A.Aškerc : TABOR Ha j , to vam je živo pod Klanj c era na Sotelskem polju nocoj! Upornikov dvadeset tisoč za pravdo pripravlja se v boj. SČip gleda z napetim obrazom na tabor ustaski zavzet ; posluša tam konj rezgetanje in sabelj posluša žvenket. Sam sneg in sam led po planjavah, božični razsaja vihar, a v srcih je vroče, prevroče -osvete razgreva jih žari Sred tabora tam pri kurišču možje pa sedijo trije; zimzelen, kokotja peresa junakom s klobukov vise. Veselo praskeČe jim ogenj, iz sanj se mi prvi vzbudi ; na puško kremenko naslonjen kmet Pasanec pravi, veli: ,?Car daleč, a Bog je visoko! Odkod pomoči in sveta? -V pest svojo odslej le verujem, zaveznik moj puška je ta!,! | Veselo praskeče .jim ogenj, iz misli se drugi vzbudi ; i sede pa na topu tam turekem, j voj Ilija sam govori: "Vse vzel mi je Tahi imetje, oropal me s krutoj rokoj ! Zato, kakor vesta, sem puntar, zato sem med vami nocoj !... f?Ea, to vam je bilo življenje! 0 krasni minuli ti cas, ko turkom sva cepila glave, nas Lenkovic slavni pa jaz! "In z isto j zdaj sabljo j gospodo ošiljal vam v pekla bom dno! elite, da vojvoda vaš sem?... No, v božje ime, pa naj bo! i "A z vami vred tu prisegam: Umrjern vam rajši stokrat, ko enkrat še iti na tlako, le enkrat gospodi še v grad! - "Ko zmanemo Turke krščanske, Slovenci se združimo vsi! Takrat si izvolimo kralja... No, kralj naš, brat Gubec, bos ti!1’ Pojemlje že ogenj, le Gubec zamišljen strmi vanj doslej... Tu vsfcane, znak bratom da s sabljoj in reče jim samo: "Naprej!" ^ vj(< Le delavcem bo last kdaj svet, ne vam milijona^rjemp trgovcem le z denarjem ~ naš bode sveti Va-s malo je, a nas je broj neštet., nek da.n se vse odrajfea: pala.-ca pa-de, vstane bajta i (S. Gregorčič: Delavcem) 5 NASE NARODNA DOLŽNOSTI V TUJIM ; i v V Domovina in narod nam morata biti ti našem političnem življenju nekaj svetega,^kot sta nem sveta v našem zasebnem življenju naša rojstna hiša in naša družina. Lahko rečemo»da^se je ; iz rojstne hiše razvilo pojmovanje družine, iz kroga družine pa oni širši krog, ki ga imenujemo narod. Domovina: to je oni del zemlje, kjer si se rodil in si raste!, se razvijal in sto- : pai polagoma v življenje^ to je tisti del zemlje, ki ostane » človeku vedno tako globoko pri srcu in v cuvstvu, kot ostane vedno vkoreninjena na dnu človeške duše misel na rojstno hišo. Nekaj tajinstvenega in večnega veže človeka r.a dom in na domovino, pa naj bo še tako izgubljen posameznik v tujem svetu. Nevidne( vezi držijo, vsakega izmed nas priklenjenega na ono zemljo in človek čuti ob spominu na njo nekaj nadvse sladkega in tolažilnega. Tako sveto in globoko je cuvstvo do domovine, da : se človek mnogokrat odloči, da žrtvuje svoje lastno življenje, raje kot bi videl ono sveto zemljo poteptano in oskrunjeno od : sovražnikov. Norazdružljivo od pojmovanja domovine je pojmovanje naroda. Narod: to je ona skupina ljudi, iz katere smo izšli, v latori smo se razvili duševno in ki mm je nudila pomoč, da smo I tem lažje in bolj gotovo namorjali svoje korake v svet. Ta sku* i pina ljudi je povezana mod seboj z isto zgodovinsko usodo; padala jo in vstajala v večno borbo za svoj obstoj in za svojo zemljo-domovino; Zgodovina in življenje sta splotla mod to skupino ljudi niti, ki se ne dajo pretrgati in ki vežejo ves ‘narod iz stoletja v stoletje, iz dobe v dobo v noko enotnost, ki se pokaže tem bolj krepka, cim bolj so casi težki in viharni. Ta skupina ima- isti jezik, ki ga razlikuje od drugih skupin in ki je najvažnejši cinitelj narodnosti. Narod je skupno ustvarjal svojo kulturo in svojo civilizacijo z delom in trudom svo-| joga uma. Zato so tudi kulturne pridobitve v smislu naroda nekaj svetega, ker predstavljajo delo in trudidolgih stoletij.^ : Posamezniki naroda so vezani med seboj z istimi cuvstvi kot cli-J ni družine: ko se izneveri tem cuvstvom,ki so po naravi sveta, se izneveri narodu in je izdajalec. Iver je usoda posameznika tesno povezana na usodo skupnega neroda, ima vsak posameznik tudi narodne dolžnosti, ki jih mora izpolniti, ko to zahteva obstoj in blagor to skupnosti, ki jo imenujemo narod.Iz skupnega boja vstaja ona sveta vez, ki dela brate med seboj vse j one,ki so se skupno udejstvovali v borbi in dolu za narod. Ljubezen do domovine in ljubezen do naroda so cisto^ naravna civstva, ki so jih poznali vsi narodi od svojega pocet-ka v prazgodovini in jih poznajo v isti meri tudi danes,ko se jo človek v civilizaciji dvignil do udaj st vohanj in ustvarjanj, ki jih prvotni človek ni poznal. Naravno je tudi, da so bili v vseh časih kaznovani na j s trozze prav^zlocini proti tem cuvst-vom, ki so bila in so človeku naj dražja in najbolj sveta. 4 Mi smo v tujini predstavniki svojega naroda in iz toga dejstva izvirajo vse one svete dolžnosti, ki zahtevajo, da^ga predstavljamo častno, kot se ves naš narod častno bori na življenje in smrt za osvoboditev naše domovine. To so dolžnosti, katerim se ne more in se ne sme izneviriti naša skupina v ce- j loti in vsak posameznik posebej. Kakšno so te dolžnosti, ki jih imamo napram svojemu narodu? Vsakdo izmed nas jih pozna, ker to pove človeku žo naravni cut^ki nas mora voditi na vseh potih našega javnega in zasebnega življenja. Vsakdo pozna'to dolžnosti; ali okoliščine promnogokrat privodojo človeka, da začasno ali pa za več časa pozabi nanje. To pozabljanje pa je sad ne prevelike možatosti, neiskrenosti in šibkega značaja. Zato jc naša prva dolžnost ta, da si ustvarimo globoko, resno in trdno narodno prepričanje, ki ne pozna stranskih poti in'po katerem potem uravnavamo vse naše korake, naše življenje , govor in delo.Ce ima človek^ krepko narodno prepričanje, fro s pomočjo to ga^ prepričanja učvrstil tudi svoj značaj in s i ustvaril politično miselnost, ki prihaja iz dela in življenja z narodom in za narod, Tu, v tuji zemlji, smo prepuščeni sami sebi in s e no moremo naslanjati na vso one raznovrstne pripomočke, katerih bi se lahko^posluževali v domovini. Kljub temu pani zmanjšana naša dolžnost, de si ustvarimo pravilno politično samoizob* razbo in globoko narodno-politično prepričanje s pomočjo onih malih sredstev, ki jih imamo na razpolago: radio iz domovine in ono malo čtiva v našem ljubljenem slovenskem in hrvat skem jeziku, ki pride včasih in skoro slučajno do nas.Sicer pa nam vsem ni treba mnogo besed: Mor je trpel dolga lota v polit ič- j ni suznosti, mu zadostuje tudi ena sama beseda, izgovor jena v narodnem duhu, da po njoj usmeri mr odno prepričanje. Tu,v tujini, imamo neposredno dolžnost do samih sobo in do naroda,da | si ustvarimo ali pa utrdimo do kremenit osti ono politicno-so-cijalno prepričanje in pojmovanje, v katerem se gradi in bo-živela