadškofa Santina
PONOČI MED TORKOM IN SREDO
Varnostni organi ustavili nad sedem tisoč oseb
V okviru vsedržavne akcije za preprečitev kriminalnosti, so agenti kvesture, cestne policije, karabinjerji in financarji izvedli tudi v naši pokrajini podobno akcijo, ki je tekla od 23. ure v torek do
V	krogih sicer zaprte tržaške cerkvene skupnosti, katere hierarhična piramida ima svoj vrh v Ul. Cavana, kjer je sedež nadškofije msgr. Santina, se nekaj kuha. To smo vedeli, saj ni prvič ne zadnjič. Razveseljivo pa je dejstvo, da je trenje prvič prišlo na dan. pred javnost, z jasnimi obrisi
V	mislih imamo letak, ki so ga podpisali mladinci katoliške delavske organizacije ACLI. zveza katoliških visokošolcev FUCl in skupina «Proposta». ki združuje med drugimi tudi več bogoslovcev in mlajših duhovnikov.
Letak so mladinci razdelili v nedeljo zjutraj pred svečanimi mašami v čast Sv. Trojice. Računajo, da je letak vzelo in prebralo več tisoč tržaških vernikov
Kaj pravzaprav piše v njem. Zdi se nam jasno, da je ob ostri kritiki na način, kako piše škofijsko glasilo tVita Nuova*, jasen napad na politiko, ki jo tržaški nadškof vodi kot moralni vodja tržaške nacionalistične in konservativne desnice.
Naslov letaka je: »Zamenjati je treba 'Vita Nuova’*. začenja pa se z ugotovitvijo «Čemu sploh služi glasilo, ki ga morajo župnije odkupiti, a ga verniki sploh ne kupujejo, niti ne berejo?*. Od te ugotovitve prehajajo mladi katoličani k trditvi, da uredništvo škofijskega ala-sila »ne odraža stališč tržaških katoličanov, marveč stališča tistih voditeljev, duhovnikov in laikov, ki v časopis vtihotapljajo malenkostne in pristranske koristi struje ali stranke in jih skušajo prikazati nod krinko krščanskega gledanja na stvarnost*.
Na koga merijo mladi katoličani ni težko uganiti, če pomislimo, da ie eden izmed glavnih uvodničarjev škofijskega glasila posl. Giacomo Bologna, ki je znan po
svojih nestrpnih stališčih, tudi do Slovencev.
Letak zato ugotavlja, da «Vita Nuova» nikakor ne sledi načelom koncila, socialnih enciklik in škofovske sinode, saj molči o važnih vprašanjih, kot so «revščina; pomanjkanje socialnih storitev, šol, stanovanj, bolnišnic: brezposelnost, izseljevanje, revne pokojnine; izkoriščanje v tovarnah, ravnanje z vajenci: odprta vprašanja šolstva; prazno semenišče*. O vseh teh vprašanjih «Vita Nuova* ne piše, se ne poglablja, pač pa vzdihuje za «redom in stalnostjo*, kar pomeni. naj «stvari ostanejo take, kot so*.
Z ato hoče katoliška mladina, naj postane cVita Nuova» zares glas cerkve, ki napreduje. Od tod sklep letaka:
«Na.i 'Vita Nuova’ ne bo več glasilo strank in struj, upravljati jo morajo življenjske sile skupnosti, skupine, ki delujejo v župnijah, gi-banie. ki se sklicujejo na krščanstvo skratka vsi. ki avtentično podoživljajo krščanstvo*
Do tod letak. Pozornemu bralcu brez dvoma ni ušlo. da gre v bistvu za oster napad na celotno politiko škofa Santina. ki bi moral zaradi starosti, ki je prešla mejo 75. leta. zapustiti svoje mesto Res ie. da ie Santin ostal zato. ker so tako hoteli tržaški konservativni in šovinistični krogi.
Vsiljuje se nam vprašanje. V tržaških cerkvenih krogih nekaj vre: ni morda skrajni čas da se tudi tu nekaj korenito :tnemeni? Katoliška mladina italijanske narodnosti se je že zganila. Čudi pa nas da molčijo slovenski verniki, ki so bili vedno vrve žrtve pristranske politike kurije iz Ul. Cavana
Bardot.	«
Eden 15.30 «L'iguana dalla lrižu4 fuoco*. Barvni film. Luigi in Dagmar Lassander. Prepoved**1" mladini pod 18. letom.	.
Grattacielo 15.00 «All’onorevole P*"' ciono le donne*. Lando BuHa®*' Lionel Stander, Laura Anton Barvni film. Prepovedano d5*8 pod 18. letom.	.
Excelsior 16.00 «11 diavolo nel vello*. Stefania Sandrelli. Barw film. Prepovedano mladini P°“ letom.	■
Ritz 15.00-22.00 «La preda e ravvo* toio*. Barvni film. Peter Lee L® renče in Orchidea De Santis. Aurora 15.00 «Forza G*. Barvni tm R. Salvino in Barbara Bouchet-Impero 15.00 «Questa specie ^
Barvni film. Jean Seberg in * Tognazzi.	, :
Cristallo 15.30 »Don CamiUo » giovani d’oggi*. Barvni fibn-stone Moschin.	ni
Capitol 15.30 «Peter Pan*. Walt v sneyev barvni film.
Moderno 15.00 »Viva la muerte— Barvni film. Franco Nero m Wallach.
Vittorio Veneto 15.00 «La Betia, °v^ in amore per ogni gaudenza ® le sofferenza*. Barvni film. N. M fredi in R. Schiaffino. Prepoved« mladini pod 14. letom.
Barv-
Ideale 15.00 »Fuori il malloppo*- 1 ni film. Claudia Cardinale in ®
ley Baker.	, la
Abbazia 15.00 »Concerto per^P^„ ^
solista*. Barvni film. Anna
Gastone Moschin.
film.
Astra 15.00 »Barabba*. Barvni Anthony Quinn in Silvana Man*"L Kino Opčine 15.00 «Fuga dal Pian
delle scimmie*.
KINO «IRIS» PR°SIi
barvni
predvaja danes ob 16. un film:
»I FIGLI DEL DIVORZIO* Igra Roger Hanin. Poje Gilbert Becaut.	_
PD »SLOVENEC* - BOB*1
priredi
2. PRAZNIK VINA
Spored
Danes, 2. junija ob 18. uri nastop domačega pevskega zbora, cert mladinskega zbora šole Gregorčič* iz Doline, od 1“- f dalje ples z godbo na pihala Proseka.	_.
Nedelja, 4. junija ob 16.30 cert godbe na pihala »BR nastop folklorne skupine * VA» iz Kranja.	uj
Jutri in v nedeljo ples ob *v0 ansambla «Kras».
Vse dneve bomo točili ?rl^o ' domača vina in delovali dobro založeni kioski. VabU
i rrrrsm*1
V palači Costami do J-
trospektivna razstava de) trza slikarja Piera Marussiga	,
Jutri, 3. junija, ob 18.30.
galeriji »Tergeste* odprl razstavo , jih del slikar Marino Aita. l'a
bo trajala vse do 16. junija * - c, nim urnikom od 10.30 do 17.30 t 17. do 20. ure.	,
Jutri, 3. junija, bo	|er
stavo svojih del v občinski s®
obiš®
Včeraj-danes
Danes, PETEK, Z. junija PROGLASITEV REPUBLIKE Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.47 — Dolžina dneva 15.29 — Luna vzide ob 24.37 in zatone ob 8.51 Jutri, SOBOTA, 3. junija PAVLA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,9 stopinje, najnižja 15, ob 19. uri 17,3 stopinje, zračni pritisk 1012,9, stanoviten, veter 16 km na uro, severozahodni s sunki 35 km na uro, vlaga 65-odstotna, padavine 0,5 mm dežja, nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19 stop.
DNEVNA SLUŽBA lekarn (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska u-lica 35; Chiari Crotti. Ul. Tor San Piero 2.
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. Revoltelia 41; Pizzul Cignola. Korzo Italija 14; Prendini. Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1.
Prizor z otvoritve VIII. razstave dom ačlh vin v Zgoniku. Na sliki so, med drugimi, župan /osip Guštin, poslan ec škerk, deželni svetovalec Godnič, | do 19.30 BteJr
Ob nedeljski in praznikih so od 8.30 ,	odprte
Srečko Orel, AnleJi Terčon in pred sednik Kmečke zveze Alfonz Guštin lin nočne izmene.
tržaška slikarka Graziella Betr* i.i
11. J"
Njena razstava bo odprta	^osto11
nija z običajnim urnikom umi galerij.
Izleti
M*
Prosvetno društvo »France ‘ j ren» v Boljuncu priredi v sobo nedeljo, 10. in 11. junija lZ‘ Koroško s koncertom društvene® ^ skega zbora in s tamburaši. ,g bo v vasi Bilčovs. Prenočevanj g Celovcu. Ogled knežjega kan111 j, Gosposvetskem polju in Vrbske* ^ zera. Zadostuje osebna izkaznica-sovanje pri Lauri v mlekarn1-
Slovenski klub priredi v nK“'"' je junija izlet v Pulj. Prijave sPz
nedeljo.;
junija utet v iruij. ri^
gospa Kufersin od 18. do 20.
SPZ na telefon 31-119. Rok P1-«8
ZAHVALA
Sp^
Zahvaljujemo se vsem, ki s® jft mili k zadnjemu počitku nase* gega
Karla Boneta
Posebna zahvala č. g. župnik8'.
______i v .	i__O” -*il
* vocuna zuuvarn c. k-	/>1) ^
Kosmaču za občutene besede ^ __*__, ._________________
prtem grobu, domačemu PeV^. K*
zboru, darovalcem cvetja in vS so izrazili sožalje.
ŽALUJOČI SOBODf
oprte vse lekarne dnevne
Boršt, 2. junija 1972
GORIŠKI DNEVNIK
- trm*
■m
•' m
■i. m

:■ Ji
:'‘ ** *^ . &

y^\	- ,.,' ■ > \ *♦ *
fe&£ žŠtfc* . '**vV. 1
*-—v
Mfttt -*-	* v
■r* ■&■■-
m%...

(Foto Altran)
fete :s:
PO VČERAJŠNJEM NEZASLIŠANEM DOGODKU PRI PETOVLJAH
S krvavim zverinskim atentatom skušajo tudi Goriško potegniti v vrtinec nasilja, ki je zajel vso državo
Vsa goriška javnost odločno obsoja kriminalno dejanje in zahteva kaznovanje krivcev Na tiskovni konferenci je polkovnik Mingarelli dejal: «Izslediti storilce, je stvar naše časti»
(Nadaljevanje s 1. strani)
teli v zrak z avtomobilom vred, oficir je bil ranjen v roko, ranjen je bil še eden karabinjer, ostale pa je vrglo na tla. Eksplozijo so čuli daleč naokoli. Pravijo, da je bilo vse področje za nekaj trenutkov popolnoma razžarjeno
Kako je prišlo do eksplozije. Polkovnik Mingarelli meni, da je bila naprava za odprtje prtljažnika povezana z dinamitom ali drugim eksplozivom. Meni tudi, da je bilo v prtljažniku od 30 do 40 kilogramov eksploziva. Točnih izsledkov pa seveda še ni, ker morajo strokovnjaki povedati svoje mnenje.
Preživeli so takoj z radijsko povezavo, ki jo imajo v svojih vozilih, obvestili o nesreči goriški o-perativni center, bolnišnico in ga-
&radi eksplozije razbit avto nekaj metrov vstran od pokrajinske ceste Sovodnje — Zagraj
Stranke ustavnega toka in sindikati obsojajo kriminalni napad na demokracijo
.Kriminalno dejanje pri Zagraju,
, sodi v vrsto poskusov sil, da i 2 nasiljem zavrle razvoj demone ter boj ljudskih množic za družbeni napredek, je sail splošno ogorčenje vsega golega prebivalstva. Kljub prazni-toriSo se v Gorici takoj sestala kvVa vseh strank ustavnega lo-. jn sindikalne organizacije ter *®jela odločno stališče proti pre-hot H™ umorom’ s katerim bi
lino
silja zajel tudi goriško pokrajino, kjer je prebivalstvo vedno pokazalo visoko stopnjo omike in čigar zavest se upira takšnim kriminalnim dejanjem. «Ne glede na razloge, ki so navdihnili — pravi PSI — ta zločinski atentat objektivno koristi samo prevratniškim načrtom gospodarske in politične desnice kakor tudi tistim v naši deželi, ki hočejo s premišljeno strategijo napetosti privest; do obnovitve fašizma». Stranka izraža sožalje prizadetim družinam ter u-panje, da bodo oblasti takoj prijele in kaznovale storilce. Na takšen način bodo preprečile, da potegnejo tudi Gorico v vrtinec nasilja, ki se ne sklada s koristmi delavcev v njihovem boju za demokratična načela in omikano sožitje, v skladu z ustavo in njenimi jamstvi proti vsakemu poskusu totalitarizma.
''"'iiiiiMmiMmnimiimminiiHiinmiMiiiiiiiTTiiiii mn m minulim m m M im M M minil minimum ul
le črne sile tudi našo pokra-
v vrtinec nasilja, j. ,-- zajel vso državo. Njihova ljubljenost prihaja do izraza v
^ ” .^Potegniti
^s°dbah nasilja, ki je tuje demo-jj,aciji in izdaja temne cilje, ki d ,zavračajo vsi pošteni demokra-jl ?n Protifašisti. Svoja stališča so "Plavile KD, KPI, PSI, vse tri Irealne organizacije, CGIL, CI UIL in PRI.
^ ugotavlja, da je val na-
TRŽAŠKI DNEVNIK
niža se čas zftKuu&KA Šolskega leta
V Devinu prvi nastop otrok iu lepa razstava ročnih del
Uspešen nastop otroškega pevskega zbora
jjSs je zaključne šolske prire-v ne odprla slovenska osnovna šola redjfVinu' ^ je v sredo zjutraj pri-cj^*a lep in prisrčen nastop.. Otro-siiu0	topili z raznimi prizorčki,
ciia ■ . recitacijami in deklama-Seveda ni manjkal otroški |S^k, ki je zapel vrsto narodnih ’ Navzoči so bili s prireditvijo vi^?v°ljoi, posebno pa najmlajši De-juCani, ki obiskujejo slovenski otro-
^	podobna prireditev je bila
^osnovni šoli v šempolaju. Mladi Majci so se dobro izkazali ■k -Cfktzali, da se znajdejo tudi ^ieU‘ Prisotne starše in prija-sJ? baše mladine, med katerimi opazili tudi ravnatelja Tav-1» ’	pozdravila učiteljica Milica
iij ?ieva- Nato sta nastopili Patri' iWi,bk in Zoran Lupine ter napo-
ključno prireditev ter razstavo ročnih del, ki je v veliki učilnici in katero sc si navzoči z zanimanjem ogledali.
M. M.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimnniiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiimiiiiiiiiiiimii

t>d™’ je pozdravila učiteljica Milica ^	Patri-
bogat in obsežen spored, ki JJ^koval kar dvajset točk. w.. avi program se je pričel z ve-ktj?. rajanjem ob motivu »Mali veseljački*, n' so ga zelo Podali nekateri učenci. Prevci nam ne dopušča, da bi navedli C,dvai»t d56*1’ omcbid Pa le H10' ^lo°’ da so bdi šempolajski otroci torp Pfldni ter so podali razne pri-Cjj. • igrice, deklamacije in recita-. telo prisrčno.
'hhftk Koncu prireditve je z velikim wbom nastopil otroški pevski okt’ K* je v slovo šolskemu e, °b spremljavi harmonike zapel m ,Veselih in narodnih pesmi. Primi 1 *o bili s prireditvijo zadovoljni nagradili otroke z močnim uT^offi. .Priznanje gre seveda tudi Voljena, iti so s trudom in požrtvo-Mlo pripravni otroke za za-
V Gorici so se sestali člani deželnega tajništva in pokrajinskega vodstva KPI skupno s parlamentarci in deželnimi svetovalci. Parlamentarci so obiskali postajo karabinjerjev v Gradišču, kjer so bili ubiti trije vojaki, in so izrazili sožalje v imenu poslanske zbornice in senata, obiskali so tudi prefekta Molinarija in se zanimali za potek preiskave.
Komunisti obsojajo teroristični napad, ki vznemirja furlansko in julijsko prebivalstvo ob vzhodnih mejah države, kjer je čestokrat prihajalo do provokacij in krimi-n~'nih dejanj. Sprejemajo na znanje obljubljeno zagotovilo pristojnih oblasti, da bodo brez kakršnih koli predsodkov vodile preiskavo izsledile storilce in morebitne nav-dihovalce kriminalnega dejanja, ter želijo, da bi dogodek čimprej pojasnile.