naša nova, svobodna, demokratska in federativna Jugoslavi ja.Naša dolžnost, katere ne smemo odlagati niti za treno-tek, je ta, da skupno in krepko stopimo na položaj zagovarjanja vseh naših narodnih pravic in da svetu povemo jasno in odkrito, da se že zdavna smatramo za parave Jugoslovane in da nismo čakali zelene mize mirovnih konferenc za našo javno odločitev. Izraz naših želj, nasih^ zahtev in našega prepričanja naj nam bo "Nuša Zvezda", ki je že zbudila zanimanje in celo začudenje, ko je prišla v roke jugoslovanskim predstavnikom v Rimu. N .j nam bo glasilo dola, življenja in borbe in naj nam bo vez z brati onkraj Jadrana! Vsakdo, l£i čuti',dai. lahko pove odkrito in jasno besedo jima dolžnost, da to besedo tudi izusti in napiše, da bomo vsi drugi živoli iz te besede v sedanji odtrganosti od domovino. Tudi ce je beseda preprosta, Če pa^izvira iz prepričanja, bo imela odmev v srcih tovarišev, ki čakajo nanjo v teh osamelih 5 časih. Krepko na delo za 'hTaso Zvezdo”, da ho pogosteje izhaja- I la in^da ne bo morala zaključiti svojega kratkega življenja radi naše malomarnosti, ker to bi bila za nas vse težka odgovor -j nost napram narodu. To so dolžnosti, ki marajo narediti iz nas novega človeka, j ki bo sel smelò in samozavestno svojo novo politično pot. Toda j mi imamo tu v tujini še neposredne druge narodne dolžnosti. Vsi ■ vemo, da je cast naroda izrednega pomena v vsem modnarodnon po- j litiSnem življenju. Narod, ki je izgubil svojo čast, je istoca- ! sno izgubil tudi svojo mednarodno besedo in moc. , Junaški boji in trudspolno jielo v zadaj ih štirih letih so j ovenčali nas narod z vencem junaštva in slave, s slovesom neupo- ! gl j ivo volje in skrajne požrtvovalnosti do naroda in domovine". Nasi bratje so ustvarili tudi za nas nekaj novega in lepšega ; napisali so tudi v našem imenu eno najlepših strani naše narodne zgodovine: napisali so jo s krvjo svojih src, s trpljenjem in i borbo. Ali bomo mi v tujini brisali to, kar so naši bratje piša- ! li s krvjo^ v krvave dneve naše zgodovine? Ali bomo mi omadože- I vali njih cast in njih ' -, ime pred očmi tujih na rodo vr med katerimi bi morali biti hab slika onih naših, ki se bore in u- J miaajo po Balkanu? kislim, da ni med nami niti enega, ki bi se toliko sgozabil v svojih dajanjih in bi z dejstvom zanikal svojo naj večjo sedanjo narodno dolžnost: To bi bila*na jvecfta krivi ca, ki jo štori bratom, in neodpustljivo dejstvi, za katero bo treba placati. Kdor žali cast svojega naroda in svoje domovine, predvsem v tujini, jo kri» žalitve najsvetejših čuvstev, ki so vzklila iz ze&lje, ki je namočena s krvjo. Ali so bos okoristil, da žališ domovino, s tem, ker tu ni nobenega, ki bi to kaznoval za ta zločin? Ce ni oblasti, ki bi te kaznovala, kaznuj samega sobe, da bo iz tebo prišel možak. Naj strožje sodi in obsodi sebe, da boš tudi tovarišu lahko rekéL krepko in vplivno besodo. ,Nu cesti, pod šotorom, na dolu in dovoljenju se premnogo-krat zali naša narodna čast z besedo in dejanjem. In kv je se najbolj žalostno;. zali se, ne da bi so človek točno zavedal štor* j one ga zločina. Življenje brez pravega prepričanja, takorelcoč tja v en dan, brez trdne, nove in globoke ideje; čakanje, da to drugi pokličejo k odgovornosti; nesloga; prepiri; uhajanje svojim dolžnostim, da s tem zavrneš svojo dalo na ramena tovarišev; pomankanje pravega, s ve ob ca ga razumevanja; pijančevanje ; not ovu-ristvo. Vse to mnogi^štejejo med malenkosti: a za nas,ki smo v tujini odgovorni za čast svojega naroda, to niso malenkosti, to so pravi zločini, ki jih partizani mod Subo premnogokrat strogo kaznujejo. Pometajmo najprej pred svojim paagom in'Šole potem opozorimo tovariša, da so .tudi pred njegovim smeti. Naučiti so moramo samobtožbe in prostovoljnega disciplinarnega postopanja proti nam samim: lo tako bodo prišli iz nas možje, ki bodo lahko broz sramu in krepko stopili v vrste bratov in posogli brez oporekanja, možato in krepko, v razvoj in zgraditev novo domo - vino po končani vojni in vrnitvi. Namesto navedenih naših pomanjkljivosti, skušajmo priti ‘do onih pridobitev, ki so postala tako lastna našim bratom v domovini: požrtvovalno tovarištvo; obvladanje samega sebe v vseh krajih in okoliščinah; iskrenost do vsakega; globoko na- j rodno prepričanje; pripravljenost, da se človek odzove na vsak poziv, ki je v skladu z nasiini pravicami in željami; povezanost j in smisel zaupnosti. Mi pa iščemo utehe in pozabljenja promnogokrat v vinu in se ne | zavedamo, da storimo prav dejstvo, ki ga partizani kaznujejo tudi s smrtjo. In da utemeljimo to svoje slabo nagnonje najdemo vse polno izgovorov in smo celo uverjeni, da ti izgovori dr- j žijo in upravičujejo^ nase dejanje: od zdravila proti malariji pa do trditve, da iščeš pozabljenja radi usode svoje'družine, je pot izgovorov dolga a vedno plitva. laz pa pravim, da mož, ki ima^svoj značaj, najde tolažbe drugje: v resnem pogovoru s tovarišem, v lastnem prepričanju usmerjenem v prihodnost,v tem da krepi svoj značaj in v tem da pripravlja samega sebe za novo življenje: naša nova domovina bo imela potrebo rosnih mož, ne pa mož, ki jih jo izpridil alkohol in j in odvzel oblast nad' samimi seboj. Vsi izgovori so puhli in prazni, pravi izraz in zrcalo, tako puhlih in praznih mož. Kadar zagrešiš, priznaj ; s tem se pokažeš najbolj možak tudi nasproti samemu sebi, ne da bi is- . j kal smešnih izgovorov svojim do jan j ara. Pred svetom in ljudmi se človek upraviči na en ali drugi način; a pred domovino,ki' živi v krvi in boju, se nikdo ne more upravičiti, če je z bo - ; sedo ali pa z dejanjem žalil njeno Čast in Čast naroda, dejst- ; va, za katera ni oprošcenja in pozabljenja. Mi že davno nismo bili gospodarji svojo lastne politično j usode; dogoletno^suženstvo jo pustilo na nas in v nas mnogo o- j nih žalostnih pečatov, katerih nismo mogli se odstraniti in sc j jih rešiti do zadnjega.. Co no^bomo idejno krepko' st opili na lastno nogo, se ne bomo mogli so za dolgo rešiti onega zadušne* ga ozračja, ki jo bilo polno politienihsbornie hrez prave narodno ideje in v katerem smo živeli^med političnim ra varan j era in zakrknjenosti v same sebe. Politična svoboda, ki jo borna imeli pa hoče-moz, ki znajo sami sebi in narodu odločno in mirno do- .j liti usodo. Mogoče se danes ne zavedamo, da bo ta ■dolžnost in' pravica za nas zelo težka v začetku; zato so moramo pripraviti, da bomo bili kos svoji odgovornosti in da bomo sprejeli na svo- ; je lastne rame usodo za našo splošno dobrobit in za vzpostavitev onih trdnih in pravičnih temeljev, na katerih naj bo slonela stoletja naša nova Jugoslavija. Vzgojiti moramo v nas samih pojem o odgovornosti za javno življenje; vzgojiti si moramo politično prepričanje, ki ne izhaja iz trenutnega Čuvstvovanja■ a-li simpatiziranja z okolrostmi, ampak ki izhaja iz nas . samilj, iz našega življenja, iz dolge vrsto let, ko%smo bili politično zasužnjeni in smo z gronkostjo v srcu premišljevali : kako bi i svet morala vladati pravica v vseh pojavih zasebnega in držav-! noga življenja. Navdušujemo se ob misli na svobodo, katere zarja nam v- j | staja. To^zarjo pozdravljamo iz dna naših src, ki so trpela Eko- j j zi vso našo mladost,_ vse tja do naših moških let: čutimo, da vstala zaznaš novo življenje; ob sami misli nam kri močno je za- ! j pluje po žilah in človeku se prsi razširijo, ko zadiha sveži j zrak novih dni. I Ali smo prioravljeni na te dni?... q T ! i Ivan Kjuder: ZILJA PO SVOBODI. Oh, vojaško ti življenje, kdaj končalo boš'.'Na me, kdaj končal bon to trpljenje in domov se vrnil se? Negotovost o družini, ta me muči noe in dan: naj vrši se v domovini, ima že svobode dan? Misel vedno dom mi slika, hišo, vrt in rojstni kraj; vedno tja, le tja me mika, kdaj tja vrnem s e na za j ? Dragi dom in pa ^družina, dan svobode bliža se, svobodna bodo domovina in voselo bo srco. SOČA TUGU Ji: Stoj im, viri sl ih, ne bre v u Soče, gora slovenskih boere krasne, in zdi se mi, da ona joče, da njena lica niso jasne. Povpraša::! val zelenoboli, kaj materi njegovi rodni zmračilo je obraz veseli, zakaj so vali nje turobni? Mi valček beli tiho toži: Je mati moja, prej vesela, postala tiha, ker jo mnogi Slovenije sin sedaj izdaja. Po zelenih teh planinah glas pastirskih pesni nekdaj se je cul. A po dolinah le jok in stok se Čuje zdaj: Mori, izdaja brata brat: Dovolj še ni teptan naš rod, dovolj ga mučil ni sovrag, ni tujcu bil dovolj še rob: i HRVRTSKn ISTRA Ih NhDmLIIVI DEO PEDERRTIVNE JUGOSLAVIJA Kako saznajemo iz Istre, nepri jatolj je u poslednje vreme | podužeo naročite nere za tororisanje ove hrvatsko pokrajino.Citava Istra danas je posejana no n ač k in garnizon ina. Okupatorske trupe kr stare drunovina i vrše teror na sv e strane. Sudbinu u-ništenih sola Lipe i Brgundcn i drugih, doživljaju danas imo ga sela Istre; Ovu'situaciju iskorisčavaju italijanski reakcionar- i ni krugovi ,Jfoji, nod zastiton Komaca prevode agitaci ju za odvo* i jenje Istro od ran j ko donovine hrvatsko i Iugoslavi je. .Ovi kru-govi glada ju da potpiro nrznju iznodju Hrvata i Italijana i jedila tadva nazadnjaška grupa nastoji, da deluje u pravcu pripoje-| nja Istro Italiji pod parolon: "Istria italianissima". Oni _su istovrenena povezani s fašistina i sa clementina oko današnjo rimsko vlade i ina ju svoj contar u okupirani j Rijoči i Trstu. J oš dve grupo agituju za slobodnu rijočimi re pub liku. Prvu gru-pu sacinjavaju takozvani autonomisti, koji od Rijoka gledaju^ da stvore Slobodan grad ii na st upa j o sa parolon "Ri jeka Rijoča nina". Druga grupa sinja o neko j kantonskoj liburniskoj državi s cotiri kantona: opatiskin, kastavskin, susackiu i krckin. 3 ovoli gru pon povezani su otvoroni fasi stiČki vodjo, Ino na primor bivši insistici! ministar Host Venturi, a s nj ina i- J na vozu i dr. Ružič, bivši ban pod dr. Kila na Stoja dinoviča. I ustaše su poslali av o ga krvničko g pukovniku Sortica i potpukovnika Rosa, ko ji sprevode is t aŠko-nuS okovslru politicku liniju. Sav ovaj protlvnarodni rad ogronicen jo na reakcionarna legla u dva - tri grada, U tiri gradovina stmnovnistvo^s nest r pl j en j on oc okuj g os lob od j ai jo i sudeluje u oslobodilačkoj borbi, zbog toga su Konci iz Pulja šilom isolili 15.000 stanov nika. Narod cit ave Istre, posl. kapitulacije It .li j e, od ;hnio jo posle 25-godišnjeg ugnj etavari ja i po di ga o so na oprti ustanak. Proveo je široku nobilizaoiju u N.O.V. Dinas so preko 12-.000 Istrana bori a oruSjon u ruci u is tarsko j 45. di vizi ji NOV, za timu 13., 8. i 85. diviziji i ostalin jodinicna NOVI» latra je dokazala svojim držanje n i bor bom za ovu po sled* n ju godimi, da jo Hrvat, s ka i da je nedeljiv doo nove, srečne, demkrutske i federativne Iugoslavi je. Nik okvu sila to ne Če bi-ti u Stenju, da ismeni! ( j I Z R E KI Tiho in zavarovano življenje, brez zaprek in močnejših potresov - to jo tvoj ideal. Ali oprosti, to je tudi tvoja nujnodrujsa zabloda. Vsa velika dela izvirajo iz srca. — 9 Oton Zupančič: Tr _ Z .d M L J E V I D Čigava Indija, komu Bagdad? Kdo strelja naj,obesa v Teherani? Kdo nadi’-zoruj moritve po Bal kani? Kam z zlatim ključem carigrajskih vrat? Razpregel zemljevid je diplomat. Tovore nosijo vsi oceani, zaklade si grmadijo pristani, komu zemlje in morja blagodat? I jaz razgrnem pred seboj papirje: glej rodna zemlja, rasa draga prst, ko drugi grabijo vse dalje sir je , bos rod,ki bivaš tod, bos v duši čvrst? 0 - kaj‘bo z vani,vi mejniki štirje: Celovoc, LIaribor, Gorica , '^rst? Gornjo pesem, ki jo je 0. Zupančič spisal za časa prve^svetov-ve vojne, j e J.Jurca prenesel v sedanji, čas in v naše ožje razmere kot sledi: v r n e n i k Čigav naj Koper bo? Komu Čedad? Kdo naj pripravi nivo nam postavo? Kdo vodi nas iz zmot na^poti prave? Izdiijic k’tori je zaslužil vrv za vrat? V skrbeh zamislil se je literatj vsak v sebi nosi že račun neplačan, vsak hočo,da za vse bi bil povracan, da bil bi bratu gospodar - ne brati 1 jaz pomislim na te muhe naše: glej, rodni brat, ti ki si naša rast, ko drugim cas junaštva Jiiste piše, ni lezemo tu, brez noci, v propast. 0 - kdaj- pustite nas, slabosti nase: nesloga', alkohol, sebičnost, strast? __*_____ Jo nekaj, kar je vrednejše od zdravja, bogastva, slave in tudi srečo: to je močan in vztrajen značaj. _*______ GROBOVI ..—.... i .... — .......... — . —....- S Prva stražna četa je 18. na rea 1945. zgubila onega svojih najboljših stražnikov,^IVANA HULIARJA. Kmalu po z ano ni straž, ki se^je vršila ob 22. uri, so j stražniki videli, kako je rala stražnica, v kateri je bil v službi Humar, v hipu vsa zagorela in takoj alarmirali vso tamkajšnjo posadko. Toda'prodno so jo reševalcem posrečilo vsaj toliko^pogasiti ogenj, da so odprli vrata stražnice, je ogenj že končal svoje uničevalno delo.'Humarja so takoj prepeljali v mrtvašnico bolnice. Domneva sc, da je bila vzrok požaru bencinska pec. Ivan'Humar., jo bil. v svojem 57en lotu. Zapušča zono in dva otroka, starš;.;, sestre in brate. Bil je doma s Kronbcrga pri Gorici. Spremili smo ga polnoštevilno na njegovi zadnji poti, da mu vsaj malo na d ene st ino svojce. Na pokopališču v Bastiji je poslovilne besede spregovoril tov,Širca, slovenski pevski zbor pa je ubrano zapel žalostinki. Oddelek stražno četo z našo novo trobojnico na čelu nu jo izkazal vojaško čast. Naj nu ta nenaša zemlja ne bo pretežkaI