«Spričo tako hudega napada — pravi KPI — v času, ko se vrstijo v državi še druga kriminalna dejanja, da b; ustvarila ozračje napetosti in provokacij, vse to z namenom, da se prepreči urejen razvoj italijanske demokracije ter zaustavijo zahteve delavskega gibanja po družbeni obnovi, komunisti znova pozivajo k budnosti vseh protifašističnih, demokratičnih in ljudskih sil, da preprečijo desničarskim reakcionarnim silam vsak poskus preobrata)).
Komunistični poslanci naše dežele so poslali notranjemu ministrstvu in predsedniku ministrskega sveta interpelacije v zvezi z atentatom. Poveljstvu karabinjerjev in družinam so poslali sožalne brzojavke.
Goriška krščanska demokracija poudarja svojo politično voljo, da zatre vsak poskus nasilnega preorala in vsak atentat na temelje omikanega sožitja. To svojo voljo poudarja stranka v sporočilu ob skrbno pripravljenem terorističnem dejanju, da bi z napadom na sile reda udarile demokratične ustanove bik pred državnim praznikom, 2. junijem. Stranka izreka sožalje svojcem in voščila ranjencem, da bi ozdraveli, ter obsoja na barbarski način uresničen kriminalni načrt, da bi zaplete) v premišljeni umor tudi področje, ki je bilo vedno enotno in iskreno blizu silam reda pri izvajanju nalog v korist vseh. KD nadalje poudarja svoj odločen namen, da ne dovoli oddiha in prostora tistim, ki napadajo svobodne ustanove, dokler ne bo na temelju splošnega zgražanja nastala močnejša volja po omikanem sodelovanju. Premagati je treba navdihovalce ali materialne izvrševalce blaznih morilskih dejanj.
Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL so na skupnem sestanku spre-
jela naslednje stališče: «Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL so o-gorčena in zaskrbljena zaradi podlega sobotnega nočnega atentata na mirnem področju med Sovodnjami in Zagrajem, ki je sejal smrt in rane med policijskimi silami.
Pred terorističnim dejanjem, ki ponovno povzroča prelitje krvi v naši državi ter vzbuja globoko zaskrbljenost in bojazen med našim prebivalstvom, sindikalne organizacije v imenu delavcev in svojem imenu odločno obsojajo vsako nasilje ker nima nič opraviti s političnim bojem na temelju demokratičnih ustavnih svoboščin.
Takšne metode odločno zavračamo in obsojamo, kadar so naperjene proti delavcem in kadar so naperjene proti policiji ali kateremukoli drugemu državljanu.
Teroristično dejanje jasno kaže voljo neodgovornih ljudi, da bi ustvarili v državi zmedo in s tem odprli vrata reakcionarni dogodivščini, ki naj odpravi demokratični in ustavni red, na katerem sloni in mora sloneti Italija.
Posoški delavci kakor delavci v vsej državi so odgovorni,, da odločno zavrnejo vsako teroristično in prevratniško dejanje, da zavrnejo vsako provokacijo ter da okrepijo boj za o-brambo civilnih in demokratičnih svoboščin.
Pokrajinska sindikalna tajništva nadalje izražajo sožalje svojcem žrtev ter zahtevajo od oblasti, da povsem osvetlijo dogodke, ki motijo vse državljane in zlasti mimo in delovno goriško prebivalstvo.
Republikanska stranka je zaskrbljena. ker se tudi na Goriško, ki je bila doslej izvzeta, širijo teroristični atentati in se uresničujejo sistemi boja, ki so v demokraciji nepojmljivi. Zaradi okolnosti, kako je do njega prišlo, atentat ni mogel biti dejanje neprisebnosti. Kadar se nekdo poslužuje takšnih dejanj, pomeni, da ne veruje in niti ne zna na demokratičen način prepričati druge o svojih idejah, ali pa poskuša ustvariti politično zmešnjavo, da bi omogočil avtoritarne pustolovščine.
Slovenska demokratska zveza je poslala poveljstvu karabinjerjev v Gradišču sožalno brzojavko, v kateri poudarja svoje ogorčenje zaradi zločinskega atentata proti orožnikom in izraža sožalje sorodnikom padlih pri izvrševanju dolžnosti, ranjencem pa vošči čim hitrejše okrevanje.
silce. Kmalu so prihiteli rešilni avtomobili, druga karabinjerska vozila, na vseh cestah so postavili, kot smo že omenili, bloke, iz Gradišča pa je prihitel tamkajšnji pretor dr Mangoni. Zadnji del avta je ostal cel. Zaradi tega je bilo moč ugotoviti, čigav je. Avto ima registracijo GO 45902, njegov lastnik je bil goriški delavec Marcello Brescia, star 39 let iz Vicolo Tronco 7. Avtomobil so mu neznanci ukradli v večernih urah v petek, 26. maja v Gorici. Tatvino je prijavil karabinjerjem.
V	atentatu so našli smrt trije karabinjerji, vsi iz postaje v Gradišču. Žrtve so: brigadir Antonio Ferraro, star 31. let, rojen v Santa Croce Camerina (Ragusa). Bival je v Foljanu z ženo. ki pričakuje otroka ta mesec; karabinjer Do-nato Poveromo, star 33. let, rojen v Čampo Maggiore (Potenza), bival je z ženo in sinom v Gradišču; karabinjer Franco Dongiovanni, star 23. let, rojen v Uggiano La Chiesa (Lecce). Bival je v vojašnici in ni bil oženjen.
V	goriško bolnišnico so takoj prepeljali podporočnika Angela Taglia-rija, 34. let, rojenega v Chiusi (Bočen). Najprej se je zdelo, da je njegovo stanje hudo, včeraj zjutraj pa so zdravniki dejali, da je izven nevarnosti. Kljub temu pa bo podporočnik ob desno roko. Laže je bil ranjen brigadir Gino Zazza-ro, 37. let, iz Gorice. Bil je nekoliko oddaljen od kraja eksplozije, zaradi česar ima le lažje poškodbe.
Polkovnik Mingarelli je novinarjem nato dejal, da bodo napravili vse, da najdejo krivca. «Za nas je to vprašanje časti!* je dejal poveljnik dežeme legije. Dejal je tudi, da so na podoben način zvabili v past karabinjerje na Siciliji pred približno devetimi leti. Tudi takrat je bilo nekaj karabinjerjev ubitih. Še r.ekaj je bilo rečeno na tiskovni konferenci. Past je pripravil strokovnjak. Drugače si stvari ne moremo razlagati.
Žrtve so včeraj ponoči prepeljali v mrtvašnico goriške bolnišnice, v vojašnici v Ulici Sauro pa so včeraj pripravili žalno sobo. To skrb so zaupali podjetju Prescheren iz Gradišča.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
S SPROSTITVIJO CEN VEČ TUJIH TURISTOV?
Potrebna je učinkovitejša turistična propaganda
Turistični delavci v Portorožu so organizirali tiskovno konferenco ,na kateri so seznanili predstavnike tiska, radia in televizije položajem v turizmu in gostinstvu pred začetkom glavne turistične sezone. Povedali so, da se položaj počasi popravlja in da pričakujejo v glavnih sezonskih mesecih dober obisk. Seveda vsega ne bo mogoče nadoknaditi, ker je zapora mej zaradi epidemije koz povzročila močan izpad izletniških skupin v aprilskih in majskih praznikih. Prav zato se turistični delavci prizadevajo, da bi preko svojih strokovnih organizacij dosegli sprostitev cen izvenpenzion-skih uslug, če pa to ne bo mogoče, pa je treba dati gostinstvu razne olajšave. Gostinstvo je namreč zašlo v težave ne samo zaradi slabe predsezone, temveč tudi zaradi povečanih in novih dajatev.
Novinarji pa so zastavili tudi
več vprašanj, ki ne zadevajo s mo objektivne težave, ampak tudi subjektivne slabosti. Omenili so pomanjkljivosti pri vzdrževanju posameznih objektov in okolja ter premalo pobud, kar zadeva atraktivne prireditve. Turistični delavci so povedali, da skrbno nadzirajo priprave za glavno sezono in da bodo storili vse, da bodo gostje zadovoljni. Celotni Portorož je preurejen s plažo vred in tudi zabave ne bo primanjkovalo. Vso pozornost bodo posvetili tudi kvaliteti gostinskih uslug.
• * *
Na občnem zboru obalne turistične zveze so sprožili več perečih vprašanj ter priporočili njihovo čimprejšnjo rešitev. Predvsem so opozorili na problem ureditve obalne plovbe, na pospeševanje jahtnega turizma ter na potrebo po domiselnejši in učinkovitejši turistični propagandi.
Danes v Podgori tekmovanje v briškoli
S tekmovanjem v briškoli v Podgori se bo danes nadaljeval petdnevni praznik, ki ga prireja lokalna sekcija ANPI. Na prijetnem prostoru, ki je nasproti nogometnega igrišča, bodo lahko tisti, ki jim ta igra ugaja, preživeli nekaj lepih uric. Za zmagovalce so poskrbljeni tudi bogati dobitki. Večer bo posvečen tudi mladini, ki se bo ob zvokih ansambla »Galeb* iz Nove Gorice lahko zabavala do pozne ure.
Vidomčan ranjen v Novi Gorici
Nekaj po drugi uri v četrtek zjutraj je v goriško bolnišnico prišel 22-letni delavec Walter Londero iz Humina pri Vidmu, Ul. Čampa niola 30. Dežurni zdravniki so mu nudili prvo pomoč zaradi ran po obrazu, desnem komolcu in desni nogi.
Londero je povedal, da se je s prijateljem, Maurizijem Del Rosso peljal po Novi Gorici, ko je med njunim in nekim drugim avtom prišlo do trčenja. Ozdravel bo v 10. dneh.
Pozno popoldne v sredo so v bolnišnico pripeljali 8-letnega Maura Grassija iz Romansa, Ul. Mbnache 18. Deček se je v Ul. Delle Scuoie obesil na voz, ko je pa skočil dol, ga je od zadaj dregnil neka avtomobil. Oče ga je takoj pripeljal v bolnišnico, kjer so ga pridržali za 8 dni zaradi verjetnega zloma levega ramena.
P	x >v
*	- -*fI %
Tiskovna konferenca včeraj zjutraj na karabinjerskem poveljstvu v Gorici. Novinarjem je odgovarjal polkovnik Dino Mingarelli, z njim so bili prisotni še general Pennisi, goriški kvestor De Focatiis in podpolkovnik Ferrari
(Foto Altran)
....................................................................
OB VČERAJŠNJEM PLAZNIKU
Pogreb bo jutri ob 17. uri
Pogreb treh ubitih karabinjerjev bo jutri, v soboto popoldne ob 17. uri. Pogrebni sprevod bo krenil iz cerkve na Travniku, šel bo po obeh Korzih do spominskega parka, kjer se bo razšel. Trupla ponesrečencev bodo nato odpeljali v domače kraje.
V veži karabinjerske vojašnice v Ul. Nazario Sauro so včeraj popol dne pripravili žalno sobo. V njej so krste treh karabinjerjev. Ob njih je častna straža. Že včeraj popoldne se je veliko ljudi poslovilo od treh žrtev.
Včeraj popoldne so že dospeli nekateri sorodniki umrlih. Danes bodo dospeli preostali.
Na prehodu pri Rdeči hiši dolge kolone avtomobilov
Kljub slabemu vremenu je mnogo Goričanov in Videmčanov odšlo na izlet v Jugoslavijo
Zaradi včerajšnjega praznika, je bilo na mejnih prehodih v Gorici veliko prometa. Četudi je bilo vreme deževno in je bilo skoraj ves dan nebo pokrito, so vendar Goričani in Videmčani izkoristili ta dan za izlete. Na goriških cestah je bil promet še posebno v dopoldanskih urah,
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuuiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŽAL NI BILO GRMENJE PRED NEVIHTO, KI SE JE BLIŽALA
Sovodenj ci so biti med prvimi ki so ugledali strašni prizor...
Cesta v Zagraj je bila zaprta ves dan ■ Z dinamitom nabit avtomobil je bil ustavljen na poljski poti v Ušje ■ Morda je bil tam že ves dan
Od atentata dalje — okoli 23.30 v sredo zvečer — pa tudi ves včerajšnji dan. je bila pokrajinska ce sta Sovodnje - Zagraj zaprta za promet. Onkraj mosta čez Vipavo pod železniško postajo v Rubijah, je patrulja karabinjerjev ustavljala vozila, ki so bila namenjena proti Zagraju in jih usmerjala proti Gabrjam ali nazaj skozi Sovodnje v Gorico. Prav tako je patrulja zaprla cesto na drugi strani pri Zagraju. Na kraj nesreče so lahko prišli samo preiskovalni organi, sile reda in zdravstveno oseb.ie.
Prizorišče nesreče je natanko 2 km od sovodenjske cerkve po pokrajinski cesti proti Petovljam Na tistem kraju ni daleč naokoli nobene hiše. Nad pokrajinsko cesto, morda samo nekaj desetin metrov, je speljana železniška proga Trst-Gorica - Videm, pod cesto pa se takoj začenja prod in grmičevje ob Soči.
Razdejano vozilo je bilo še vedno tam, ko smo okoli poldne prišli na kraj in si ga ogledali ob dnevni svetlobi.
Od vozila je ostal samo zadnji del, to je motor in pokrov Vse o-stalo je manjkalo. Uničujoča sila razstreliva je pločevino razcefrala in raznesla naokoli. Drevje, pretežno nizka akacija in grmičevje, je bilo okleščeno; kvišku so štrlela samo debla. Bila so ožgana zaradi plamena.
Nekaj karabinjerjev je stalo na cesti. Tiho so se pogovarjali med seboj iz spoštovanja do kraja, kjer so jih še sveži sledovi strašne tragedije opozarjali, da bi takšna nesreča lahko zadela kogarkoli izmed njih. Svojci žrtev so dopoldne obiskali nesrečni kraj in na kamen tik ob cesti položili šope rož.
Kakor poročamo na drugem mestu, je bilo vozilo ustavljeno na ozki poljski poti kakšnih 10 metrov od križišča s pokrajinsko cesto, ki pelje v Ušje. Speljana je po lastnini Franca Petejana iz Sovodenj. Kraj nesreče ie samo 50 metrov od sovodenjske občinske meje in že spada pod zagrajsko občino.
Eksplozija je bila tako močna, da so jo slišali daleč naokoli. Ker se je pripravljala nevihta, je celo v Šovodnjah v snu marsikdo sodil, da je grmelo. Tisti pa. ki so bili budni, so zaradi bližine takoj ugotovili. da gre za nekaj hujšega, ker so šipe zažvenketale in so tudi navojnice na oknih zaropotale.
Večje število Sovodenjcev se je takoj odpravilo proti Petovljam, da bi videli za kaj gre. Področje sodi namreč pod vojaške služnosti, kar
ie dovolj tehten razlog za hude slutnje. Prvi očividci so bili na kraju dogodka že 25 minut kasneje; nudil se .jim je strašen prizor Policijska preiskava gre v smeri, da ugotovi, če ie bil fiat 500 ustavljen že tisto dopoldne ali morda prejšnji dan. Obstaja namreč tudi ta sum. čeprav je to težko ugotoviti, ker ob vseh urah parkirajo ob Soči avtomobili ribičev in jim zato nihče ne posveča posebne pozornosti.
Skodelica kave odslej 80 lir
Z včerajšnjim dnem je treba « Gorici odšteti za skodelico kave 80 lir. Desetlirsko povišanje cene je odločila zveza trgovcev in ka-vamarji so včeraj v celoti sprejeli to odločitev. Le v kaki kavarni ali gostilni so kavo prodajali še po stari ceni, ki je bila v veljavi približno leto in pol.
V ostalih krajih Goriške velja že poldrugo leto 80 lir za skodelico kave. Takrat so cene povsod povišali zaradi povečanih nakupnih stroškov kave, v Gorici so pa ceno obdržali na 70 lirah, upoštevajoč nekatere ugodnosti proste cone, ki pa ne dosegajo, kot trdijo trgovci, deset lir pri vsaki skodelici. Pri kam je namreč prihranek največ dve liri. morda dodamo k temu še eno liro za sladkor. V ostalem pa so režijski stroški za osebje, vzdrževanje, nakup strojev in ostalih potrebščin enaki kot povsod drugje. Poleg tega pa ni sko-ro več izgledov, da bi prihodnje leto obnovili goriško prosto cono. Zaradi tega je postal povišek neizbežen.
Odjemalci so včeraj zjutraj nekoliko godrnjali, ko so od njih bari-sti ali strežajke zahtevale za skodelico 80 lir. Kljub temu pa so novo ceno plačali in skoro gotovo je, da bodo po prvih protestih, do katerih bo prišlo v prihodnjih dneh, ljudje mimo sprejeli tudi ta povišek.
Socialisti obtožujejo KD za nastalo krizo
Vodstvo krščanske demokracije v Tržiču je te dni poslalo strankam levega centra pismo, s katerim jih poziva, naj bi se v najkrajšem začelo z dvostranskimi posvetovanji med krščansko demokra-
cijo in drugimi strankami levega centra.