Tudi naši, 321. četi, jo smrt s svojo nemilostjo vzela onega izmed najboljših tovarišev, IVANA NOVAKA, sina Ivana, rojenega v Godoviču pri Idriji 22. augusta 1919. I Ivan Novak je bil žrtev eksplozije bombo, ki so je skrivala med smetmi, ki so jih vojaki našo čete sežigali.Nesreča se jo pripetila 22. marca 1945., krog 15.ure. Takoj po eksploziji niso tovariši nič opazili, nekaj Časa pozneje pa je Franco Brus zagledal na tleh svojega sovaščana Ivana Novaka;bil j® mrtev. Pokojni Ivan jo bil mirnega in pametnega zlaacaja.V vseh dolgih 29ih mesecih skupnega življenja, ga nisem nikoli videl pijanega ali pa da hi razsajal; njegovo vedenje jo bilo - res v zgled marsikateremu možaku in vsem to'varišem na četi,ki so ga v velikem štoviM spremljali do groba z lepimi venci.V ime- j nu vseh se jo od pokojnega poslovil eden izmed naših tovarišev I nato pa jo pevski zbor zapel žalostinki "Vigred" in "Blagornu"; na krsto so pričelo padati težko grude prsti', mi pa smo se težkega srca razšli, vedoč kako dobrega tovariša smo 'zgubili. Izgrajuje se Človek, veliki Človek. Dograjeno je bratstvo in enotnost naših narodv in naša bodočnost bo zavarovana s to enotnostjo. Gen.lt. S.Žijovič Posla, kin: JEDRCA Oni dan son prod nekin nožen do kraja pijanim postal: "Zakaj si to storil si brat?" sen nu tovariško d oj al. Pa ne pogledal je z blodnini, krvavimi ocni, kot da ga terjan odgovor za vse njegove dnil "Če s en pijan,sen za svoje.Kaj je tebi sedaj to nar, kadar delan in se potim ne ziv krst nima zamori" "Tako torej,iz jeze si pil,iz obupa in nenoci? Pa bi ob veselem spoznanju se tudi napil,se ti ne zdi?" Talci so ti-le naši ljudje :reci jim kaj ,ko je trezen ali pijan, vedno se ti izgovoriti ve,tako da je vsak trmd zon ani Pije ga kadar je v družbi ve sel,in so ga naleze po navadi -n.. . v/ n , , . ✓čez norel Pije ga kadar je v žalosti san,da bi nu vino nesrečo vzelo. Pije ga kadar obhaja god in praznik-in rojstni dani Pije ko jo obisk dobil,za.obletnico,tudi vsak dani Napije se,ko je denar dobil in pbkazo,da jo na pameti gluhJ Ko pa denar je ze ves zapil, ga pije tudi na puf1 Ko jo fantovstvo plačal,nora biti pijan,prav tako pri nabo-v v ' ru, vpoklicu; in ce nocos,da ino bos pustača dobil, no reps odzvati se pivčeve nuklicu J Z vinom praznuje rojstvo in krst in birmo,zaroko,poroko. In prilik jo takih nešteto Še vrst,so smrt nu pri ten da ono roko.’ In pije ga ubožec ,knotv in-gospod , pi je ga ne st o in vas. A da od naroda no bi zašel, nabijem se včasih tudi jazi In kor narodic naš,lei drugače ni slab, svojo početje premalo nadzira, se s pitjen brezsmiselnim počasi a gotovo,iz roda v rod alkoholizira I Pa je oni dan, nekak nodrijan prod menoj ralo postal; očetovsko no gledal,za rano prijel in ni z viška dejal: "Poskakin, ti na znaš,ti nc delaš prav,ti prevoc po praviejm povos, ti so boš počasi zane ril vse ni P.* no zameri: Zdaj vos: 0 Bog......Narava.....Usoda.. ka kor k ol i i noi u j os se, Toga-lo našega naloga, vsega dobroga in pametnega tako do kraja izstradanega naroda usmili se: ****** novi' minister zunanjih zadev ameriških Združenih držav in njegovi pogledi na bodočo svetovno politiko. Z imenovan j on Edvarda Roilly-a Stcttinius-a za naslednika Cordoli Hull-a v zunanjem ministrstvu,jo Amerika opustila svojo tradicijo,da nora to mesto zavzemati starejša,osebnost.. Stettinius ima se-le 44 let, a jo vendar poln dinamične onergi je in prepojen z modernimi idejami. Bil je prej eden upraviteljev udružonja General Motors, kjer je prejemal 100.000 dolarjev plače. Da mu kot ministru ne bi ocitali,da pripada velikim truston^to je udruzanju velikih trgovskih podjetij,se jo.Stettinius ze takoj ob nastopu toga'no sta odpovedal tej plači',prodal vse delnice General Motorsa,kupil za te državne bende, to je izkaznice o državnem posojilu, tor se zadovolil s placo zunanjega ministra, kar znaša komaj 15 tisoč dolarjev letno', m Ob nastopu svojega novega mosta,si je zadal nalogo, da vzgoji skupino mlajših di plonat ov,ki naj bi s c urili za svoj bodoči poklic,kot se v Ameriki vožbajo častniki in podčastniki v pomorskih akademijah. Vpeljal^ j e strogo di sc ipl ino, dokler se nc izvežbajo za to kočljivo službo. On si ' je tudi nadel nalogo da sčasoma odstrani staro Društvo Narodov, name st o nje pa stvori Udruženje Narodov po načelih^postavljenih v Dunbirton Oaksu. PrčpriČan je ,d._ svet more živeti v niru,ce se le rabi dovolj močan pritisk na prvi nar od,ki bi postal nevaren za drugo, Pritisk naj bi bil najprej političnega , zatem diplomat skoga .značaja, sledile naj bi ekonomske sankcije in v skrajnem.slučaju tudi sila. Gotov je tudi, da je možno odstraniti prvi in glavni vzrok vojne, le ako bodo imeli borati nar odi. 'toliko poguma, in človečanskega duha, da bodo pomagali revnejšim. On hoče,na j ameriški narod ve, za slučaj bodočih zmešnjav v^rnodmrodnem položaju, kaj da ima njegovo ministrstvo pred očmi. Iz tega kratkega programa je ra z vi dno, kak sna bo. bodoča politika Ameriko tor obenem opozorilo vsem nar odori.,ki. bi hoteli s svojim: zakulisnim: delovanjem kal iti svetovni mir. v duhovnik Soparovic. S. Gregorčič: SOCI Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihto tonno srd-ne noti, Krasna si, nči planini Tvoj tok jo živ in je legak, ko hod deklet s planino, in jasna si ko gorski zrak, in glasna si ko spev krepak planinske ja mladine , -krasna si, hči planinJ H&d gledam ti v valove bodre, valovo te zelonomodro: tenna zclen^planinskih trav in vedra visnjevost višav lepo se v njih je zlila', na rosah sinjega neba, na rosah zelenih gora lepoto, to. si pila, -krasna si ,hci’ planin I Ti meni si predraga znankaI Ko z gorskih prišumis dobrav, od doma se ni zdiš pos«ianka, nesoča mnog ni ljub pozdrav,-Bog sproni to tu sred planjavi Kako glasno, ljubo suni j as,^ kako čvrsto, krepko skalcljas, ko sr.;d gorate pot imaš J A ko prideros na ranvino, zakaj te Živa^radost mino?' Kaj trudna teces in počasi, zakaj so tožni tvoji glasi? Težko so ločiš od hribov, zibelke tvojega valovja? Lar vos, da toČos tik grobov, grobov slovenskega domov ja? Obojno bol pač tu trpišI 7 tej boli tožna in^počasna, ogromna solza se ni ždiš, a 30 kot solza - kras na I Krasna si,bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prodornih globočin nevihto divje srd no noti! Pa, oh, siroti tebi žuga vinar gr o z an, vihar s tra san, prihrumel z gorkega bo juga, divjaj: čez plodno bo ravan, ki tvoja jo napaja struga -gorjo,da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo^oblak, krog tebe pa svinčena toc a, in dež krvav in solz potok, in blisk in grom - oh, bitva vroča !• Tod sekala bridka bodo jekla, in ti ni boš krvava tekla: Kri naša to pojila bo, sovražna te kalila boi Takrat sc spomni»bistra Soca, kar gorko ti srce naroča: kar bodo shranjenih voda 'v oblakih tvojega neba, kar vode v tvojih bo planinah, kar bode v cvetnih je ravninah, tacaš pridri vse na dan, narasti,zvkipi v tok strašan! Nj stiskaj vrnejo so bregov, srdita čez branove stopi, ter tujce,zemlje lačne ,vtopi, na dno razpenjenih valov! *******,.. ******* ... 3 to vojno nasi bratje v Istri, Slovenc' -sken Primorju in na Koroškem morajo biti in bodo osvobojeni in živeli bodo svobodni v svoji domovini skupno s svojini brati. To jo želja vseh nas , to je želja budi vseh njih tam. Mi tuj ega nočemo. a svojega, ne dano... J.Broz-Tito *******;" ******* RUSKI MAC TONALI ZELI V XIX. VEKU IN DALJE. Izvleček iz knjige,ki je posvečena Študiju nacionalizma v svBtu in ki jo je izdal in • založil Kr»Institut za zunanje zadeve v Londonu0 Odnošaji Rusije do Evrope, problemi, ki se nanašajo na razvoj in usodo ruskega naroda, na njegovo lastno svojskost in njegovo poslanstvo v svetu, so bili od .druge polovice 190veka vedno na prvem mestu političnih, zgodovinskih, modroslovnih in verskih vprašanj, ki sà zanimala rusko dušo0 Ni ga misleca ali pisatelja, ki bi^bil količkaj pomemben, da bi se ne posvetil tem temeljnim vprašanjem ruske narodnostne zavestio Toda kljub tiku časa in globokim spremembam, ki so nastale tako v notranjosti kakor zunaj države, se je delitev na "slavjane" in "za-i padnjake" v ruskem narodu ohranila do zadnjega Časa0 Proti kon* cu prejšnjega stoletja je narodnostni ponos in občutek varnosti zajela neka zaskrbljenost radi bodočnosti Rusije in celo i dvomi o vrednosti nacionalizma samega na sebi3 Tako je Kon -stantin Leonitijev, eden največjih duhov svojega Časa, ki ^ je 1891, zaključil svoje samostansko življenje, začel izpodnasati pomen narodnostne zavesiti» Dvomil jo, da bi Rusiji uspelo zgraditi novo kulturo, ker jo bil zavodon po predsodku, da je Slovanom.po vplivu sovražnega udejstvovanja evropsko usmerjenega meščanstva usojeno postati končno plon mongolskega vdora. Od svojo strani pa so jo oglasil tudi najodličnejši ruski mislec Vladimir Solovjov proti nacionalizmu, ki ga je označil kot prctizgodovinsko, nemoralno, dojansko zgrešeno.manifestacijo, Razgalil jo^razvoj postopnega izprijovanja ruskega nacionalizma od za-četnega ''bogočastja v ruskem 1 judstvu^do"kul-ta, ki nosi sebi nacionalno posebnosti in drugo zgodovinsko izrodke, ki so prispevali k odmaknitvi ruskega naroda od ofetA-lega omikanoga svota"0 Tedaj jo ruska zavojevalna politika, zlasti pod Aleksandrom III, in po vplivu prolrurator ja sv,^Sinoda Pobodonostova, zavzela vnovič izredno reakcionarno in Šovinistično smer. No-prestano so ponavljali ruskomu ljudstvu, da Rusija nima nic skupnoga z ostalim svetom, da ima ona izvršiti posebno poslanstvo v Aziji, da so civilizacija in zapadno politično idojo izkvarjono do mozga, in da bi bilo za Rusijo škodljivo imoti z njimi kakršen koli stik0 Vladni nacionalizom 30 jo izražal v nasilnit^izpadih proti neruskim narodom v carstvu0 V Poljski in Baltiških pokrajinah jo zavladal rožim močnoga^porusonja, prikrit separatizem Ukrajino jo bil nažilno potlačen in pravico Židov močno okrnjoneo Todaj jo buržuazija postavila zahtovo po državni industrializaciji in istočasnemu povišanju zaščitnih carin. Tako so jo v tej dobi v Rusiji, kakor v zamejstvu, nacionalizom povozal z industrijsko burzuazijo, Svotovna vojna jo bila za Rusijo nozažoljon in nopriča- 3.5-------- 1 kovan dogodokc Vendar so so sovražnosti pričelo v ozračju popolno narodno slogo0 Šo onkrat jo "slavjanstvo" nadvladalo drugo i zamisli«, Kakor prejšnje "osvobodilne vojne", so tudi vojno 1914. ! občutili in jo prikazovali kot borbo za vero in bratstvo^ vseh j Slovanov in ne samo za domovino0 Za verskega filozofa Ražanova ; je bila ta vojna neka preskušnja zatočiščenje in predigra na-i rodnega preporoda,, Večina Rusov je občutila, da bo ta vojna pri* nesla preokret v zgodovini evropske civilizacije# "Zgodovina modernih časov se približuje koncu, in zapad je I povedal vse, kar je imel povedati - je napisal po napovedi vojne Bulganov, poznan pisatelj in sta-ri učenec Marxov, -Ex Oriente | Lux. Zdaj je vrsta na Rusiji, da prevzame duhovno vodstvo evrop-; skih narodov# Nanjo se bo zgrnila strašna odgovornost duhovne i usode človeštva"# Toda nejasno obŠutj e, ki je navdajalo "slavjane", se je ena-ko polastila tudi "zapadnjakov"# Moljukov, vodja ruskega liberalizmu, je privzeli v svoj program rusko zahtevo po Carigrad du. Člani radikalnih in.pacifističnih skupin so poskušali uspavati svojo prepričanje češ, da vojna ni naperjena proti nemškemu ljudstvu, marveč proti pruskemu militarizmu# Celo sam Lenin je v tem Času smatral za dolžnost, da se pozanima za narodno zavest Velike Rusije. Decembra 1914 jo napisal na značilen način: Smo li mi proletarci Velike Rusije gluhi,ob valu.nacionalnega navdušenja? Gotovo, da nei Mi ljubimo nas jezik in naso domovino#,. Ponosni smo na odpor, ki ga razvnemajo sovražna nasilja pri nas, državljanih Velike Rusijej ponosni smo, da smo svetu dali ljudi, kakor Radiso-vodjo, decembriste,^revolucio -narjo od 1870 naprej j ponosni smo, da jo 1905# volikoruski delavski razrod ustvaril močno rovolucionarno stranko množic in da jo od tedaj volikoruski muzik začel z demokratično vzgojo, zavrgel duhovnika in gospoda,.# Razvneti smo nacionalnega ognja ob zavesti, da jo bil volikoruski narod sposoben nuditi človeštvu velike vzglede v boju za svobodo in socializem» To jo bila oblika, ki je zajola ruski "razredni nacionalizem", združujoč hkratu staro in nove osnove, kar pa Lenina ni oviralo, do je 1914«, "žolol zrusonje carizma, kar bi bilo manj» šo zlo" in smatral "vladarja, veleposestnike in kapitaliste kot najhujše sovražnike Rusijo"# Za Lenina pojm naroda samega na sebi nima nobeno vrodnos-ti: to ni visele človeškega razvoja temveč le sredstvo v boju svetovnega proletarjata za svobodo in neka prohodna doba v višji rod narodnega žit ja, Jo pa Lenin priznaval, da bodo narodnostno razlike obstojalo šo dolgo, celo po nastopu svetovne diktaturo proletarjat-a« V nasprotju z avstrijskimi marksisti in židovsko delavsko stranico BUND, ki so so omejova