Ob prisotnosti deželnega tajnika Dellaga in poslanca Castiglioneja je tudi socialistična stranka v sredo imela sestanek. Socialisti obtožujejo krščansko demokracijo, da hoče z dvostranskimi pogovori sa mo skriti svojo krivdo za nastalo krizo, in da hoče zopet priti do koalicije, ki je že preživela.
Socialisti hočejo popolno razčišče-nje problema industrijskega konzorcija. Ob koncu so na zasedanju razpravljali tudi o rezultatih političnih volitev.
Jutri zaprti uradi bolniške blagajne
•Jutri, v soboto, 3. junija bodo uradi Bolniške blagajne za trgovce in obrtnike zaprti. Zdravstveni posegi bodo delovali torej samo v primeru nujnosti.
Tekmovanje radijsko vodenih modelov
Na goriškem letališču bo danes, 3. in 4. t.m. zanimiva manifestacija. T-j se bo namreč odvijalo tekmovanje 9. Graupner Intematioaal Meeting in tako imenovan 3. pokal originala za tiste modelčke, ki So po svoji originalnosti in nenavadni obliki najlepši.
Za ta mednarodni meeting se je dosedaj prijavilo žt mnogo tujih in domačih amaterjev, ki bodo v treh dneh prikazali najnovejše tehnike pri letalskih radijsko vodenih modelih. Tudi tekmovanje za pokal originala je zelo pričakovano. Tu bodo amaterji prikazali modelčke najbolj ekstravagantnih oblik in velikosti, vendar morajo biti tudi t; zmožni letenja s pomočjo radijskega vodenja.
Letošnje tekmovanje bo še posebno zanimivo, ker spada v pripravo 8. svetovnega akrobacijske-ga prvenstva in se ga bodo udeležili najboljši tekmovalci.
Iz goriškega matičnega urada
Na goriški občini so 31. maja vpisali 3 rojstva in 3 smrti.
ROJSTVA; Fabrizio Puja, Agata Manzano, Diego Barbana.
SMRTI: gospodinja 68-letna Maria Gama Botellio por. Tesolin, gospodinja 67-letna Maria Russian vd. Cian, gospodinja 82-letna Rosa Tur-co vd. Piputto.
zelo intenziven. Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši pa se je gneča avtompbilov najbolj opazila. Po o-mejitvah zaradi črnih koz, ki so bile v veljavi še pred kratkim, so se sedaj italijanski državljani še bolj oprijeli izletov v bližnjo Jugoslavijo.
Od sedme ure zjutraj sta se od mejnega prehoda pri Rdeči hiši vili dve dolgi koloni avtomobilov, prva tja do predora pod goričkim Gradom, druga pa skoraj do se-mafora na križišču z Ul. V. Veneto. Med temi je bilo največ izletnikov, ki so prihajali iz videmske pokrajine in to je bilo razvidno tudi zaradi otežkočenega prometa po mestnih ulicah. Videmčani namreč prihajajo čez most IX. avgusta, nato krenejo po Ul. Aquileia in Ul D. D’Aosta preko Ul. V. Veneto proti mejnemu prehodu. Prav na teh ulicah se je včeraj promet zelo težko odvijal in avtomobili so zelo n~časi lezli naprej v smeri urinega prehoda. Tudi na drugi strani, proti predoru pod goričkim Gradom, je bila vrsta zelo dolga, v°ndrr ne taka kot tista v smeri Ul T—za Armata. Skozi predor prihajajo po navadi samo Goričani, vendar ne vsi, kajti večina se rajši poslužuje ostalih mejnih prehodov s prepustnico. Tudi na teh, drugorazrednih prehodih, je bilo včeraj veliko prometa, še posebno na prehodu pri Šempetru.
Kino
Gorica
VERDI ob 15.15—22.00: «Don Camillo e i giovani d’oggi», G. Moschin in L. Stander; barvni film.
CORSO ob 14., 16.40, 19.20 in 22.: »Ni-cola e Aiessandra*. M. Jayston in J. Suzman; barvni film.
MODERNISSIMO ob 15.15-22.00: »I quattro dell'Ave Maria*. T. Hill in E. Wallach: barvni film.
CENTRALE ob 15.15—21.30: »Bernardo, cane ladro e bugiardo*, M. Fichman in M. Mobley: sledi Di-sneyeva slikanica »Bongo*.
VITTORIA ob 15.30-22.00: »Boccac-cio*. S. Koscina m E. Montesano; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
Iržič
AZZURRO ob 15.00: »Uccidi Django... uccidi per primo*. G. Rossi Stuart in R. Neli. Barvni film.
EXCELSIOR ob 14.00: «11 brivido del-la notte*. C. Eastvvood. Barvni film.
PRINCIPE ob 15.00 »La volpe dalla coda di velluto*. Jean Sorel. Barvni film.
S MICHELE ob 15.00: »I Dači*. G. Marshall in M. Nach. Barvni film.
Movu Gorivu
SOČA (N. Gorica): štirje na počitnicah*, francoski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA: »Mož, katerega je težko ubiti*, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
DESKLE: »Bojišče*, ameriški film — ob 20.
RENČE: Danes zaprto.
ŠEMPAS: Danes zaprto.
KANAL: Danes zaprto.
PRVAČINA: Danes zaprto.
Dežurna lekarna v Gorici
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 35-38.
Dežurna lekarna v Tržiču
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Centrale dr. Fitz in Enneri. Trg republike 26, tel. 72341.
PROF. TONE PENKO:
Tržaški dnevnik dveh botanikov iz 1.1816
S konjem na vrh stolpa sv. Marka v Benetkah - V botaničnem vrtu v Padovi - Na predavanju na univerzi, kjer so slušatelji profesorju ploskali..
9.
Tu se je zabavala gospoda. Ogledala sva si še cerkev Sv. Marka. Saj sva že čula in brala o njeni krasoti in sijaju, toda kar je v resnici, to je vse kaj več in midva tega opisati ne znava — ne zmoreva.
Pa je bila že ura pet in sva morala, kot domenjeno, v kavarno, da se zmeniva za jutrišnji dan. Tu je bil grozoten živžav. Tu so še obhajali pusta in uganjali pustne norčije. Za naju je bil najbolj zabaven nek pridigar, ki je zunaj na cesti na ves glas pridigoval. Imel je okoli sebe ogromno občinstva, ki ga je zvesto poslušalo. Ko pa je začel govoriti o Henri Quatre, o kralju Henriku IV., je pa govoril s takim ognjem in zanosom, da se prav nisva mogla od njega in njegove pridige odtrgati.
Zvečer smo šli v gledališče S. Lucca. Dajali so opero Cirus v Babilonu. Takega sijaja pa midva še nisva videla. Kakšno o-krasje, kakšne obleke — za naju. Nama se je zdelo kraljevsko. Prekrasne Italijanke so žvrgolele kot slavčki, kako nama je bilo všeč in kako nama je segalo do srca. Pač pa je nama šlo na jetra neprestano, dolgotrajno ploskanje. Po predstavi je prišel na oder mož z violino. To je bil mojster, velemojster. Kakšne glasove je vse izvabljal iz svojega godala.
Sele o polnoči je bilo v operi vsega konec. Cisto sama sva po vsemogočih ulicah šla v najino prenočišče. Bilo je vse razsvetljeno, svetlo kot podnevi, trgovine so bile še odprte in razsvetljene. Bajno.
13.	marec.
Kot smo se dogovorili, je prišel danes zjutraj po naju gospod Kilian. Odšli bomo v Murano v tovarno biserov. Pridružil se nama je med potjo še trgovec gospod Schieling, ki je vodil v isto tovarno nekega znanca iz Liendana na Bodenskem jezeru. Z najeto gondolo smo bili, kot bi mignil, v Muranu. Med vožnjo smo srečavali, smo prehitevali vse polno čolnov. Bilo je lepo, mimo, jasno vreme.
Steklarna v Muranu je prav taka kot vsaka druga steklarna na svetu. Topijo steklovino kot drugod, edina tajnost Murana je, da steklovino s posebnimi barvili barvajo. Ko je steklo že dobro tekoče, zajame steklar s steklarsko pipo nekaj tekočega stekla, ga malo napihne, da postane gmota votla. Nato se iste gmote na drugem koncu dotakne s steklarsko pipo drug steklar. Sedaj pa začneta oba mojstra teči, vsak v nasprotno smer. So zato tam dolgi hodniki, da lahko steklarji po njih neovirano tečejo. Steklena gmota se na ta način razvleče, raztegne v dolgo, daljšo ali krajšo, debelejšo ali tanjšo cev. Petdeset čevljev dolge cevi so nekaj vsakdanjega. Ko se cevi ohladijo, jih razrežejo v enako dolge kose, dajo lepo porazdeljene in razvlečene v primerne zaboje in pošljejo v tovarno biserov v Benetke. Za večbarvne bisere izvlečejo pač cevi iz steklovine iz različno obarvanega stekla. Darovali so nam nekaj takih cevi. Vse so imele na vrhu bučko. Take cevi so kaj pripravne za oporo rastlinam v lončkih in na vrtu.
V Muranu smo si ogledali še nekaj cerkvk. V vsaki so lepe slikarije. Nato smo se peljali v mesto, toda ne naravnost, ampak skozi Lido. Tam smo si ogledali školjke, polže in rastline. Nič posebnega. Nato v mesto. Za vse skupaj smo plačali samo tri lire.	u
Popoldne smo si ogledali nekaj cerkvi in preprečkali mesto vzdolž in počez. Srečo sva imela, da sva si lahko ogledala neko posebnost: terijak je zdravilo zdravil. Pri mostu Rial to so delali terijak na debelo, kar na cesti. V ozki ulici je stalo na vsaki strani ceste 16 velikih možnarjev. Ob vsakem mož-narju je bil zelo pestro oblečen možak, ki je mešal z velikim mešalcem terijak v možnarju. Vseh šestnajst mešalcev je ob petju in po taktu enakomerno mešalo terijak v možnarjih. Prav tako so ga tudi ob spremljavi s petjem sejali skozi sita. Lekarnarji so pravi tovarnarji terijaka. Nad lekarnami piše z debelimi zlatimi črkami:
Theriaca Mithridata.
Zvečer smo se v Benetkah zbrani Nemci zagovorili pozno v noč.
14.	marca.
Gospod Kilian nas je prepustil v varstvo in spremstvo gospodu Schielinu. Bilo je še nekaj tujcev, Nemcev z nama. Večji del dneva smo si ogledovali arzenal. Ta pa je tako velik, da ga je za celo mesto. Prav gotovo ni beneški arzenal nič manjši, kot celo mesto Regensburg v Nemčiji.
Kaj smo vse videli. Potem smo šli zopet po cerkvah —-slike, kipi — kipi, slike — same umetnine. Nazadnje smo se odpravili še v tovarno biserov.
Iz Murana pridejo kosi steklenih cevi. Delavci, predvsem so to ženske in otroci, zbirajo, odbirajo enake, enako dolge kose. Te kose sekajo s posebnimi sekači v različno velike kose, koščke, dele, delce. Naslednji delavec da te kose v zmes pepela in peska in jih tako dolgo vrti in meša po pepelu in pesku, da se odprtine na koščkih cevi zadelajo in da se te odprtine pri nadaljnjem segrevanju ne morejo zataliti. Nato jih vržejo v kotel, v katerem je še vedno nekaj pepela in peska. Kotel segrevajo, koščke stekla pa mešajo. Oblikujejo se okrogli stekleni biseri. Sedaj jih presejejo na situ, nato pa potakajo po nagnjeni ploskvi, v kateri so odprtine različnih velikosti. Biseri se tako porazdele po velikosti, skozi določene odprtine v nagnjeni ploskvi, padajo skozi pač samo biseri določene velikosti. Dodelane in prebarvane bisere naberejo na vrvice. To Je edina tovarna za steklene bisere na svetu. Izdela ogromno, neverjetno ogromno steklenih biserov. Odpošiljajo jih na vse strani sveta v sodih.
Zadnjič, ko je prišel v Benetke cesar, si je tudi on ogle dal to tovarno. Odlikoval je z visokim odlikovanjem lastnika tovarne. Lastnik tovarne pa se je v zahvalo tako oddolžil, da je v spomin na ta izreden dogodek postavil v svoji hiši lep, pomemben spomenik
Nama so vse razkazali, kar sva le videti hotela. Vse so nama povedali in še pogostili s kavo. Nakupila sva za znance in prijatelje, po znižani ceni, kar precej tega blaga.
Nocoj misliva zapustiti Benetke. Seveda sva odšla na pomorsko policijo po najina potna lista. Nato sva se povzpela še na stolp sv. Marka. Tu so take stopnice, da se po njih na vrh stolpa lahko tudi jaha. Lep razgled, se res splača.
Poslovila sva se od znancev in prijateljev. Zbrali smo se v Cafffe a la Venetia. Pili smo caffe tedesco — to se pravi belo kavo. Nemci pijejo belo kavo, zato pravijo beli kavi — nemška kava. Domačini sami pijejo kavo brez mleka. Da, seveda, kje pa bi za boga, dobili toliko mleka, kolikor se v Benetkah kave popije.
Zvečer ob 8. uri sva se s potniško ladjo odpeljala po kanalu v Padovo.
15.	marca.
Vso noč smo se vozili na pokriti gondoli. Vsak potnik je imel svoje določeno mesto. Na poti smo se tu pa tam ustavili ob odprti kavami. Ob zori smo bili v Padovi. Svetovali so nama, naj greva v gostilno Mariane Detesco. Najin nočni sopotnik naju je spremljal tja. Zelo lepo in dobro so nama postregli in še sva dobila nemškega trgovca, ki nama Je razkazal Padovo. Videla sva veliko sprehajališče s krasnimi kipi, obiskala sva in si ogledala nekaj cerkvš, posebno najbolj znamenito cerkev sv. Janeza iz Padove in cerkev sv. Justinija.
Nato sva šla v botanični vrt. Pa je bil še kar zimski. Vrt Je lepo znanstveno urejen in strokovno porazdeljen. Nekje so cvetele skupaj zbrane zgodnje pomladanske cvetlice, teloh, lapuh, volčin, pljučnik, trobentica. Potem sva videla še nekaj izredno lepih dreves. Planinske cvetlice pa so držali v lončkih na hladnem. Z gospodom prof. Bona to nisva mogla govoriti, čeprav bi bila zelo rada, ker je bil ravnokar odšel.
(Nadaljevanje slediJ
V tem letnem času Kraško hišo v Repnu obiskuje veliko ljudi. Posebno veliko je ljudi ob kaki prireditvi, kot je bilo na primer v sredo zvečer ob otvoritvi slikarske razstave Zore Koren
| IZ UMKTNOSTMH GALLUP |
Marussigova dela v palači Costanzi!
Gre le za njegovo tržaško dobo do 1920. leta
Pod pokroviteljstvom tržaške občine je tukajšnji Rotarg Club pripravil v razstavni dvorani palače Costanzi obsežno razstavo del Piera Marussiga. S tem so se organizatorji hoteli oddolžiti u-metniku za velik kulturni prispevek, ki ga je dal našemu mestu, preden se je bil kmalu po prvi svetovni vojni izselil v Milan. Zato nam razstava prikazuje Ma-russigovo delo le do leta 1920, to se pravi le njegovo tržaško dobo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiii,iinii mi,Hlini,tiiiiiiiiii„in,n,,,,i„i,m,,,,,,,,,,,,,,,,,,ll|llllllltlllllllll|||||II|||||||I||1|||||||ll||||||||||II||ll||ll||||||UIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllltllllllllll)l
INDIJSKI «ERB0RIST» SE JE ZNAŠEL
IZDELOVAL JE PILULO KI STARŠEM POMAGA DA BODO DOBILI SINA
Angleški sodnik pa se spozna na zakone genetike
LONDON, 1. — Problem tako imenovane načrtovane družine je problem, s katerim se ukvarjajo sociologi, državniki in predvsem, seveda, znanstveniki. Samo ob sebi se razume, da more in skoraj bi rekli celo mora takšna zadeva preiti tudi na področje »iznajdljivosti*, ki pa se nato zaključi — na sodišču. Temu smo bili oriča te dni Gurdial Singh Sahota je po poklicu »erborist*. to se pravi strokovnjak za zdravilna zelišča. Po rodu je, kot pove njegovo ime. iz daljne Indije, od koder se je naselil v severno angleškem mestu Leedsu. Tu je začel prodajati predvsem svojim rojakom «pilulo, Id pomaga, da dobimo sina* Indijskemu »strokovnjaku* torej ni bili dovolj to, da bi s pilulo urejali število zaželenih otrok, pač pa bi jim določali celo spol. In če znanosti, celo visoki znanosti, to doslej še ni u-spelo, je Sahoti, ki pa je prav zaradi te svoje «pilule» prišel pred sodišče. Tu je seveda izjavil, da je glede vsega nedolžen, da je njegova pilula gotova, da je za recept svoje pilule zvedel že zdavnaj, že kot otrok, ker da se je to v njihovi družini prenašalo iz generacije v generacijo...