  • da pri vsem tom pričakovanju in propricanju so tako željno hotona socialna rovo-luci ja ni vzdignila no v Evropi, no pri azjatskih sosedih Sovjetske Zvozo» Nasprotno, zdelo so jo, kakor bi so porodilo novo usidranjo kapitalizmac Za smrt vseh buržujov borio sanatili ogonj po vson svotu. Ogonj krvi po a imi zomlji. Z ninni bodi Gospodov blagoslovi jo pisal Aleksander Blok 1918. Toda ni so minil o sost lot, ko jo noki drugi ruski pesnik, sin knota Jšosnina, z grenkobo spoznal, da jo bilo "colo 3onco Lonina dosloj preslabotno,da bi , : otajalo ta nas ledeni planot". ^ I Neuspeh svetovno rovolucijo in neizogibno sožitjo Sovjetsko Zvozo s kapitalističnimi državami jo spravilo'komunistično stranko v neprijeten položaj» Do tedaj 30 jo smatralo za nomogo-! če, da bi so mogla ona proletarska država dolgo vzdržati v kapitalističnem svotu © Ta podmena jo bila "splošno zavržena kot nasprotna marksizmu tor popolnoma utopisticna". Formula "socializma v oni sami državi", ki jo jo postavil Stalin 1924-1925, in ki jo jo stranka v dolgih, in ogorčonih bojih končno sprejela, jo predstavljala proobrat v politicnom, gospodarskomin duhovnom razvoju Zveze. Trocki,^apostol večno revolucije, jo bil izgnan iz Rusijoe V ustrožajočom udejstvovanju Sovjetsko Zvozo do zu-nanjoga svota so udarilo na pozorisco idojo napadanja, miroljubnih odnosajov, vzglodno propagando in običajnega gospodarskega tokmovanja. To novo zadržanjo jo omogočilo sovjetski vladi zlasti v domačih zadevah, da so jo osredotočila na razvoj v notranjosti in na politiko "socialistično rekonstrukcijo", ki jo dobila svoj izraz v prvom načrtu Potlotko. V kratkem času so jo znašla tako stranka, kakor država sama v nepopustljivem nava -jdnjuks novemu sovjetskemu socializmu, - ki so jo odražal v ljubezni do tovarn, do kolektivnega poljodolstva, do novih olok -tricnih contrai, do rudnikov in most, ki so jih zgradili sovjetski delavci in kmet j o 0 I11 kmalu so nova go sla, ki si jih jo usvojila Sovjetska Zveza, kot na pr3 izvršiti v Štirih lotih načrt potlotko, izenačiti so ali colo nadkriliti Združeno ameriško državo, naklon k avtarkiji in voljna irripravl jonost Rusijo za sprojom novih naporov in novih matorjalnih žrtev, so pokazala 3nisol za nov nacionalni zagon in novo zaupanjo probi-valstva in njih voro v poslanstvo Rusijo in njihovo ljubozon do domovino. "Kakor so jo zdaj pokazalo, smo imeli boj mod inter-nacionalizmom in nacionalizmom, bil pa jo nacionalizom, ki jo zmagal in postal vogelni kamoh notranjo in zunanjo politiko Sovjetsko Zvozoo Novi človek, ta, ki jo zgradil novo razmero,jo mojo vosolje in moj ponosi Jo to clovok, ki mu ga svet šo ni videl podobnega, "jo napisal Gorki 1927* Hitlerjev vspon na oblast 1933. in japonska ekspanzija na azijski kontinent sta so pospoŽila preobrazbo Sovjot3ko Zvozo v nacionalno državo«, Moskovska vlada jo vcepila prebivalstvu stalno bojazon prod vdorom tujino in izbruhom sovražnosti s tipičnimi srod3tvi propagando vsako diktaturo. Vendar pa so bile to bojazni todaj dovolj utomoljeno0 Noriški pohlep na vzhod in nopro-stana namigavanja v Moin Kanpf 30 provoc poznana, da bi so jim mogli ustavljatic Takozvana norčka križarska vojna proti boljševizmu jo bila naravno samo navadna kar.u^lfažao Žo v projšni vojni so noriški poskusi z Ukrajino igrali važno vlogo. Na drugi 19 - strani pa so je tudi Japonska staj.no branila skleniti nenapadalno pogodbo s Sovjetsko Zvezo. Se 10 1927. je ministrski predsednik baron Tanaka predložil japonskemu cesarju svečano spomenico, v kateri izjavlja, da je "boj z Rusijo radi Mongo-; lije, ki jo v programu Japonske nacionalne ekspanzije, neizogiben". Japonska vlada l,v1934. osnovala v Tokiju osrednji odbor z namenom, da bi združil Turke, Tatare, Kirgize, Baskire in Uzbokse v zgradnji velike vseizlamsko države, ki bi vkljucova-la pokrajino ob Volgi, Uralu, Turkestanu in kitajsko pokarajinn Kan-Sou, pod japonskim pokrovitoljskom. ^Moskva je odgovorila na te grožnjo z ogromnim podvigom v oboroževanju in z vstopom v Društvo Narodov, ki so ga boljsovi-ki do tedaj bojkotirali kot "organizacijo nednarodnoga kapitalizma za sistematično izrabljanje delavcev na svetu", s sklenitvijo pogodb s Francijo in Cohoslova3ko in s splošnim približanjem kapitalističnemu svetu. Vsemu svetu pa se je pridružilo tudi prijazno razpoložonje za osnovanje neke "ljudsko fronte"v nc~ tra njosti Zvezo, pa tudi stremljenje za duhovno in moralno o-jačenjo državo in predvsem 3 pozivom na rusko nacionalno zavest. Tokrat jo smernica prišla od zgoraj, od visokih osebnosti državo in stranico, iz Krami j ina sanoga0 v To jo bilo v dobi, ko jo bila 1, 1936» proglašena nova"do-mokraticna" ustava, ki no vsobujo voč sledu o mžrilu "družabnih načel" posameznika, in Stalin so jo v svojom poročilu na 18.kongresu komunistično stranko v marcu 1.1929, zavzel, da povdari naslednjo vidiko: "potroba vojaškega pritiska je izginila,^ali pa jo vsaj neznatna, kor jo možnost izrabljanja človeka po človeku minila. Izkoriščevalcev ni voč, ogrožan ni veČ nihče, Kar so tiče našega orožja, naših varnostnih organov in verbalnih ustanov, njihovo orožje ni veČ naperjeno v notranjost državo marveč proti zunanjemu sovražniku"• Od toga trenutka daljo so je ruska vlada, dasi ni docela opustila idojo svetovno revolucijo, omo jila okoristiti so z njo v smislu interesov za obrambo ruske^domovinc in so zavzola, da to nisol znova oživi. Opotovana Čiščenja trockistov^so popolnoma ' razredčila lovo krilo komunistično stranico, iztočasno pa jo radikalni židovski olomont. z rodlco izjemo izginil iz moskovsko vlado, Zamojski komunisti in drugi pribozniki, kijih jo potegnila v Moskvo rdoča Moka, so bili zdaj na svojo volllco neugodje prisiljeni spoznati, da jo Kominterna sama postala skoro iz-klučho orodjo ruske zunanjo politiko. Stolpci časopisja so so vodno bolj polnili protirovolucijonarnih izrazov, kakor: patri-jotizom, domovina, ki s o bili tako dolgo zaničevani, Qb slikah revolucionarnih prvakov socializma so začeli priobčevati sliko nekdanjih narodnih junakov. Končno je prišlo v januarju 1939. do značilne sprononbo v besodilu prisego RdoČo armado. Mladi novinciv.so niso kakor pr o j obvezali !j>odroditi V30 svojo dolovanjo in misljonjo volikonu delu za osamosvojitev vsoh doldvcov sveta in bojevati so za Sovjot3ko Zvozo, za socializon in za bratstvo vseh narodov,"ampak so morali zdaj prisegati, da L -rt**- 20----- bodo "sluzili do zadnjega diha ruskemu narodu, donovini in vladi delavcev in kmetov in dajaodo branili rusko zoni jo do končnega zrusonje njenih sovražnikov"» V zadnji!; dogodkih, ki so nastopili v Sovjetski zvezi v politični in miselni smeri,jo značilen zlasti naklon za povdarjanje vsega onega, kar je: vprav rusko, in to na najrazličnejšo načine proslavljati« y Z jezikovnega stalisca je vlada podvzela novo moro • ža o-jacenjo položaja ruščine, ki je bila proglašena za uradni jezik Zveze in, "mednarodni uradni jezik socialistične kulturo". Potic ruščino je postal obvezen za ljudsko in srednjo solo v mnogih narodnih republikah, na pr. v Ukrajini, Beli Rusiji in v Armeniji. Pogosta čiščenja, ki