Gurdial Singh Sahota pa ni morda kak afriški mazač ali vrač. Sahota ima dve univerzitetni diplomi in sicer iz ekonomije ter iz družbenih ved. Študiral je doma. v Indiji. Ko pa se je preselil v Veliko Britanijo, je v Leedsu, kjer živi veliko Indijcev. Pakistancev in sploh ljudi z azijske celine, odprl trgovinico z zelišči. 7. zdravilnimi zelišči skuša »pomagati* svojim rojakom, ki so vajeni uporabljati prirodna zdravila, prirodna sredstva proti raznim boleznim. Ker pa je danes spolnost v modi. je hotel prav s tem pritegniti več klientov in je nad svojo trgovinico postavil napis »G.S. Sahota — spolna raziskovanja*. Kot bi to ne bilo dovolj, je v indijskih, pakistanskih in drugih listih in lističih, ki izhajajo v Veliki Britaniji o-glaševal svojo trgovino, predvsem pa svojo pilulo, ki da bi jo morale ženske jemati prve tri mesece nosečnosti, če seveda hočeta starša imeti sina.
IN «prej jo začneš jemati, bolje bo* — je v svojih oglasih poudarjal Sahota, ki je hkrati zagotavljal, da «pilulo so z uspehom preizkusili že v tisočerih primerih*. *ln tudi če ste doslej vedno i-meli le hčerke, boste tokrat za gotovo imeli sina*.
Zdi se, da je Azijcem, ki živijo v Veliki Britaniji, velikj do tega, da bi imeli sinove in n« hčerke, kajti res je, da .je veliko teh azijskih prišel jencev nepismenih, toda tisti ki so te o-
glase prebrali, so se tako rekoč zgrinjali v trgovinico iznajdljivega Indijca, tako da .je imel veliko dela. Vrhu tega njegove pilule niso bile niti tako poceni. Tri pilule so stale nič manj kot 15.000 lir v naši valuti. To je sedaj na sodišču izjavil neki učitelj. to so potrdili tudi neki drugi opeharjeni Azijci.
Sodnik, ki .je to zadevo obravnaval, ni bil lahkoveren, kot so bili Azijci, ki so svojemu rojaku prinašali lepe denarce. Če prav je Sahita trdil, da je njegova pilula temeljito preizkušena, da je recept zanje dobil od svojih prednikov itd., ie sodnik vedel, da nobena pilula ali kako drugo sredstvo v tem primeru ne pomaga, kajti spol novorojenčka se odloči v trenutku spočetja. To potrjuje znanost, to je zdavnaj ugotovljeno, zato je bil Sahota obsojen, ker je varal ljudi.
PREJELI SMO
FORUM. Mart 1972. (št. 3) Časopis razreda za suvrgmenu književnost JAZU. Vsebina: Miroslav Krleža: Iz davnih dana (Fragmenti dnevnika iz 1916 - 1917 - 1918 - 1919). Fragmenti dnevnika iz godine 1943.
GRLICA — Številka 4 in 5 letnika XIV za leto 1972. Revija za glasbeno vzgojo. Izdaja Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije. Urejuje Jakob Jež. U-redništvo in uprava: Ljubljana, Vergova ulica 7.
KAJ NAM POVE DROBNA STARA KNJIŽICA
ŽE STARI GUSARJI SO UPOŠTEVALI DELOVNO POGODBO
Točno predvidene nagrade in celo odškodnine
O gusarjih ali morskih roparjih je bilo napisano veliko in to z zgodovinskega pa tudi zgolj pustolovskega vidika. Poklic gusarja je vsekakor zelo star. Že stari Rimljani so imeli opravka z napadalci na njihove trgovske ladje po Sredozemskem morju. Kasneje so bili strah in trepet mornarjev Arabci. Arabce so nato zamenjali Normani, ki so strašili tudi na Severnem morju.
Z odkritjem Amerike je po nekaj sto letih relativnega miru gu-sarstvo prišlo ponovno na dnevni red in celo doseglo svoj največji razmah.
Pomorske sile: Francija, Nizozemska in Anglija so na vso moč podpirale gusarske napade na španske ladje, ki so tedaj gospodarile na progi iz Evrope v Srednjo in Južno Ameriko in se od tam vračale z dragocenimi tovori zlata.
Gusarji so redno dobivali nagrade in priznanja za svoje pustolovščine in se tudi vzpenjali na visoke položaje. Imena Hawkins, Drake in Morgan so najslavnejša iz tistega obdobja. Drake je bil zelo pogumen pomorščak, ki je plul tudi okoli sveta in narisal veliko zemljevidov. Morgan pa .je zavzel Panamo in postal kasneje guverner britanske kolonije Jamajke in kot tak neusmiljeno ravnal s svojimi bivšimi »kolegi* ter jih dokončno pognal z otoka. Najbolj znan brlog gusarjev je bil otok Tortuga na Antilskem o-točju. Na njem so se prvič ljudje naselili leta 1630, ko se
iiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiumMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Razpoloženi boste za delo. le da vam bo šlo od rok le najenostavnejše delo. Pred težavnejšim boste odpovedali.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odločati boste morali. Izberite najenostavnejše rešitve. Vaša nervoza je zelo nevarna za mir v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bodite zelo previdni, ker ni vse zlato, kar se sveti. Bolj srečno roko boste imeli v ljubezni.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Svojih težav ne obešajte na veliki zvon, ker bi vam to nič ne koristilo Sicer pa se bo vse srečno končalo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Karkoli boste počeli, vse vam bo šlo od rok. Zato izkoristite priložnost. Nesporazum vam bo pokvaril neko iskreno prijateljstvo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9) Povsem mirni bodite in nai vas nobena stvar ne moti. Tudi najyečje neprijetnosti se bodo uredile in boste nanje pozabili.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Izogibajte se vsakemu strošku, ki bi ne bil strogo potreben. Tudi sicer bodite previdni in v zahtevah skromnejši.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Preteklost naj vas ne zanima. Ne objokujte zamujenih priložnosti. Ne nasedajte vsiljivcem.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Če hočete svoj načrt izpeljati tako kot bi želeli, boste morali pošteno zavihati rokave. V ljubezni ne bodite popustljivi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nezadovoljni boste, ker ne boste mogli vsega doseči. Zavedajte se, da bi po vašem šlo veliko bolj narobe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) čemu stvar še bolj zapletate. Pustite času čas in vse se bo dobro izteklo. Isto velja tudi za čustveni nesporazum.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Predlogov bo veliko in mnogi bodo mikavni. Nič pa ne bo iz tega. Držite se svojih načrtov in svoje poti.
je tam izkrcala skupina ubogih francoskih in angleških lovcev. Hitro so se znašli in se s precejšnjim smislom za organizacijo razdelili v tri skupine. Prva je skrbela za lov in predvsem za ribolov, druga je obdelovala zemljo, _ tretja pa je skrbela, da je «državni proračun zaokrožila z gusarstvpm.
Ni veliko podatkov iz delovanja gusarjev, po zaslugi nekega Alexandra Exmelina pa je svoj čas izšla drobna zbirka, nekak priročnik morskega gusarja. Exme-lin je dolgo živel med gusarji kot zdravnik.
Iz priročnika je razvidno, da so tudi med temi roparji obstajala precej točna pravila sindikalne in socialne narave. Za ljudi, ki so živeli odločno ob robu zakona je to skoraj ne verjetno.
Po pisanju Exmelina so roparske družbe nastajale iz skupine 15-20 dobro oboroženih ljudi, ki so prvo majhno ladjo navadno kupili s skupnimi sredstvi V primeru. da je denar založil samo poveljnik, je postala tudi prva zaplenjena ladnja njegova last. Na večji ladji je bilo tudi več posadke. Gusarji so izbrali nekakšno «notranio komisijo* ali »delavski svet* najbolj uglednih in v boju spretnih ljudi, ki so se z poveljnikom dogovorili o delitvi plena. Pogodbe so večkrat, dali «čmo na belo*. V pogodbi je bil določen tudi delež zdravnika in odškodnina za trajne telesne poškodbe.
če je bila ladja last vse posadke, je postala prva naslednja večja ladja last poveljnika, ki pa je dobil enak del plena kot vsi drugi. V primeru, da ie bila ladja že njegova, je taka postala tudi izropana, moral pa je slabšo od dveh potopiti, če je bil poveljnik ob svojo ladjo, je morala celotna družba preživelih ostatt z njim vsaj dokler se ji ni posrečilo dobiti nove.
Ladijski zdravnik — seveda pri večjih družbah — je imel za vsako gusarsko akcijo pravico do 200 funtov nagrade, ne glede na količino plena. Plačati so ga morali tudi če plena ni bilo Namesto 200 funtov so mu lahko dali tudi dva sužnja, ki so takrat služili kot plačilno sredstvo z vrednostjo 100 funtov vsak. Zdravniki, ki so bili seveda izredno redki, so imeli med gusarji dokaj varen in močan položaj. Do posebne nagrade so lahko prišli člani posadke, ki so se med napadi posebno odlikovali. O njihovih zaslugah je odločila vsa družba ali druščina.
K. B.
(Nadaljevanje na 6. strani)
TOME SVETINA
'401.
V n AS A
TRETJA KNJIGA
«Kaj misliš, ali bo žalovala?))
«Kdo ve. Zenska pozabi moškega takoj, ko dobi drugega.«
«Stari, ali imaš zelo slabo mnenje o ženskah?« je bil rar doveden Vojko.
«če ga sploh imam, je najbrž slabo.«
Starec, je naložil na ogenj naročaj polen, da je toplo zaiskrilo v kaverni S pograda je potegnil steklenico žganja in ga nalil vsakemu kozarec.
«Pijmo, da se ne bosta prehladila!«
Obema se je kadilo iz premočenih oblek.
«češnjevec Je, že letošnji. V dolini sem ga dobil tri zelenke pri kmetu, ki gradi hlev im sem mu zato nanosil nekaj železnih traverz izpod Krna. Kar pijta, danes nam ga ne bo zmanjkalo. Prilegel pa se bo vsem trem...»
«Stari, ti gotovo ne maraš žensk, ker samotariš. Nemara so te razočarale,« je dejal Vojko.
Starcu so se skalile oči.
«Malo jih je, katerih še niso, in tudi tebe še bodo. EJ, mlad si še, mlad...»
Vojko se je zasmejal in odvrnil:
«Mene pa že ne bodo. Kadar si bom iskal dekle, bom poiskal takšno, ki bo boljša od mene...»
«Ampak, vsak išče boljšo od sebe, in tudi ženska išče boljšega, kot je sama. Nikoli ne veš, kaj dobiš, kaj se skriva za videzom.*
Med stenami je votlo zagrmelo. Močan naliv je bičal mlado listje. Zelenko so že izpraznili in stari je privlekel iz kota novo. Njegove kretnje so postale živahnejše, oči so se mu svetile kot dva žareča ogla. Krilil je z rokami in se krohotal.
«Napijmo se ga na naše prijateljstvo. Ne vem, zakaj sem se zbližal z vama. Nimam navade imeti s kom več opravka, kot je nujno potrebno, če pa se vidva ne oglasita nekaj dni ali če se kje ne srečamo, sem slabe volje...»
Polena so se razgorela. Ogenj je švigal v dolgih zubljih pod skalnati strop. Neka zaupljivost je legla mednje in drugače molčeči starec je postal zgovoren. Bil je pijan.
((Ljudje ugibajo, zakaj samotarim... Gotovo sta slišala po vaseh razne čenče o meni, zdaj pa vama bom povedal, da nihče ne ve resnice... Nič se ne ve, koliko časa bom še živel v tehle gorah... No, pa vama bom povedal, zakaj sem tukaj, čeprav sem bil svoj čas sklenil, da bom svojo bridkost odnesel v grob...»
Vstal je in se potrkal s pestjo po prsih. Kljubovalno Je dvignil svojo kocinasto brado. V njegovih gibih se Je razodevala neverjetna moč. Radovedno sta ga opazovala.
«Vesta, kdo sem jaz? Jaz sem napol usušeno drevo nad prepadom. Nisem tako močan, kot si mislita. Slabič sem. Odkar se menim z vami, vem, da ni prav, da sem se umakni! z barikad, žal mi je, da ne morem z vami v korak. Saj vesta, kako kljubuje viharjem napol usušeno drevo... globoko v zemlji ima korenine, toda ne zeleni in ne daje sence travam okoli sebe... Čaka, da ga prva strela zlomi in trešči v prepad, da tam strohni v meglah pozabe. Tu v gorah sem ponosen, samozavesten, močan... med ljudmi pa sem plašen... samota ubija človeka prav toliko, kolikor mu daje moči. Po teh planinah sem se podil še kot otrok. Kot mlad človek sem si zaželel sveta. Prepozno sem spoznal, da tujina reže tenak in grenak kruh...
Suho drevo nad prepadom sem, drevo, tal ne škodi in ne koristi nikomur... Človek mora koristiti drugemu, ker s tem opravičuje svoj obstoj. Toda meni se je življenje zagnusilo. Videl sem preveč umazanije in srečal preveč slabih ljudi,* Je
Kakor smo pred časom že zabeležili, se je Piero Marussig rodil leta 1879 v premožni tržaški trgovski družini, slikarsko se je izšolal na Dunaju ter v Muenchnu, nato pa se je izpopolnjeval še v Rimu, Benetkah in še posebej v Parizu, kjer so nanj vplivali Van Gogh, Gaugin ter še posebej Cezanne. Od tem, torej iz Pariza, ko se je 1906. leta vrnil v Trst, je prinesel v tedanje tržaško silkarstvo svežega duha, ki ga pa Trst kot trgovsko mesto ni znal pravilno ceniti še manj pa sprejeti. Tudi Marussi-gu se je zgodilo to, kar se je pred njim zgodilo tako zgodaj u-mrlemu Umbertu Verudi, ko so zavračali njegov impresionizem.
Sicer pa tudi v velikem mestu, kakršen je Milan, ni Marussig imel prave sreče. Umrl je za cerozo jeter leta 1937, česar se je pri nas spomnila le Maleševa «Umetnost* kak mesec pozneje z daljšim člankom, leto pozneje pa Marussigov prijatelj Boris Temovetz, ki ga je med prvimi predstavil avstrijskemu Dunaju. To so bili dejansko skoraj edini stiki, ki jih je Piero Marussig imel z okoljem njegovih slovenskih prednikov. Sicer pa je tudi sama Ljubljana zamudila priložnost da bi prišla do več Marussigo-vih olj, ko jih je tam kmalu po vojni ponudila v odkup Marussigova vdova.
Danes ga Garibaldo Marussi v razkošnem katalogu, ki je bil sestavljen ob tej razstavi, označuje kot največjega tržaškega slikarja tega stoletja. Kdor je količkaj umetniško razgledan, bo ob obisku razstave v palači Costanzi to za gotovo priznal, ko bo iz tolikšnega števila eksponatov ugotovil, kako si je Piero Marussig utiral pot v lastno izraznost. Poleg Carraja in Sironija se Marussig navaja kot soustanovitelj novocentizma. Tovrstnih slik seveda ni na razstavi. Namen te razstave je pač ovrednotiti Marussigovo novatorsko ustvarjalnost v tržaški likovnosti, ki je vse premalo upoštevana. Opazno je, da ga pri tem ni toliko zanimala oblikovitost kot pa povsem plat slikanja. Marussig tirajo cesannsko močni obrisno črto, ne potvarja pa oblik, kvečjemu jih urejuje z rahlim sece-sionističnim priokusom. Edinole v nekem tihožitju je porcelanska ročka vegasto izbočena.
Marussig je očarljiv pesnik u-tripov pestre barvnosti mehkih odtenkov. Utripajo mu tudi kratke poteze čopiča, ko prede bogato barvno tkivo. Zasanjano lirično je nastrojene razgledov z njegove vile na Trst, izsekov vrta v raznih letnih časih in ljudi iz lastnega ožjega kroga, posebno žene. To pa dokazuje, kako je bil močno navezan na svoj dom.
Zaradi svojega molčečega značaja Marussig verjetno ni imel dovolj bojevitosti, ki je bila bolj lastna njegovim prijateljem, ustanoviteljem novocentizma. Bojevitost se mu je vzujala kvečjemu kje v gostilniški družbi, izven nje pa ni umel učinkoviteje uveljavljati sebe niti svojega slikarstva. Zato njegovo slikarstvo še vedno čaka na pravilne šo oceno, na u-strezno uvrstitev, tako pri obravnavanju tržaške umetnosti ali tudi vse italijanske moderne u-metnosti.