so povzročila odstranitev visokih u-radniov v Ukrajini^ so morajo pripisovati poskusu oviranja separatizma v teh državah in agresivnim manifestacijam njihovega nacionalizma © Konec lota 1937. je bil odlok za latinizacijo a-bocedo v raznih republikah Zvozo, ki jo obstojal zo dolgo vrsto lot, ukinjen, in narodi, ki so deset let preje privzeli latinsko abecedo, so bili zdaj prisiljeni povrniti so k ruski abecedi«, Vprašanja prisvojitve latinico za rusko pisavo^ kot jo bilo predpisano^v prvih letih revolucije, zdaj ni vec0 Časopisi v ruskem jeziku, ki so bili do lota 1928, v neljayorih republikah kot Armeniji in Turkmenistanu nepoznani, so so zdaj v toh državah zacoli pojavljati v nočnem in naraščajočem 3tovilu0 „ Kot v romantični dobi služi tudi zdaj vnovič narodna junaška pesom za jacanjo narodno zavesti. Novorabra 1936. jo na pr. vlada propovodala vprizoritev noko oporo, ki jo smo sila "Bogati-riso" - legendarno junako ruskih narodnih posmi - ki jih ofic čolna ^propaganda zdaj smatra za "simbolo junaških potoz ruskega značaja". Danes^rusko klasično loposlovjo v Sovjetski Zvozi slavijo kot dopolnilno dokazovanje Voličino nacionalnega duha.Z o-zirom na to jo primerno omoniti nov o slavje» ki ga gojijo do Puškinovih del. Slovstveno marksistično kritiko so glodalo ob začetku rovolucijo na Puškina kot ideologa aristokratičnih slojov, katerega umstvena dedsčina ni prinesla za sodobnost nobonoga po-mona0 Lota. 1937«, pa jo vlada podvzola inicijativo za organizira-njo ogromnih manifestacij po vsom ozomlju Zvozo v proslavo stoletnico pesnikove smrti. Sodijo, da jo celoten obtok aovjotskih izdaj Puškinovih dol,, ki so bila izdana v 66ih jozikih, dosegel stovilo 27 milijonov izvodov po vsej prostranosti Zvezoj to jo rokord, ki ga ni posekal razon Maksima Gorkija nobon pisatolj. Tudivso jo pokazala*temeijita spromomba v uradnon zadržanju do prošlodti, ki so jo sovjetski zgodovinarji, z izjemo rc-vclucijonarno dobo, vodno slikali v najtemnejših barizah. V prvih 15ihvlotih jo Marksistični zgodovinar Pokrowski vladgl kot nooporo .eni diktator nad colotno zgodovinsko znanostjo. §o po n jogovc smrti lota 1932. sta vlada in stranica nadaljevali 3 slavospovi "najvoejemu sodobnor.iu onciklogodičriomu duhu in najodličnejšemu predstavniku staro boljsovisko gardo". Njegov UIzvleček rusko zgodovino", ki jo izsol lota 1920., jo bil sprojot z navdusonjom, in Lenin jo dal to dolo provasti in izdati v voo j jezikih. Toda po lotu 1936on sta Pokrowski in njegova sola padla končno v nenilost in danos ni več nogočo oklopati so njegovih zanisli, ne da ki so izpostavljali prestopkom, ki so kaznu-jojo.^s strogirii kaznimi. Nokdanji protožiranoc Loninov jo zdaj obtozon, da jo razširjal protizgodovinska dojstva, da jo ponarejal dogodko z vnašanjon abstraktnih socioloških toorij, da jo bil^zavodon po intornacionalnon duhu lovico in ni nikdar izrazil spoštovanja do narodno zavesti v ruski zgodovini«, Po vzgledu Lo-nina, jo bila Pokrowskwnu ruska zgodovina zoprna. Zanj so bili ruska zgodovina, kakor tudi ruski narMni emblemi, soznačnico | protirevolucijo o No norono so čuditi, da jo Sovjotska Zvoza v takih okoliščinah, po svoji novi usnoritvi k nacionalizmi, no -j rala pronohati s takim načinom zgodovinsko razlago, j "Mi ljub ino naso zgodovino in nj, norano poznati- n jono cu- i dovito zgodovino'1, to jo novo vodilo Sostakovoga zgodovinskega | priročnika, katoroga uporaba jo od lota 1937, postala obvozna za vso solo Zvozo in kar jo za njegovega avtorja veljalo kot dokaz uradnoga priznanja. Od toga casa 30 sovjetski zgodovinarji prenehali prikazovati zgodovinsko dogodko izključno z vidika raz-rodno vojno. Nasprotno so sodaj nagibajo razlagati jih po voci-j ni z narodnega stališča, z vidika narodnega boja za obstoj na-I rodnih tožonj, Tudi so vodno bolj nagibajo k zanisli nadaljovan-j ja zgodovinskega razvoja, V neki brošuri, ki jo je 1938, izdal j Osrednji odbor zvoze mladih komunistov (Itor.isonol) pod naslovom Narod Veliko Rusijo, borono; !'Zgodovina ruskega naroda jo zgodo-| .vina junaške^borbo za neodvisnost in svobodo, proti sovražnikom, ! proti izkoriščevalcem in osvajacem vseh vrst, kakor tudi proti j tevtonskim olor.ionton1', Vos ogronon drzavon in strankin aparat-j Sovori, tisk, radio, kino, razstavo itd, - vso jo bilo zajeto v I službo proslavljanja rusko protoklosti. Vsa zmagovita podvzotja ruskega orožja, od pohoda kijovskih princov na Carigrad in junaškega boja ruskoga naroda pròti tevtonskim konjenikom in Tatarom v srednjem voku, do zavzetja Boriina, ki so ga Rusi izvršili v sodemlotni vojni, in do junaških podvigov Suvarova v Italiji, vso to dogodko slavijo in poveličujejo drugega za drugim.Dogod -ko, ki so jih prej spoznali kot pozitiven vpliv Tatarov na ruski nacionalni razvoj, zdaj rosno zanikajo0 Nekdanji ”protirovoluci-jonarji" Kožna Minim in Požarskl, voditolja narodnoga upora prc-Poljakom v 17, voku, sta postala svetnika v sovjetski religiji, '/oliki izkorisčovaloc so jo nameril na veliki narod in bil jo premagan”, jo 3uha sodba novo sovjetsko zgodovine o podvigih Napoleona 1, 1812., ki jo vredna posebno pozornosti radi svojo jasno patrijoticno 3mori, Sovjetski zgodovinarji, ki so proj hoteli naprtiti odgovornost za svetovno vojno caristični vladi, so zdaj .obsojeni na notočnost. Njihovi nasledniki kažejo večjo naklonjenost, da bi 3projoli ugotovitevjouragrafa 231, Vorsajsko pogodbo, njegovih navajanj, kar so tiče odgovornosti za vojno. Zdi so, da je ruski nacionalizem po kratki medigri internacionalno idoologijo v prvih letih rovolucijo, zdaj povzol naravno smor svojega•razvoja, Spronijajoči nacionalizmi drugih — 22 sovjetskih republik se vspenjajo samo do mere, ko ne predstav- j lja ovire novi vdanosti do skupne domovine, Sovjetsko Zveze« V ! splošnem so zdi, da se sovjetska Rusija razvija v običajno družinsko zamisel Velike Britanije in drugih držav,v splošen nacionalizem, ki objema v svoji skrbi tudi manjše narodnosti, ki j no izraža svoje dejavnosti drugače, kakor v delu za napredek« Iz "La Revue du Monde Libro" prevedel Mirko Tozon« Migliacciano, na velikonočni ponde1jek 1945« * * MASTELLIRO GADJE G MEZDO Razpršili se bodo oblaki in s črno kopreno zastrto sonco so bo zopet milostno ozrlo na slovensko zemljo, sproščeno gmoto in nasilja duha. Zbledeli bodo mrakovi, ki so zagrnili cesto in j?oro; po šumah ne bo vec beganja trpečih src, po poljih ne vec solzenja umirajočih rož,,. Kar jo v tej grozi pretr-pelo^srco, jo stisnili» v bol - v biser školjko, v viaoko pesom bolocin slovenskega dekleta: Moj dragi fant lezi ubit nekje v dolenjskih hribih. Jaz sama za rešetkami strmim ubita, rodila bom, postala