M. B.
V	nedeljo v Podnanosu
Odkritje plošče Stanku Premrlu
V	nedeljo 4. t.m. ob 16. uri bodo v Podnanosu odkrili spominsko ploščo slovenskemu glesbeniku in skl ' datelju msgr. Stanku PremriU; Klub starih goriških študentov .Jo je doslej vzidal spominske P‘osc ali postavil spomenik marsikater mu znamenitemu človeku na Goriškem. je dal pobudo in tzpeW ta načrt. Prireditev bo v soaišivanju s krajevno skupnostjo. “ kulturnem programu na svečanost bodo sodelovali jfevski zbori iz AJ dovščine, Vipave in Podnanosa, bodo izvajali skladbe slavljenca, šolska mladina pa bo nos tori". deklamacijami. Skladatelj Stuw Premrl je s svojimi cerkvenimi posvetnimi glasbenimi stvaritvam prodrl v slovensko glasbeno K turo in je še vedno na programu domačih in tujih zborih.
Stanko Premrl se je rodil ■ septembra 1880 v Podnanosu Pn
Skladatelj Stanko Premrl
Vipavi in sicer pod isto strsbo, pod katero se je toliko let S°? j rodil njegov nečak narodni "e Vojko Premrl. Po končani oSH" ni šoli v domačem kraju je nu Ijeval šolanje do mature v bljani, kjer ie 1903 končal tudi ^ goslovje, nakar je kaplanova‘ . to dni na Vrhniki. Ker ga je na!! L. n e k glasbi sililo k izpopoMe^, nju. se je vpisal na dunajski servatorij. kier je študiral . trapunkt. klavir, orgle. k°m'Lrl0 cijo in petje in tolikšno al°sD a izobrazbo zaključil z izpitom. _ katerega so mu dali najvecjo no «summa cum laude*. Z ° ,g duna skega konservatorija se 1909 Stanko Premrl vrnil v wu ^
no in se posvetil poslanstvu glasbenem področju. Postal je 80 pevskega zbora v stolnici. raVJj^. telj orglarske šole. poučeval 0 beno metodiko, klavir ,or(,e1/j. petje, hkrati pa postal član stva raznih društev in Vn tem še dolgo let urejal cijo tCerkveni glasbenik*. Jj/, ^ val na glasbeni akademiji Gj sodeloval vri raznih koncertih^ benem je Stanko Premrl še s ^ dal in pustil za sebo* velike ki so. kot smo že rekli še 8 na programu vevških zborov■	j
Stanko Premrl je v času ^ dvema vojnama povzročil Pr . glasbeno reformo, nekakšno lomnico v tedanjem	y
stvu ko je vreosnoval in zlasti cerkveno glasbo 8 JLjjj smeri in na nove ravni. skladateh je sVno obogatel ^oigse-
sko glasbeno literaturo, še " ' 0. bej cerkveno, vendar po tu°! svetno, saj je uglasbil nad ^ zborovskih pesmi, vrhu teaa p„ vrsto samospevov. dvospevov- ( njem so ostale inštrumem ^ skladbe, kompozici e za ^av,roS0-violino in klavir, po niem so gf. le tri kantate, več skladb ® gle itd. Prav tako je iz n,e,,oV šole izšlo več glasbenih slr8 j g njakov. še bi mogli govo™'-njem in njeaovem delu
njakov. še bi mogli govon njem in njeaovem delu ve rf-menimo, da mu bo zasluženei % znanje, ki mu ga bodo PaSfn;gii v nedeljo na rojstni hiši. ooS ^ zunanji znak hvaležnosti :a kar e dal.
dejal starec. Premolknil je in si prižgal pipo.
Vojko ga je skušal pogovoriti:	,
«Kaj boš govoril, Stari, vsa smo včasih slabi in vžaS dobri...»
«Pusti me, da povem do konca!«
S koščeno roko je vzel steklenico in dejal:	#
((Poglejta jo, prazna je! In sedaj...» Zamahnil je in, t gnal steklenico v steno, da se je žvenketaje razletela v “r ce. Zakrohotal se je, da sta Vojko in Primož mislila, de mu je od pijače zmešalo.	,jC
«Kdo naj bi jo sestavil in napolnil? Nihče! Tako je S v, vekom, ki zgubi smisel življenja. Niti prazen ni več niti s® , razbit je na koščke, nekoristna stvar — sebi in drugi® napoto...»
«Cuj, Stari,« se Je oglasil Primož, «te primerjave ne ’ ljajo zate. V mojih očeh si velik in tudi močan. Laže je ® flj, v tropu, se naslanjati na druge, kot pa boriti se za g°^ stoj...»
»Čakaj,» je hripavo dahnil starec. «Nisem vama poved® vsega. Poslušajta mojo zmedeno zgodbo in ne pomiluj® ^ Obredel sem pol Evrope in srečal mnogo ljudi. Precej časa %j mislil naglas, zato so me suvali v rit vsi, ki jim niše® f p° volji. Ko sem odhajal v svet, sem pomiloval našega £ j skega kmeta. Ti garači se osamljeni borijo z zemljo za kruha. Danes jih blagrujem. Pohajal sem po velikih garal, pil po beznicah, se pretepal in se otresal na P°ceLeJ cah. Tam sem puščal svoj težko prigarani zaslužek... poS ta te roke, kako so zgarane!«	jjj
Stegnil je svoje močne, žuljave, krempljem podobne * ^ nad ogenj, da jih je obliznil svit. Spoštljivo je zrl na«0 rekel, kot bi vprašal sam sebe:	je
«Kollko so Izkopale premoga?! Celo goro! O, prem0#’” l# vzdihnil, kot bi vzdigoval težko breme, iičmo zlato, t<®®a|li' za tistega, ki ga koplje... Za kaj so delale te roke? Za ®f , no domačijo pod gorami in žensko, ki bi mu rodila otrb*B Recita, ali je to velika želja?«
Boice so mu omahnil« in odgovoril J«:
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V 12. ETAPI KOLESARSKE DIRKE «GIR0 D ITAUA
V današnji vožnji na kronometer * ospredju dvoboj Merckx-Pettersson
Včeraj je zmagal Španec Lasa, skupna lestvica pa je ostala brez sprememb
PORTE
l DEI MARMI (Lucca), ,fr p° enajsti etapi kolesarske dir--ttaliji ni prišlo do nobene ;™tQeinbe na skupni lestvici. Vo-p, j Vedno Eddy Merckx, na cilj Pfvi prispel španski sprinter ® je pustil za seboj vse o-«2 km dolga etapa od Porto do kraja Forte dei Marmi Jj^kala ves čas po ravnini. E-L| Italijan Casalini je ušel ta-startu, vozil je sam približ-i " toi, nakar ga je ujela
Dosegel je na j več jo pred-j	minute,	toda ubežal
kuetlll;r0, da bi se mu namera J^posrečila. Prav tako je bil fjjtoesen Bitossijev pobeg petde-pred ciljem. Pridru-imu Je sicer še deset kole-so se pa pustili ujeti le !*l ciljem. Ubežniki in za-
^	^	združili jn
j6 do množičnega končnega w®T’ v katerem je bil najhi-' tosa. Izvedenci sodijo, da je % Miši španski kolesar, saj je m v ravnini in se dobro brani
BoTi!Zponih-
• 1 tot na današnjo etapo so
fr*
?Pi
mislib na jutrišnji dan, na sporedu kar dve pol-ifr na kronometer, vsaka dolga (frfrPrav gotovo bo prišlo do V lestvici. Nedvomno bo Pn’ak skušal povečata svoj Pfrrfr 2 druge strani pa bo Šved ^sson napel vse sile, da bi
Merckxa, za katerim za-5” * za deset sekund.
se ne bojijo preveč teh . ®tap na kronometer, saj ra-dobre rezulate v gorskih !jj A ki bodo na sporedu prihod-Lasa meni, da bo za-za Merckxom največ za dve
j> Aanka pa so Italijani. Znano
"da Mat
leter, Gimondi pa bo moral
ne ugajajo dirke na
&£“<
%	še n v zatonu. Na
ilj |P®čin pa bodo morali italijan-fej*®®sairji dokazati, da zanje i * se ni končan.
$ fpn' red na cilju enajste etati rf0fto Ercole — Forte dei Mar-242 km):
' %iel Maria Lasa (Šp.) 5.39’04” Poprečno hitrostjo 42,821 km um
BiL^?eminck
i, ?f Geest (Bel.)
!, frtoan (Bel.)
I, J?otta (It.)
| Vlierberghe (Bel.)
( Stocelli (It.)
»tS*® (Dan.)
H v^ndi (It.)
1. & s‘ayen (Bel.)
X (It.)
^»ts (Bel.)
^I|||lll||||||,„l,|,,,1,11,1,11111111111111111111111111
OBVESTILA
Olimpija organizira ob priliki t r* razstave v Zgoniku, danes, Vj ^turnir v briškoli. Vpiso-kfr v Društveni gostilni v Ga-v»Cu
Ijfrjški klub Gaja bo priredil H ,. etos tečaj za naraščajnike v .• do 15. leta.
j^Pt^ivanje ob sredah in pet-<]„l f|d 19. do 20. ure na sedežu v Padričah (ob igriščih). VjB^ki učitelj bo ob prostih it h„..na razpolago tudi članom Prljateljem kluba.
jasnila telefonirati na št.
ŠD
14.	Merckx Bel.)
15.	Bruyere (Bel.) in drugi v času zmagovalca.
Skupna lestvica po enajsti etapi:
1.	Merckx
2.	Pettersson G.
3.	Fuente
4.	Lasa
5.	Motta
6.	Zilioli
7.	Galdos
8.	Lopez Carril
9.	Schiavon
10.	Lazcano
11.	Bergamo
12.	De Vlaeminck
13.	Gimondi
14.	Panizza
15.	Pesarrodona
57.34’14” 10” zaost. 1’37” 3’12” 4’13” 4’25” 4’30” 4’45” 5’03” 5’04” 5’20” 5’29” 5’36” 6’49" 7’44”
NOGOMET
BRESCIA, 1. — V prijateljski tekmi je Brescia premagala Tre-viso s 4:1.
,* * *
CATANZARO, 1. — V angleško-italijanskem nogometnem turnirju je Stoke City premagal Catanza-ro s 3:0 (0:0).
Srečanje Atalanta - Sunderland pa so morah odgoditi zaradi dežja.
* * *
BURGOS, 1. — V drugi izločilni skupini za nastop na olimpijskih igrah je enajsterica Bolgarije izenačila proti Španiji s 3:3. V tej skupini so se v naslednji del olim-
pijskega nogometnega turnirja vrstili Poljaki.
PARIZ, 1. Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu je Sovjet Metreveli izločil v četrtfinalu Italijana Panattp z 8:6, 7:9, 6:3, 6:3.
Presenečenje pa je pripravil Francoz Proisy, ki je premagal velikega favorita tega turnirja, Če-hoslovaka Kodeša s 6:3, 6:8, 2:6, 6:1.
Borov košarkar Mauro Francia
ATLETSKO TEKMOVANJE CUS V TRSTU
v
Dober tek D. Švaba na progi 400metrov
Na tekmovanju so dosegli več zadovoljivih rezultatov
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV
Derbi med Bregom in Vesno bo določil drugega finalista
V prvenstvu začetnikov bodo na sporedu le še zaostale tekme
čl.., SLOVENSKO MINSKO DRUŠTVO - TRST
dne 11. junija 1972 ob to v Bazovici
ČETRTO
NSKO ŠPORTNO SREČANJE
^ADI
| Hoi?r°to osnovnih šol iz Doline, t)0twnca. Mačkovelj, Prebenega, (e l~’ D°ršta, Ricmanj, Katina-Bazovice
Na občinskem stadionu Grezar je bilo včeraj dopoldne atletsko tekmovanje za naraščajnike, mladince in člane. Najmlajši so tekmovali za pokal CUS, ostali pa so le dopolnjevali program. Nastopili so trije atleti Bora, najboljši med njimi pa je bil Švab z zelo dobrim tekom na 400 m. Zasedel je tretje mesto s časom 52"7, ki pa je bil plod napake časomeril-cev, saj so neuradni časomerilci izmerili 52” 1, samo dve desetinki slabše od osebnega rekorda, čas 52”7 izključuje tudi dejstvo, da je bil borovec na cilju le tri metre za drugouvrščenim Barbom, kateremu so izmerili 51”6 in je bil Švab še v polnem naletu. Na 100 m je Tržačan Marion tekel v manj kot 11 sekundah, času 10”9, pa je v lepi meri botroval močan veter v hrbet. Zelo dober je tudi čas 15”6 naraščajnika Rossetta na progi 110 m čez visoke ovire. Rossetto je tekel izven konkurence, vendar je tudi med člani zmagal. Naraščajniki so se izkazali z mnogimi dobrimi rezultati. Tržačan Spizzamiglio je v skoku v višino z dovršenim slogom fosbury dosegel 188 cm, Zonta iz Vidma pa je v daljini skočil skoraj 7 metrov. Od borovcev je Ruzzier v metu diska dosegel skoraj 30 metrov, za okoli dva metra pa se je v metu kopja za naraščajnike popravil Ivan Kuret. Na splošno hitre so bile štafete 4x100 m,
REZULTATI
člani:
400 m: 1. Brezzani (CUS Trst) 51”2, 3. Švab (Bor) 52”7 ;
100 m: 1. Marion (CUS Trst) 10”9; met diska: 1. Turrini (SGT Trst) 33,68 m, 3. Ruzzier (Bor) 28,60 m: skok v daljino: 1. Belladonna (CUS Trst) 6,49 m;
110 m ovire: 1. Marion (CUS Trst) 15”8, izven konkurence Rossetto (Torriana - Gradišče) 15”6;
4x100 m: 1. CUS A 43”9.
M« **ncpn iniki *
skok v daljino: 1. Zonta (ASU Videm) 6,84 m;
met kopja: 1. Bemardis (Trbiž) 41,64 m, 9. Kuret (Bor) 31,38 m;
400 m ovire: 1. Zorn (CSI Trst) 56”9;
1000 m: 1. Bravi (CUS Trst) 2’41”8;
100 m: 1. Cozzi (ASU Videm) 11”4;
400 m: 1. Borghesi (Libertas Pordenone) 57”8;
met diska: 1. Tremul (CSI Trst) 37,66 m;
skok v višino: 1. Spizzamiglio (SGT Trst) 188 cm;
hoja 6 km: 1. Zuccheri (SGT Trst) 32’44”8;	'
4x100 m: 1. ASU Videm 44’6.
K. B.
MLADINCI
Primorje je igralo proti Triesti-nd, ki je prva na lestvici. Prose-čani sp doživeli pekoč poraz, saj so jih domačini premagali s 7:0. Takoj pa moramo dodati, da so nastopili naši fantje v osmih in niso mogli tako nuditi nasprotnikom večjega odpora. Tekma, ki' se je odvijala pretežno pred vrati prose-škega vratarja, je bila dolgočasna. «Razburljives> so bile le akcije golov, katerih pa ni manjkalo.
V nedeljo bo odigralo Primorje povratno tekmo z Libertasom. V prvem srečanju so Prosečand samo remizirali, čeprav so nasprotniki nastopil« v sedmih. To je bil brez dvoma njihov najslabši nastop v letošnjem poprvenstvenem tekmovanju. Zato se bodo «rdeče-rumeni» potrudili, da bi popravili slab vtis iz tistega srečanja. Ker je disciplinska komisija diskvalificirala pro-seško igrišče zaradi neredov, ki so nastali po tekim Primorje — CRDA, bodo srečanje odigrali v Padričah.
IZIDI
Edera — Don Bosco	3:8
Libertas — S. Giovamni	0:10
Triestima — Primorje	7:0
CRDA - CGS	0:1
LESTVICA
Triestina 21, S. Giovanni 19, Don Bosco 14, CRDA 11, Primorje in CGS 9, Libertas 6, Edera 2.
PRIHODNJE KOLO Primorje — Libertas CGS — Triestina Don Bosco — CRDA S. Giovanni — Edera
NARAŠČAJNIKI Skupina A
Gaja je v nedeljo počivala. Pa-dričani bodo morali dobro izkoristiti ta zastoj, ker jih čaka sedaj najnapornejši del prvenstva. V desetih dneh bodo morali nastopiti kar petkrat. Upajmo, da jim ne bo v poslednjih tekmah zmanjkalo sape. Kljub sedanjemu slabemu položaju na lestvici pa bi se lahko z dobro igro uvrstili mnogo višje. Prvi nasprotnik «zeleno-rume nih» bo S. Sergio. Ta ekipa ima dve točki manj kot Gaja, zato se obeta na igrišču pri Sv. Sergiju lepa in napeta tekma.
IZIDI
Triestina B — S. Sergio b.b. 2:0 Libertas Rocol — CGS 1:2 Giariztele A — Muggesana 0:0 Edera — Olimpia Greta 3:0 LESTVICA
CGS 18, Triestina B 17, Giarizzo-le A 15, Edera 11, Muggesana 10, Gaja 7, Libertas Rocol 6, S. Ser-
iiiiiiiiiiiiivminiiiiiilUNiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiimiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Danes «stari»-«raladi» iz Ricmanj v Dolini
Danes ob 17. uri se bodo v nogometu pomerili ob 17. url v Dolini «stari» in «mladi» ricmanjski nogometaši. Pred tekmo bodo podelili priznanja najstarejšim igralcem, po srečanju pa, seveda, bo prejela zmagovita eldpa pokal, najboljši strelec pa plaketo. Nastopila bo tudi ricmanjska godba. Na naši sliki so igralci, ki so se lani pomerili v podobnem srečanjn
gio 5, Olknpia Grete 3.
PRIHODNJE KOLO Giarizzole A — Triestina B S. Sergio — Gaja Edera — Libertas Rocol Muggesana — Olimpia Greta
Skupina B
Breg in Vesna sta zmagala, For-titudo je zgubil. Naša predstavnika sta se tako še bolj približala Miljčanom, ki imajo sedaj le točko prednosti. Izmed vseh treh enajsteric ima najmanj možnosti za uvrstitev v finale kriška ekipa, ki mora odigrati samo eno tekmo, medtem ko bosta Breg in Fortitudo nastopila dvakrat. Fortitudo ima praktično že zagotovljeno mesto v finalnem turnirju, o drugem finalistu pa bo odločal medsebojni spopad med Križani in Brežani.
V	nedeljo je Breg premaga! Libertas z 1:0. Tekma je bila za «plave» precej naporna, saj so se morali v prvem polčasu braniti zaradi hitre igre nasprotnikov. V nadaljevanju so nastopili kot prerojeni. Gradili so lepe akcije ter dosegli tudi zmagoviti gol. Proti koncu so skušali domačini izenačiti, kar pa jim ni uspelo.
Vesna je zadala Esperii pol ducata golov. Že sam rezultat doka zuje stanje na igrišču: domačini so bili stalno v napadu, Tržačani pa so se morali mrzlično braniti.
prvem delu so Križani dvakrat zatresli mrežo nasprotnikov, v drugem polčasu pa so pojačili ritem in dosegli še štiri zadetke.
V	prihodnjem kolu se bosta Breg in Vesna srečala v slovenskem derbiju. Tekma bo odločilne važnosti za obe enajsterici. Zmagovalec se bo uvrstil v finalno koto. Srečanje bo nedvomno zelo izenačeno, nekoliko več možnosti pa ima vsekakor Breg, kateremu zadostuje za napredovanje tudi remi.
IZIDI
Inter SS — Costalunga 0:3 Libertas — Breg	0:1
Fortitudo — Triestina A 1:5 Vesna — Esperia	6:0
LESTVICA
Fortitudo 19, Breg in Vesna 18 Libertas in Triestina A 12, Esperia 7, Costalunga 4, Inter SS 0. PRIHODNJE KOLO Breg — Vesna Inter SS — Fortitudo Costalunga — Libertas Esperia — Triestina A
Skupina C
Z nedeljskim remijem, oz. porazom, sta si Union in Primorje zapravila še zadnjo možnost za uvrstitev v finale. Podlonjerci so izenačili proti Ponziani. Predvajali so dobro igro, predvsem na sredini igrišča, kot vedno pa so pešali v napadu. Tu jim manjka spreten strelec, ki bi znal izkoristiti številne podaje krilcev.
Primorje je doživeto v nedeljo šesti poraz. Roianese ga jc premagal s kar 4:0. Domačini sc izoblikovali zmago že v prvem polčasu, ko so vodili s 3:0. Prosečanom ni in ni šlo od rok, zato so se morali zoperstavljati nasprotnikom z o-brambno igro. V drugem delu so se nekoliko bolj potrudili, kljub temu pa je dosegel Roianese še četrti zadetek.
Prihodnji nasprotnik Uniona bo Don Bosco. Če se bodo Podlonjerci potrudili kot v zadnjih dveh tekmah, bodo zabeležili brezdvomno pozitiven rezultat.
Primorje se bo spoprijelo z Gia-riizzolami B. V prvi tekmi so Pro sečani nerodno oddali točko. S požrtvovalno in hitro igro jim bo šlo tokrat bolje.
IZIDI
Ponziana —	Union	0:0
Don Bosco — S. Giovanni	0:0
Rosandra —	Giarizzole	B	n.o.
Roianese —	Primorje	4:0
LESTVICA
S. Giovanni 21, Roianese 16, Ponziana 15, Union 12, Primorje in Don Bosco 10, Giarizzole B 4, Rosandra 3.
PRIHODNJE KOLO S. Giovanni — Roianese Primorje — Giarizzole B Ponziana — Rosandra Union — Don Bosco
ZAČETNIKI
S sobotnimi srečanji se je končalo začetniško prvenstvo. Sedaj morajo odigrati še nekaj zaostalih tekem. Zarja je v svoji predzadnji tekmi remizirala s Fortitudom, Breg pa je zgubil z Zaulami.
Bazovci so predvajali dober nogomet in so bili povsem enakovredni nasprotnikom. Zato je neodločen rezultat pravično plačilo za obe ekipi.
Brežani so zgubili predvsem zaradi pomanjkanja treningov. V drugem polčasu so močno popustili, kar so Tržačani izkoristili in i služeno zmagali.
V soboto bosta naši enajsterici odigrali zaostali tekmi. Zarja se bo srečala z Giarizzolaimi, Breg pa z Libertasom.
IZIDI
Zarja — Fortitudo	1:1
Muggesana — Giarizzole 1:3 Esperia Pio XII — Inter SS 6:0 Breg — Zaule	0:2
Libertas — Ponziana	2:1
PRIHODNJI TEKMI Libertas — Breg Giarizzole — Zarja
M. K.
Z nedeljskega ženskega odbojkarskega turnirja na Kontovelu: Sokol — Bor (zgoraj) in Bor — Fužinar (spodaj)
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiB
NOGOMETNI TURNIR ZA MEMORIAL S, KRASNE
Tudi v povratnem srečanju Brežani premagali Prosečane
Glavna favorita za prvo mesto, Vesna in Aurisina, izenačila
Breg — Primorje 2:0 (1:0)
BREG: Favento, Posega, Žerjal, Vatta, Race, Bandi, Gasperutti, Valetni, Rodella, Vižintin, Zaccope.
PRIMORJE: Štoka, Vižintin, Ver-ša, Bukavec, Trampuž, Pertot, Barbiani, Husu, Lo Casto, Suber, Puntar.
STRELCA: p.p. 44. min. Gasperutti, d.p. 3 min. Zaccope.
Tudi v povratni tekrrviea raemo-i rial S. Krasne so Brežani premagali Prosečane z istim izidom. Brežani so nosili na rokavu žalnu trak, zaradi smrti očeta Stojana Grahonje. Srečanje se je tudi začeto z enominutnim molkom.
Ekipi sta s topih na igrišče v nepopolnih postavah, saj sta trenerja vključila več mladih igralcev. Veter in trdo igrišče sta skazila tekmo, ki je imela vse pogoje, da bi bila lepa in zanimiva. Na splošno so bili Brežani nekoliko boljši skupni igri, vendar pa so bili Prosečani nevarnejši v hitrih protinapadih, ki jih Husu in Locasto (oba mladinca) nista znala izkoristiti zaradi neizkušenosti. Ekipi sta lepo zaigrali in sta si bili kolikor toliko enakovredni le v p.p.. saj se je igra iz že navedenih razlogov v d.p. izjalovila. Brežani so osvojili srečanje v teku petih minut: v 44. min. je Gasperutti lepo preusmeril v mrežo Vižintinov kot, medtem ko je Zaccopč podvojil v 3. min. d.p. po oseb nem prodoru. «Plavi» so znali izkoristiti svoje priložnosti, česar «rdeče • rumeni* niso znali, saj oi bil po tem, kar smo videli, remi najpravičnejši.
IST
Aurisina — Vesna 2:2 (1:1)
STRELCA: v 25. min. p.p. Carme-li (V), x 37. min. Segulin (A) iz enajstmetrovke; v 28. min. d.p. Milič (V) iz enajstmetrovke, v 30. min. Zorba (A).
AURISINA: Germani, Perissutti, Tricarico, Braico, Di Mauro (k),
Tomizza, Segulin, Zaccaria, Zorba, Grozic, Doglia, 12 Leghissa, 13 Car-nelldi.
VESNA: Kozlovič, Carmeli, Botti, Germani, Skrem, Zudini, Dapretto, Valente, Kelemenic, Milič (k), Ca-harija, 12 Tence, 13. G. Zudini.
SODNIK: Buri iz Trsta.
Igrišče v dobrem stainju. Gledalcev približno 400. Vreme hladno.
laže poškodoval Zorba. V 19. min. d:p. je sedmič opomnil' Germanija, v- 30:Hiiln.iW>5ž- ižk-1 jučiUTricari-ca. Trenerja nista izvedla menjav.
Včeraj sta se v Nabrežini favorita za zmago na tem turnirju razšla pri neodolčenem izidu. Bila je to zanimiva tekma, saj smo bili priča kar štirim golom. Žal, pa je bil najslabši mož na igrišču nerazpoložen sodnik, ki je z dokaj čudnimi odločitvami oškodoval zdaj eno zdaj drugo enajsterico.
Na splošno pa so bili številni gledalci, ki so se, kljub slabemu vremenu, zbrali ob robovih nabre-žinskega igrišča, zadovoljni s tem srečanjem. Nogometaši so se zelo potrudili in priča smo bili več lepim akcijam obeh ekip.
Izid je pravilen. Križani so bili boljši od domačinov zaradi igre posameznikov, nogometaši Aurisme pa so zadovoljili zaradi skupne igre in požrtovalnosti do konca tekme.
Branilec Carmeli, ki se je večkrat pomaknil v napad, je v 25 minuti dosegel krasen gol: streljal je izven kazenskega prostora in tako ukanil domačega vratarja. V 37. minuti je Skrem podrl v kazenskem prostoru napadalca domačinov. Enajstmetrovka. Uspešno jo je streljal Segulin.
Tudi v drugem polčasu je bilo srečanje izenačeno. V 28. minuti je Caharija prodrl v nasprotnikov kazenski prostor, domači branilec ga je zrušil, še ena enajstmetrovka. Mojster Milič ni zapravil pritožno
kriški nogometaši odnesli obe uočki, zlasti zato, ker je sodnik izključil, zaradi ugovorov, domačega branilca Trioarica. V 30. minuti pa gol. Zorba je streljal v kriška vrata. Kozlovič je bil odločno prepočasen in domačini so tako stanje izenačili. Minuto kasneje je Zorba zadel prečko. Izid pa je ostal 2:2.
Boljši med domačini so bili: Tomizza, Grozic, Di Mauro, med Križani pa Germani, Dapretto, Skrem in Zudini.
b. 1.
MLADINSKI NOGOMET
Med mladinci je včeraj Edera premagala Primorje z 1:0, med naraščajniki pa so dosegli ta izida: Gaja — Giarizzole 0:0 in Costalunga — Breg 0 proti 3.
KOŠARKA
Zadnjo tekmo v prvenstvu mlajših mladincev med Poletom in Ital-sidrom niso odigrali, ker ob določeni uri ni bito sodnikov. Res je, da je tedaj deževalo in bi tekmo gotovo prekinili. Obstaja dejstvo, da sodnikov ni bito. To pa ni prvič.
b. L
• « »
TORINO, 1. — Simmenthal je z zmago nad Ignisom z 81:77 osvojil italijanski "“rdrkarski pokal. V finalu za tretje mesto je v tekmi s Forstom zmagal Mobilquattro l 84:83.
VARNA, L - V Vami, v Bolgariji, bo od 8. do 16. oktobra evropsko žensko košarkarsko prvenstvo. Vse nastopajoče reprezentance so razdeljene v dve skupili V prvi bodo nastopale Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska, Romunija, Italija in Madžarska. V drugi skupini pa bodo igrale Francija, češkoslovaška. Nizozemska, Bol-
sti: 2:1. Vse je kazalo, da bodo garija, V. Nemčija in Avstrija.
C^kaj si človek želi, drugo pa najde. Prihranil sem si it ^ denarja. Vidva še ne vesta, kaj je denar. Če imaš de-
,’.1toaš dosti prijateljev, če ga nimaš, si kot gobavec, vsak
I,	— --------------x- ----------.	— — --
Jaz pa sem si želel ljubezni. Na zunaj sem trd in
t	vavroui pi	v,	—	---- o---------
«ogiba... No, denar sem imel, ženske pa ne Ne misli-ženske ne moreš kupiti. Prodajajo se, da same ne ve-
"•j. oaz pa sem si zeiei ljuutrzm. v*a, iuuoj	m
da me sodijo napak, znotraj pa sem prekrhek... Kje ^•toto sliko, ki si jo dobil pri mrtvaku?«
3k° je pobrskal po torbi in mu dal sliko.
trateč j0 je podržal nad ognjem in se zamaknil kot pr-
!?°dobna ji je ... To ti je bila ljubezen! Poglejta te krotke I W varljive miline in ognja. Mlada je bila in iskra, ne-^tocoske krvi je bilo v njej, take, ki vre kot šampanjec Počasi omami, potem te napravi slepega in nazadnje !Sa. Točajka je bila in vedla se je tako nedolžno in pri-
i _ rl i . ■ * , ,	_   i.u   aUam	»vi nc 4" r\ TV N o ifl m Ti 1 n p«
f4
da bi jo lahko postavili v oltar namesto Marije. Blažji1 jo imel rad. Bala je prva, ki sem jo imel resnično rad, »1 zadnja. Z njo sem se hotel vrniti v dolino pod gorami.
toftl si otrok. Rad bd jih gledal, kako brezskrbno tekajo frtonim drevjem z nedolžnim veseljem v očeh. Ni dobro, koga preveč rad... Vse je bilo le zanjo, jaz pa ni-■to nikdar v resnici njen. Ljubil sem jo kot žensko, ki ”, *>ila mati mojih otrok, toda bila je candra. Všeč ji je jfra sem bil pasje vdan, česar ni bila vajena. Ceniti jfto m znala Dolgo sva bila skupaj in vseskozi me je [fr to nos. še potem, ko sva se vzela, sem jo našel z dru-u P°stelji. .Izgini, bedak, na kmete, od koder si se vzeli’ ptotoa...»
s toolknil je, kot bi tehtal besede, in okleval. Gledal ju I (^tolnim, pijanim pogledom. Zunaj je enakomerno šu-
i v^avo se mi je zamegldlo pred očmi, stal sem osmešen, ,ji bij nag pred tolpo zijal. Segel sem po nožu. Ko se je frtolo rezilo, se je ustrašila. Tega nista pričakovala. Oba ts^frPnila, da sta bila videti kot napol mrtva. To me je
'°- Povesil sem roko ...»
V očeh so se mu zalesketali rumeni zublji ognja.
«Ta večer so ugasnile moje sanje. Tako vama povem: stvari, ki jih slišiš, lahko odpustiš, toda tega, kar vidiš, nikoli... Taval sem kot izgubljen. Prijatelji so me izdali, ogoljufali so me za denar in se mi za hrbtom smejali. Pa kaj, ni bila ženska kriva vsega, samo nekaj je dodala k temu, kar je bilo... Zapil sem se, toda vino ne zdravi, temveč odpira rane... Zakopal sem se v delo, potem v politiko, bal sem štrajkar, valjal sem se po bolnišnicah, toliko da nisem umrl. Ko me je ves svet zapustil, se je vame kar sama pritihotapila misel, da bi naredil konec temu zavoženemu življenju. Preden pa sem dvignil roko nase, sem dobil pismo iz naših krajev. Spomnil sem se teh samot, kjer sem nekoč pasel ovce in kjer sem bil tudi na fronti. Vrnil sem se in tu sem ostal.«
Zunaj je šumel dež in slap je hrumel. Poslušala sta starca, in ko je nehal, ga nista hotela spraševati o podrobnostih.
se enkrat je z očmi ošinil črepinje na kamnitih tleh in rekel že olajšano:
«To je zgrešeno življenje. Kar razbiješ na koščke, nikdar več ne sestaviš v celoto. Od življenja ne pričakujta preveč, če si zadovoljen s tem, kar ti življenje samo prinese, ne boš razočaran nikoli...»
Ogenj je dogoreval, zunaj pa je v vejevju završal nočnlk. Dež je ponehal. Vstala sta, stdsnila starcu roko in se zahvalila za gostoljubno zavetje.
Zunaj se je vedrilo. Skalovje Rdečega roba se je oprano izvilo iz megle. Preprezale so ga težke sence, pomirjeno noč nad črnimi škrbinami je prešinjalo nekaj samotnih zvezd.
Divja ostenja Kma so se zalesketala v snegu. Pokrajina se je zavila v zamaknjen sen. Nad stezo, ki sa jo lahko samo slutil, so visele težke veje. K votlina v skali pod steno je držala medla sled Slap je onemel v ledu.
Vojko in Primož sta se prebijala skozi celec k starcu. Od oatrulj sta izvedela, da je bolan.
Dobila sta ga na pogradu. Vrata je Imel odprta in strmel je v daljave. Na ognjišču je dogoreval ogenj. Ko ju je zagledal, kako si otepata sneg z obleke in pušk. so se mu usta razlezla v nasmeh.
«Zdravo, Stari!« sta ga oba hkrati pozdravila.
«Glej no, kako dolgo vaju že ni bilo!«
«Kaj pa je s teboj, da si v postelji?«
«Jug me je prehladil. Pa ne bo sile. Kuham si čaje in zlizal se bom v nekaj dneh, kot po navadi. Od kod prihajata?«
«Z lova, Stari! Onkraj Rdečega roba sva bila, pri Krnskem jezeru. Pod Bogatinom sva ubila gamsa. Tudi nate misliva!« je povedal Vojko. Primož je medtem že odvezoval nahrbtnik in položil starcu na mizo stegno in pleče.
«To te bo zagotovo pozdravilo, Stari,« je rekel Primož. ((Gamsova juha je boljša od čajev... Sicer pa, kaj bd ti to pravila, ko sam veš bolje...»
«Pa roglje poglej!« je brž pokazal Vojko gamsovo glavo. «Ali ni lep?«
«Močan je in škoda ga je, ali ne?«
«Kaj ga bo škoda, Stari! Saj tudi nas ni. Ga vsaj zeblo ne bo več to zimo.«
Zasmejali so se.
«Ej, Stari, škoda, da nosa lovec. Ne bi ti manjkalo mesa...»
«Zame so gamsi predaleč in tudi smilijo se mi.»
«Midva pa sva se tri dni klatila pod Bogatinom. Snežni vihar naju je zametel in dva dni sva prezebala v ovčjem stanu. Kako je tulil vihar! človek se v takih trenutkih bolj trese od strahu kot od mraza. Skoraj bi bila ostala z gamsom vred onkraj sten, ali ne, Vojko? In vso pot, ko sva se vračala, so se usipali plazovi...»
«Dobra sta bila. Jaz si v snegu ne upam visoko Zimske gore so nevarne; ljudje ne pravijo zaman, da ima v snegu gams zlate roglje.#
Starec je hotel vstati, da bi jima postregel s čajem, pa mu nista pustila Naložila sta na ogenj in Primož se je lotil kuhanja. Kmalu je zae* < m v masti in napolnila votlino s prU-lnim duhom Narezal je jetra, srce in. pljuča, in
vse to spražil na močnem ognju. Cvrček je dišal, da je Star remu šarilo srce, in pes je veselo poskakoval, mahal z repom in se vzpenjal po vseh treh. Meso je bilo pri starcu redkost...»
Cvrčka je bilo zadosti za vse štiri. Stari se je zadovoljno smehljal in rekel:
((Presneta fanta, samo prikazala sta se, pa sta me ozdravila!«
«Stari, hudo zimo nam obetajo. Pojdi v dolino! Blisk mi je pisal, da je zate uredil vse, kot se spodobi. Saj vidiš, bolan si in sam. če bo zapadlo dosti snega, ne bo mogel nihče do tebe!« mu je prigovarjal Vojko.
«Ne bojta se zame! če sem prebil v tej luknji že toliko zim, bom pa še to in še kakšno povrh!«
In res je nasulo snega kot že dolgo ne. Starec je ostal sam, daleč proč od ljudi, ždel je v svoji kaverni in hodil gledat pred vrata, kako bo z vremenom, že nekaj dni so se nad gorami spet zbirali snegomosed. Opazoval jih je s strahom. Da bi se odpravil v dolino, k ljudem, se ni mogel odločiti. Zima se je že bližala kraju in menil je, da bo prebil tudi to. Po Vojkovi in Primoževi zaslugi Je imel dovolj hrane, pa tudi tobaka in žganja mu ni manjkalo.
Proti večeru je začelo snežiti. Mahoma se Je zmračilo in sneg se je začel usipati v velikih, čedalje gostejših kosmih. Iz teme je segla v starčevo srce svarilna tesnoba. Povečerjal Je in legel. Ko je šel ponoči na stran, je komaj odrinil vrata. Spal je nemirno. Naslednji dan ni prenehalo mesti. Odmetal je toliko snega, da je lahko odprl. Proti poldnevu je upihni veter in sneženje Je prenehalo. Vzhodnik je odgrnil težko meglo. Starec se je oddahnil. Hvaležno se je ozrl k vrhu Krna, ki ga je vselej pozdravljal ob vzhodu in zahodu sonca.
Iz meglenih plaht nad vasjo je kot fantastičen privid rastja bela, navpična strmina krnskega nosu. Brez senc, gladka in preteča je snežena gmota visela med nebom in zemljo.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchl 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletne 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon
«ADIT»
Oglasi
Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finan^ ■ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mal' <pS 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P| oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri
Stran 6
2. junija 1972
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • Trst
PO ATENTATU NA TELAVIVSKEM LETALIŠČU
Zaostritev položaja na Bližnjem vzhodu Libanon se boji izraelskih represalij
Izrael in Libanon sta se pritožila predsedniku varnostnega sveta Izjava jugoslovanskega predstavnika - Arabski tisk odobrava atentat
NEW YORK, 1. — Krvav atentat na telavivskem letališču je zelo zaostril položaj na Bližnjem vzhodu in politični opazovalci ne izključujejo možnosti izraelske represalije proti arabskim državam.
Libanon in Izrael sta se danes pritožila predsedniku varnostnega sveta OZN Bushu in sta obtoževala drug drugega. Telavivski predstavnik je zahteval naj mednarodna organizacija prisili Libanon, da onemogoči palestinskim organizacijam vsakršno delovanje. Libanonski veleposlanik pa je v pismu predsedniku varnostnega sveta izjavil, da njegova vlada ne podpira nasilja in obsoja atentate, ki spravljajo v nevarnost življenje nedolžnih civilistov. Poudaril je tudi, da Bejrut ni vpleten v atentat na letališču v Tel Avivu in dodal, da so obtožbe proti Libanonu le pesek v oči za svetovno javnost.
»Izraelski poskus, da bi nas vpletel v atentat, bo le zaostril položaj na Bližnjem vzhodu, saj je Tel Aviv že večkrat izkoristil tako pretvezo za napade na našo državo, kot na primer napad na bejrutsko letališče,* je izjavil libanonski veleposlanik.
Vse kaže, da se Bejrut zelo boji izraelskih represalij. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je vojska v alarmnem stanju, zlasti še, ker se je danes ponoči govorilo o manevrih izraelske vojske na meji z Libanonom. Na področjih, ki so izpostavljena napadu telavivskih enot, so mobilizirali vojsko in civilno stražo. Na letališču v Bejrutu pa so oklopni oddelki že zasedli položaje, da bi preprečili morebiten napad. Libanonci se namreč še dobro spominjajo bliskovite akcije izraelskih letalcev, ki so leta 1968 pristali na tem letališču in so uničili trinajst zrakoplovov kot represalijo za napad na urad telavivske letalske družbe v Atenah.
Izraelski državniki so danes ponovno obtožili letalske družbe, da zanemarjajo varnostne ukrepe, kar je o-mogočilo napad treh japonskih teroristov. Družbe pa zavračajo vsakršno odgovornost in dolžijo vlade, da niso do sedaj še dovolj učinkovito ukrepale za preprečevanje napadov na civilno letalstvo. Zelo napadalna je piedvsem «Air-France», ki je neposredno povezana z atentatom, saj so trije teroristi dopotovali v Tel Aviv z njenim letalom. Predstavnik te družba je danes izjavil, da so vse obtožbe le gole izmišljotine in je zagotovil, da je francosko podjetje sprejelo vse potrebne ukrepe za varnost svojih letal. V lej zvezi pa je treba o-meniti tudi izjave sindikata civilnih pilotov, ki trdi, da so v zadnjem času zelo omilili varnostne ukrepe. Predstavnik pilotov je tudi dodal, da je francoska družba prepovedala poveljniku nekega letala aplicirati varnostni pravilnik. Ta med drugim predvideva, da mora vsak potnik pred vzletom prepoznati svojo prtljago.
Akcija pripadnikov palestinskega gibanja je sprožila val obsodb v vseh državah. Danes je dogodke na telavivskem letališču komentiral tudi predstavnik jugoslovanske vlade Milan Zupan, ki je med drugim dejal, da je atentat tragična posledica izraelskega napada in zasedbe arabskega ozemlja. Glasnik je tudi dodal, da ne pozna vzroka atentata ter je obžaloval smrt nedolžnih žrtev.
Zupan je ob koncu svoje izjave tudi odločno demantiral govorice, da je predsednik Tito dovolil, da bi preko jugoslovanskega ozemlja dovažali Egiptu orožje.
Dogodki na letališču v Lodu so že včeraj želi odobravanje kairske radijske postaje. Pozitiven je bil tudi odmev v egiptovskem tisku, ki je poudaril, da je palestinsko gibanje s to akcijo dokazalo svojo neomajno voljo boriti se do končne zmage. Po mnenju kairskih komentatorjev uspeh napada dokazuje, da je Izrael še vedno ranljiv. «Ta akcija*, piše Al A-hram, »dokazuje, da se bo palestinsko revolucionarno gibanje ponovno borilo na sovražnikovem ozemlju. Gverilci bodo razširili svoje delovanje. Slava vsem, ki bodo dali svoje življenje za zmago pravice*.
Danes zvečer so ponovno sprožili alarm na letališču v Lodu. Nenadoma so prihiteli odredi izraelske vojske in številni reševalni avtomobili. Tudi bližnje bolnišnice so bile v pripravnem stanju. Oblasti niso pojasnile vzroka te operacije, kaže pa, da se vlada boji ponovnih krvavih atentatov.
Dokument ameriškega državnega tajništva
WASHINGTON, 1. — Ameriško državno tajništvo je danes objavilo nekaj dokumentov, iz katerih izhaja, da bi leta 1947 ameriške čete ne zapustile Italije, če bi komunisti skušali ustanoviti svojo državo v severnem delu Apeninskega polotoka.
Gre za tajen dokument, ki sc ga sestavili voditelji urada za politično načrtovanje pri ameriškem državnem tajništvu. V njem je izrecno poudarjeno, da bi ZDA ne umaknile svojih čet iz Italije, če bi komunisti prišli na oblast, Washing-ton pa ne bi vojaško posegel tudi na izrecno prošnjo rimske vlade. Urad za politično načrtovanje je tudi vzel v poštev možnost jugosJo vanskega napada na Italijo, kar bi sprožilo takojšnjo reakcijo ameri-
ških čet.
PO ENOSTRANSKI PROGLASITVI PREMIRJA STRUJE «0FICIAL$»
ZATIŠJE V BOJIH V SEVERNI IRSKI
Sestanek med ločinama protestantskih lojalistov • Angleške oblasti izpuščajo na svobodo pripadnike IRA
LONDON, 1. — Danes niso na področju terorističnih akcij na Severnem Irskem zabeležili posebnih dogodkov, medtem, ko je začela prihajati vedno bolj na površje politična dejavnost raznih skupin in partnerjev dolgoletnega boja med katoličani in protestanti v tem najsevernejšemu kotu irskega otoka.
Pri naštevanju zadnjih pomembnih dogodkov je treba omeniti predvsem naslednja tri politična dogajanja: v Irski republiki (EIRE) so v zadnjih urah aretirali tri visoke predstavnike skupine »provi-sionals* organizacije IRA; v Belfastu sta se sestala Brian Faulkner, leader unionistične stranke, in William Craig, ki pripada struji skrajnežev ulstrskih protestantov; končno je angleška vlada sklenila, da bo še naprej izvajala svojo politiko glede osvoboditve iz kon-centraciskih taborišč ljudi, ki so jih obtožili dejavnosti v prid organizacije IRA, oziroma ene od njenih komponent.
Zadnji dogodki so se odigrali tako: dublinska policija (Irska re-
...............milini..............................................■.■»«»»».»»i.»ii»«il......
S SODELOVANJEM 500 AGENTOV POLICIJE, FINANCARJEV IN KARABINJERJEV
Zatrt s silo upor jetnikov v neapeljskem zaporu «Poggioreale»
V bolnišnici se bori s smrtjo jetnik s prestreljenim grlom ■ Evakuirali bodo več stotin zapornikov - Zahtevek zapornikov: reforma kazenskih ustanov
NEAPELJ, 1. — Mesto in vso italijansko javnost so davi presenetile vesti o množičnem uporu zapornikov v neapeljskem zaporu «Poggioreale», kjer je priprtih in zaprtih okoli 2000 zapornikov Davi je bil upor, ki se je začel v poznih snočnjih urah (okpli 22. ure) že v bistvu popolnoma zatrt. Posledice upora še niso ugotovlje
__kil;
ne. Gotovb ' K'<ra-S6 bUi ‘MHijlM trije zaporniki, od katerih eden zelo hudo. Poškodovan je bil tudi neki jetniški paznik.
Davi pred poldnem so v bolnišnici operirali 19-letnega Angela Na-cleria iz Neaplja, ki so ga policisti aretirali, ko je 1. aprila letos skušal vdreti v neki avto. Čeprav se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, in ga je baje že zaslišal neki višji sodnijski funkcionar, pa je Naclerio še vedno v življenjski nevarnosti. Policijski organi trdijo, da so jetniški čuvaji streljali v zrak, da bi odvrnili zapornike od nadaljevanja upora, toda zelo čudno je, da krogle izstreljene v zrak zadenejo človeka na dvorišču. Tudi neki drugi zapornik je bil ranjen v nogo. Tudi v tem primeru je šlo za kroglo. Ranjenec je 21-letni Mauro Calvanese ter ho ozdravel v 50 dneh. Strel iz puške je dobil tudi 20-letni Domenico Sorrentino, ki pa mu je krogla na srečo posnela le nekoliko kože na
nosu.
Spričo zadnjih vesti bo verjetne držala prva teza, da so jetniški stražniki začeli streljati naravnost v zapornike, ko so se ribali, da jih bodo ti premagali. Na srečo streljanje ni povzročilo več žrtev.
Zaporniške in sodpijske oblasti so že sprejele prve ukrepe, ki pa so žal, kot se vedno dogaja v takih primerih',’-le zaključek nasilnih sistemov, ki vladajo v zaporih (še izpred fašističnih časov). Ti ukrepi so v glavnem naslednji: v razne zapore v Campanii, Basilicati in na Sicilijo bodo prepeljali nekaj stotin zapornikov (najbolj »nevarnih*). Proti mnogim od njih in tudi proti driugim pa bodo uvedli kazenski postopek zaradi poškodovanja in uničanja nepremičnin v zaporu. Vest je posredoval ravnatelj zapora Gioia, ki je nastopil svojo službo v zaporu »Poggioreale* pred kratkim.
Sinočnji izbruh nezadovoljstva v neapeljskem zaporu ni bil priložnosten. Več indicij kaže, da je v »Poggiorealu* vrelo že dalj časa. Že včeraj zjutraj so zaporniki nekega oddelka zahtevali, da se pogovorijo z direktorjem zapora. Do razgovora je prišlo v navzočnosti nekega višjega sodnijskega funkcionarja.
Kakšne zahteve so postavljali zaporniki? Direktor Gioia je zatrdil, da je bila zahteva po amnestiji ena
■■
od zelo važnih točk zahtevkov. Ni dvoma, da se po vseh zaporih in kazenskih ustanovah vedno govori o amnestijah in pomilostitvenih u-krepili, toda gotovo je, da so zaporniki razobesili predvsem napise v katerih so zahtevali reformo kazenskih ustanov.
Verjetno v včerajšnjih jutranjih urah ni prišlo do sporazuma med predstavniki zapornikov in jetniško oblastjo, ker se je v večernih urah položaj začel hitro slabšati. Okoli 22. ure je izbruhnil upor. Zanimivo je, da se je ta začel na oddelku «Livomo», kjer so v glavnem priprti mladi ljudje, ki še čakajo na kazenske obravnave. To pomeni, da so ti predvsem zainteresirani le za spremembe v ravnanju z zaporniki in ne za amnestijo, ali pomilostitvene ukrepe, ki bodo postali zanje pomembni šele po razsodbi.
Upor se je bliskovito razširil na ves zapor. Praktično ni bilo zapornika, ki ne bi sodeloval pri njem. Izjemi sta bila le ženski oddelek in zaporniška bolnišnica. Zaporniki so razbili vrata, ključavnice, vdrli na hodnike in na dvorišča.
V tistem trenutku je bilo v zaporu baje le okoli 50 stražarjev, ki so se postavili po robu zapornikom s puškami v rokah. Direktor Gioia se je potem dalj časa pogajal s predstavniki zapornikov. Pogajanja je vlekel na dolgo, da bi omogočil policistom in karabinjerjem, da obkolijo zapor. Takoj nato je več kot 500 mož vdrlo v zapor ter potisnilo zapornike v njihove celice.
Snočnji upor v zaporu »Poggioreale* sledi uporu pred štirimi leti, ki je bil še hujši. Še sedaj obnavljajo dva oddelka, ki sta bila takrat hudo poškodovana.
Kakšna je današnja gmotna škoda, se še ne ve. Verjetno je zelo velika, ker so zaporniki razbili vrata ter zažgali skladišče oblek
Martin Borman živi v Boliviji
LA PAZ, 1. — Vse kaže, da je Martin Bormann še živi in da biva v Boliviji. Dobro obveščeni krogi v La Pazu trdijo, da so redovni ki, pri katerih se je skrival nacistični zločinec, potrdili izjave Beate Klarsfeldove.
Po vesteh iz omenjenih virov, naj bi Bormann preživel dalj časa pri redovnikih pod imenom pater Avguštin. Od ostalih redovnikov se je ločil tudi po tem, da je nosil škornje, da je bil oborožen in da je zahteval od »sobratov*, naj nikomur ne izdajo, da živi v samostanu.
Skupina sajgonskih plačancev, ki brani Hue, se odpravlja na položaj a.....................m.....nn.i"ii»<n»ii"U".■""»"».mn..mm..mi"'"'...........................""..»........»"».»mm"..»......»....
KLJUB NAPORU MILANSKIH PREISKOVALNIH ORCANOV
Nobene sledi za Calabresijevim morilcem
MILAN, 1. — Namestnika milanskega državnega pravdnika dr. Viola in dr. Riccardelli, ki vodita preiskavo o smrti komisarja Calabre-sija, sta kot vse kaže zabredla v slepo ulico. V zadnjih dneh niso preiskovalni organi odkrili nobene nove sledi za zločincem, ki je s profesionalno hladnokrvnostjo umorili milanskega komisarja.
Včeraj sta sodnika ponovno zaslišala ljudi, ki so prisostvovali urno ru v upanju, da bosta odkrila nove
sledi, vendar očividci niso povedali nič novega. Sodnika in policija so se znašli v začaranem krogu. Vse sledi vodijo ponovno v Ulico Cherubinl,
Pred dnevi je že kazalo, da je morilec pustil v ukradenem avtomobilu, s katerim je zbežal, svoj podpis. Policija je našla v vozilu zložljiv dežnik, ki ni pripadal lastniku avtomobila. Preiskovalni organi so ie mislili, da so na dobri poti. Našli so dekle, ki je prodalo dežnik.
Na podlagi njenega opisa so pripravili »photofit* in so ga razdelili vsem časnikom a zaman.
Spretnost, s katero je morilec zbrisal vsako sled za seboj dokazuje, da gre za profesionalca in utemeljuje domnevo, da so v ta umor vmešane tudi tuje vohunske službe.
Milanski sodniki z zanimanjem sledijo preiskavi nemške policije o delovanju izvenparlamentame skupine Baader . Weinhoff zlasti še po aretaciji voditelja Andreasa Baader-
ja. Niso sicer prepričani, da je a-nairhistična skupina vpletena v Ca-labresijev umor, ne izključujejo pa možnosti, da bi lahko odkrili zanimivo sled.
Policija je v teh dneh posvetila veliko pozornost naboju kalibra 33, ki ga je nekdo našel v bližini kraja, kjer se je zgrudil komisar. Agenti so tudi preiskali greznično kanalizacijo v upanju, da bi odkrili morilčev »mokre«, vendar brez u-speha.
publika - EIRE) je v zadnjih urah aretirala tri voditelje krila «pro-visionals* organizacije »Sin Fein», ki je politični organ Irske osvobodilne vojske (IRA). Aretirani so bili: Sean 0'Brady, njegov brat Rory in Joe Cahill. Pripadniki organizacije »provisionals* trdijo, da je irska vlada aretirala te voditelje na pritisk angleške vlade.
Veliko senzacijo je povzročila vest, da sta se v Belfastu sestala leader unionistične stranke Brian Faulkner in vodja ekstremističnega protestantskega gibanja »Van-guard*. V političnih krogih na Severnem Irskem se sprašujejo, kaj je napotilo predstavnika teh dveh političnih gibanj, ki sta se svoj čas zlasali, da se spet sestaneta za isto mizo. Brian Faulkner, ki je bil severnoirski ministrski predsednik (preden so Angleži prevzeli vso oblast v svoje roke), zastopa stališče, da je treba vrniti oblast v Ulstru starim tradicionalnim političnim krogom. Ti krogi terjajo vrnitev k tradicionalnim oblikam vladavine v Ulstru, s čimer se strinjajo tudi Craigovi pristaši. Pripomniti je treba, da je Craig zapustil pred časom notranje ministrstvo v Belfastu, zaloputnivši za seboj vrata. Sedaj pa sta se ta dva politična nasprotnika, ki pa ju druži lojalnost do protestantske Anglije spet srečala. Kdo od njiju je popustil? Ali morda Craig, ki je znan kot skrajnež v ulstrskem protestantskem gibanju, ali pa Faulkner, ld je tudi »unionist*, čeprav zmernejši?
Na kraju naj še omenimo obnašanje angleške vlade, ki verjetno nadzoruje s svojimi funkcionarji, političnimi in diplomatskimi predstavniki vsa dogajanja v Ulstru in tudi v Irski republiki, glede vprašanja političnih pripornikov v taboriščih. Angleške oblasti še nadalje izpuščajo na svobodo domnevne pripadnike organizacije IRA, čeprav menijo, da se je vsaj ena tretjina osvobojenih že vrnila v vrste organizacije IRA. Pravijo, da so prav «stari» pripravili atentat na vojašnico v Belfastu.
Začetek festivala Slovenska popevka
>
LJUBLJANA, 1. — V dvorani Tivoli se je nocoj začela največja glasbena prireditev v Sloveniji — 11. festival »Slovenska popevka*. Nadaljevala se bo tudi jutri in na njej se bo zvrstilo 22 novih skladb, v sobotnem finalu pa bodo na sporedu najboljše nagrajene popevke, za konec pa bodo nastopili vsi gostujoči pevci s skladbami iz svojega repertoarja. Na odru dvorane Tivoli se bodo zvrstili mnogi znani slovenski in jugoslovanski pevci, med njimi: Marjana Deržaj, Majda Sepe, Oto Pestner, Arsen Dedič, Ljuba Dimitrovska in Ra-dojka Šverko. Drugo izvedbo vsake skladbe bodo predstavili gostje iz tujine, med katerimi je tudi evrovizijska zmagovalka Dana z Irske.
Cestni blok, ki so ga postavili do zob oboroženi nemški vojaki na eni izmed cest, ki vodijo v
Stut‘«#rt
■«<»<>» ...................................»."..»....Hi. »...u......................... .......n...............»».»»»».""""
NEMŠKA VOJSKA JE OBKOLILA STUTTGART
Neznani teroristi grozijo razstrelitvijo treh bomb
Izredni varnostni ukrepi v vsej državi • Aretiran Andreas Baader, voditelj skupine, ki je pognala v zrak ameriški štab v Heidelbergu
BONN, 1. — Nemška policija in vojska sta obkolili Stuttgart, potem ko so neznanci zagrozili, da bodo jutri razstrelili tri bombe v tem mestu. Prometna policija je postavila cestne bloke na vseh cestah, ki peljejo v mesto. Avtomobilisti, ki so namenjeni v Stuttgart se morajo ustavita kar trikrat in vsaki krat jim agenti podrobno pregledajo vozilo in prtljago. Policisti in vojaki so oboroženi do zob in pripravljeni za vsak slučaj.
Oblasti so razpredle varnostno mrežo čez vso državo, vendar kontrola je najbolj stroga v Stuttgartu in okolici. Tu so oblasti uvedle posebno varnostno službo. Agenti so na straži od zore do mraka za vsakim vogalom. Mestno vojaštvo in policijo so okrepili s številnimi enitami, ki so prišle iz Bonna.
Kot se bliža »usodna ura*, ko bi morali eksplodirati peklenski stroji, tako prihajajo v mesto vedno novi odredi, s katerimi oblasti stalno krepijo nadzorstvo v mestu. Šolski skrbnik ie tudi odredil, naj se jutri v vseh stuttgartskih šolah pouk zaključi uro prej. da bodo dijaki doma. ko bi morale eksplodirati bombe.
Včeraj so neznanci telefonsko obvestili policijo v Hamburgu, da so postavili peklenski stroj v občinsko
svoje urade, razstreljevala pa so začeli iskati v poslopju bombo. Po večurnem iskanju niso našli ničesar in vse kaže. da je šlo za neslano šalo kakega slaboumneža.
Danes zjutraj je policija odkrila dva peklenska stroja v železniški postaji v Dillingenu blizu francoske meje. Bombi pa nista imeli detonatorjev in zato ni bilo nevarnosti, da bi eksplodirali.
Iz Wiesbadena poročajo, da je nemila policija aretirala Andreasa Baaderja. voditelja anarhistične izvenparlamentame skupine Baader-Meinhoff, ki je v zadnjih 20 dneh izvedla šest bombnih atentatov proti ameriškim vojaškim postojankam v Nemčiji. Zadnji napad proti štabu v Heidelbergu je povzročil štiri smrtne žrtve med ameriškimi vojaki.
Skupno z Baaderjem je policija aretirala še druge tri sebe. ki so, kot vse kaže. glavni voditelji skupine. Gre za Holgerja Meinsa in Jana Karla Raspeja ter še za neko osebo, katere ime niso še spo točili.
Po pripovedovanju očividcev je policija danes zjutraj obkolila neko poslopje v Frankfurtu. Z zvočniki je pozvala stanovalce, nai pridejo na dan z dvignjenimi rokami. Baader in tovariši pa niso: ubogali in so se skrili v klet od koder
SP°'
so začeli streljati na P0''1^ ^e,
pad je trajal precej časa
da sta bila dva anarhista
lažje
ra-
njena.
Varnostni organi so do
sedaj
V Q1 IlUolUl	OU
aretirali kakih 40 pripour» anarhistične organizacije. f®hierja, memo odvetnika Horsta M a(jli
pa so do sedaj v roke polici.i^^
palačo Uradniki so takoj zapustili
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiil
iHfif«
PETEK, 2. JUNIJA 1972
8.15,
TRST A
13.15, 14.15, 20.15, 23.15, Poročila; 8.05 Praznična matineja; 10.00 Iz Malipierovega opusa; 10.40 Ansambli; 11.15 Mladinska igra; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Ital. popevke; 15.20 Radijska igra; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Sodobni slov. skladatelji; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.30 Koncert operne glasbe; 21.30 Plesi z vsega sveta; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.00 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasba za mlade; 16.00 Radijska priredba.
KOPER
7.30, 8 00, 10.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 10.10 Glasbena matineja; 11.45 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Glasba iz Romagne; 14.05 Tretja stran; 14.15 Zbori; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Tops pops; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Mladi izvajalci; 17.45 Kulturna panorama; 18.10 Orkestri; 18.30 Ritmi za mlade; 19.00 Simf. koncert; 20.30 Prenos RL; 23.15 Glasbena oddaja; 23.35 Slov. komorni orkester; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.45 Praznik republike; 11.30 Orkestri; 12.00 Plošče; 13.00 Ko lesarska dirka po Italiji; 13.30 Radijska igra; 14.00 Veselo popoldne; 15.45 Kolesarska dirka po Italiji; 16.15 Za vat mlade; 18.90 Kako in lakaj; 19.30 Plo-
šče; 20.20 Koncert v Milanu; 22.20 Odhod in prihod.
II.	PROGRAM
7.30, 9.30,	10.30, 13.30,	18.30,
19.30, 24.00 Poročila, 7.40 Pojeta S. Bassey in G. Renzi; 8 40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.30 Spored z E. Pandolfijem; 13.00 »Hit Parade*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Lahka glasba; 17.00 Šport in glasba; 18.00 Plošče; 19.55 Kol. dirka po Italiji; 20.20 Odhod in prihod; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba: 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.0(1 Glasba in poezija; 11,45 Polifon-ske skladbe; 12.20 Avantgarda; 13.00 Medigra; 14.00 Otroški kotiček; 14.30 Schubertove skladbe za klavir; 15.15 Purcell: Dido
and Aeneas; 16.20 Ital. sodobna glasba; 17.35 Simf. orkester RAI; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakove-čemi koncert; 20.45 Ital. kinematografija; 21.30 Duo Gulli - Ca-vallo.
FILODIFUZIJA
8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.20 Ital. glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Skladbe za klavir; 12.40 Simf. koncert; 14.10 Ital. sodobna glasba.
SLOVENIJA
8.00. 9.00, 10.00. 11.00,12.00,13.00, 14.00, 15.00, 16.00. 18.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Operna matineja: 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Za prijetno razvedrilo; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Pianistka D. Tomšič -Srebotnjakov«; 13.30 KmatfMi na-
sveti; 13.40 Z domačimi ansambli in godci; 14.15 Zabavna glasba; 16.40 Ob lahki glasbi; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Johnny Williams; 18.10 človek in zdravje; 18.20 Operni koncert; 19.50 Z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Lahko noč. otroci!; 21.00 Naj narodi pojo; 21.30 Tops-pops 13; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
23.15	Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30 Vojaška parada za praznik republike; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Življenje doma; 13.30 Dnevnik; 15.30 Kol. dirka po Italiji; 17.00 TV za najmlajše; Mi-ster Piper; 17.25 Risanka; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Peklenski meteorit; 18.45 Risanke; 19.05 Peti mednarodni piani stični festival; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 A-Z, dogodek kako in zakaj; 22.00 Glasbena oddaja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.00	Mednarodni atletski miting v Turinu; 21.00 Dnevnik;
21.15	Pirandello: Prva in druga gospa Morli.
JUG. TELEVIZIJA
10.35 TV v šoli; 18.35 Planet dveh sonc; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasba iz studia B: 19.45 Varno po mokri cesti; 19.55 Ekonomsko izrazoslovje; 20.00 Mestece Pey-ton; 21.00 Dnevnik; 21.35 Slovenska popevka; 23.00 Dokumentarec:	Čudež otoka Dali; 23.50
Poročila;
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Dokumentarec: Sončna ura; 21.45 TV film: Smrtni skok; 22.46 VartoU.
le drugorazredni voditeljk^^ti
pa se je agentom b°sre®'gaadeI'
organizacije, saj so vtr iLeins in Raspe med glavni"^
štab
tudi ^
oitel.ji Pred časom se je ten vorilo. da je bil Meins vp ' gala-.trocr milanskega komisarja ^ hresija, nemška policija P8
da gre le za izmišljotine ^pi-
Vsekakor pa anarhistična ^ gena ni ostala brez vodstva- arCti-daj varnostni organi še n*80 o-rali 35-letne časnikarke Ulrike _ (8 hoffove, ki je splošno prizna^ (
ro P®
ideologa skupine. Ženska. ka* ^ j®
licija vztrajno išče že dve včeraj posnela na magoe ^
trak govor, v katerem ie
vse državljane, naj brez Pr . g po napadajo vse ameriške voia Jje. stojanke in trgovske organi
Krvodajalci iz Tarceni* na obisku v Ljubija111
LJUBU ANA, 1. - Na P^lo
<
Tarcenta v Furlaniji- P°-..
ski obisk v Ljubljano je danes 60 krvodajalcev 12
nov republiškega odbora ''“'ud® križa Slovenije se je srecanj ležila tudi skupina krvo iz ljubljanskega podjetja f? d*’ Italijanski gostje so dopo^gfpti' rovali kri na zavodu za £ « pa(' joč popoldne pa bodo obis tizansko bolnišnico Franja-
Že stari gusarj1
(Nadaljevanje s 4-	-
__:____i________—rr « v
Izredno skrbno so predori
lesne poškodbe. Za eno jpin® oko je dobil gusar 200 funtov za obe pa . Ui tir odškodnini sta bili predvio ^ p-di za izgubo desne roke beh in za noge. Prsti ln k°s: so »veljali* po 100 funtov...
Še višje odškodnine je “° nad^' je postal nesposoben zj* nje življenje. Višino izP*8:^ jv® odločala njegova sta|V . ‘ gUs>' stoba gusarskemu P°—‘Cjn dri rji so se navadno po dv8 Uišd1' še naknadno domenila za pgf no v primeru smrti ene:'3. vs» vori so bili veljavni ah ^ pa' življenje ali za vsako a* -
sebe-i-
Baje so bile gusarske jn da med seboj zelo solidarne jt» sporov ni prišlo niti ^ jst° se dva gusarja zaljubila dekle. Zaigrala sta jo el je na kocke, poraženec P8 a 8 vedno imel pravico vS8*1 dom ženina, seveda P1^® posebne pravice.	*ipranfa
»Priročnik gusarja* x8i#j »Primoček gusarja* en**8' hrane, ki so bili za vS®reyš^'
bila p*
In tudi o kaznih za v>~avt&'
Zelo priljubljena je

da so kršitelje enostavno Imj’ H na kakem samotnem
vso bojno opremo, hrane, in ga prepos”1!* so r
te je' bilo zlo zelo h.ud®Lj|i £
po nekaj mesecih tudi ..^Ji Pjj
otok in za kazen P°skr posredno, če ni obsojeni ^ r
poginil od žeje in lak0* n« kak način rešil.