mati otroku nekoga bandita,,. Moj dragi fant, tako mi jo, kot da bi kdo čez me oral; ce zdaj bi mo poglodal mo no bi voč spoznal. Otrok pa tebe bo poznal -poznal no bo bandita -in vedol bo, za k j si pai, zakaj jo tvoja kri prelita« Kastolka-Slovenija je ponosna na svojo hčere, ki so izr-valo iz src svojih,j grozi in odvratu spočetih otrok,sleherni spomin na njihovo očeto-bandito« Zadivljona jo nad svojimi hčerami, ki^so jim satani o -skrunili tolo, do dušo pa jim niso mogli seči. Ponosna jo na svoje gado, na svojo ljubo kri, ki so jo z zobmi zagrizla v zornijo, da bi ne bilo 3lisati tuljenja njenih bolečini Kastelka-Slovenija, to jo Tvoj in Tvojih gadov plodi«,, Knntolči bodo na svoji zornlji spot orali in sojali,PETSCK** NIGGE IN RUPNIGGE pa bo zagrnil mrak bogov, ki so zgrinja v Walhallot... Bojan Miran: --------23--------- T H I P 0 M L A DANSKE Ponlad prihaja lGpa? oh - lepa Kakor kdaj.' A lepih Časov,srečnih, z nj'o več no ho nazaj. Dolino, sončni gaji, in vo planine jasne , odete v prvo cvet jo, Ib k vam srce želi J Klančar: Tu v dalji to lopotc ni;, narava - tožna v zini, se v pomladi ne sprenoni , enaka je v jeseni. Lc pridi kmalu, lo pi Čas, • da vrnem zopet so ire d vas’, drevosa silna, zelen ga j , jaz rad bi tja, nazaj - nazaj J Pomlad so že rodi ; narava se pr obuja , po cvetju 'Vso diši in mehke Čute vzbuja. Vijolico cvet o in slavček zjutraj poje, a tuzno vpliva to na bolno srce moje. Spomin na prešle dni pogled očem pokriva; • vso, ker cvete', brsti, jaz vidim - jo kopriva! * Doljak: Pomlad v evotju, vsa lepa, vsa bela še nisi cvetela kot v letošnjem lotu! Pomlad v evotju, izpolni nam upe, utosi zdaj muko trpečemu svetu! Ponlad v cvetju, naš narod prebujaš, mu venec podajaš v zmage poletu! Ponlad v cvetju, ovenčaj prirodo za novo svobodo v varnem zavetju! ** * ** IZREKI Stalno jadikovanje kaže več slabosti duha kot pa prave bolečino. Stvarnost več velja, kakor vsa poročila o nji. P R T I Z a II "Angleži so nas spremljali iz^msega kanpa v Bari.Rekli so nan,da je blizu mesta taborišče ,kjer jo m tisočo naših ljudi. Kako bo? Kaj bo? Kamion se je ustavil na ulici pred neko hišo.Cukalo smo. Nobena ni skočila s kamiona, kor smo vsak ca s pričakovale^, da pride angleški oficir,ki ms bo peljal tja,kjerr so naši.- IToc je bila mračna in vlažna, nikjer luci, povsod trda tema. Zeblo nas je. ^Po ulici so so sprehajali Italijani in se ozirali na nas. Včasih se je kdo približal kamionu in nas vprašal, od kod in kdo smo. "Slavo, Slavo'.',so potem pripovedovali drug drugemu. Minilo je pol uro,minila jo ura. Caken o in Čakamo. Kot izgnanci v tujem, neznanem mestu, s tistim čudnim občutkom zapuščenosti, ko ti jevpri srcu tako nekam pusto in tesno,ker si prepričan, da.se^nihvo ne zmeni zate , da so to pustili na c o Srti kot kamen in se pogledajo to no veČ. - Tujci, brezdomci J ’hKLi veste ,da so v pristanišču partizanske ladje?" - se je prod l-a mi on on ustavil neki Italijan. "Pusti ga, govori ker nima no ropa no glavo "Da,wda, partizansko ladje", nam jo zatrjeval. "Kaksn o z us t avo ina jo?" "Modro, bolo, rdečo", mm ročc.- "To bodo kairske. Odkod bi partizani prišli som?" • Nismo mu moglo verjeti. Kje so naši partizani? Tun dulec, onkraj morja.' Mi pa tu, v južni Italiji, sredi tujega mesta, kjer to vsi gledajo ki k or tujca in san so čutiš tujca.Eno loto, dvo po fašističnih zaporih in taboriščih,tam daloc,m stotino in stotino kilometrov daloS od nas pa naši partizani. Rositi jo začelo. Bilo smo utrujene,zaspane,navolicene. Mrko izpod cela smo gl od de vsakega, ki se je približal kamionu. "Od kod sto?" - nos je nagovoril neki vojak v našem jeziku. Povedalo smo mu in vprašale, od kod prihaja on. Iz Jugoslavijo. V Bariju je zdaj začasno. Fa kaj dela? Na ladji je. Na kakšni ladji? Na jugoslovanski? "Pustimo ga, Četnik je", smo sklenilo. On pa stoji dalje pred kamionom, roko v žepih,v zeleni italijanski uniformi, s čopiči $a glavi. "Čotnik jo, kaj pa naj bo drugega". - Z Milko a ga ogledovali od nog'do glavo«, "Ti, pogloj, kaj pa ima na kapi? Ali ni potorokrata? Kar dih nama jo zastal. RdoČa potorokrata zvezda? Saj ni mogočo : "Pocukaj -pravi Milka- da vidim. No norem razločiti. V toni stoji." "Kamion je privozil mimo. Luč je os vet ila vojakovo pos- ! tavo. Počasi jo olcronil glavo. Stal jo vos oblit z nočno lučjo avtomobila. Na Čepici: RdoČa potorokrata zvozdaJ Sana no ven, kako sva takrat z Milko . prišlo 3 kamiona. Planilo sva k njemu. Dihale sva, kot da bi preteklo v rujj.hu j sen diru ne ven koliko kilometrov.. Stiskalo sva se za roke. "Kdo si?" "Partizani1 "Partizan? - I3artiza.n?" Dve leti po fašističnih jecahj Ni bilo uro,da'm bi po -mislile s hrepenenjem na našo zemljo; Ni bilo dneva, da ne bi stokrat inw stokrat sprogivorilo tega, nam svetega imena: Partizan. Vse naca hrepenenje, zeljo in misli so izražale samo eno: ' Partizan - in v zvezi s ton imenom potom se-le vse drugo:borba, svoboda,domovina, dom........ .... In zdaj stoji tu prod nami naš partizan, z rdečo potar okra to na partizanski čepicil Partizani.... - Ivica - Ameriški Družinski Koledar -* ? • N A ROČI L 0 Bratje, bliža so dan ko mm zarja zasije ter z upom in strahom so vračamo v domačijo. A vsak bodi pripravljen, ca no bo razočaran, ko v sanjah mladosti tor nad ah in upih bo kruto prova ra ni Ko iz mnogih vasi in naših domov bomo našli lo prah in dragih ne bo, strli so jih glad,groza in strah, rodi toga mi - co smo možje - no bomo klonili, marveč? junaško nesmrtna dela bomo storili. Brezdvonno najdemo mnogo zapuščenih in izmučenih žena in mnogo otrok brez staršev, izmozganih od gorja. Tem ubogim na stozaj občutno odprimo svoje -srce in v bratski objori odprimo njim svoje roko; Polog svojih še njimmi bodimo očetje, skrbimo vneto za njo,bodimo jim pravi ocotjo. • Predvsem pa j ih Js ono bratstva in slogo naučili, da ne bodo nekoč kot ni,zapeljani brat brata morili, . IZREKI . \ Dobro dolo jo smoter prirodo. Vzgoja jo duševni kruh. Mi so no plašimo napora za ono, kar ljubimo. j------------------------------------------------------------------- ! NADČLOVEK WALDORF A ST ORI JE (Nova knjiga o Nikoli Tosli) Malo nasin tovarišem je poznano ino Nikolo Toslo, gotovo na j več j o ga učenjaka in izumitelja, kojoga goniji "brez dvoma prekaša genij Tone Edisona, znanega izumitelja elekrticnoga toka. Ker jo to tudi največ jih sinov hrvatskega naroda, je za nas zo-; lo vazno in skoraj obvezno, da so podrobneje seznanimo z veli-j kini sinovi naše domovino0 Cujmo torej kaj nan govori o Nikoli Tesli izvleček iz knjige "Nadčlovek Waldorf Astorijo": Pokojni Nikola Tosla jo bil izredno svojevrsten učenjak in čudak - čudak z ozirom na svoje vsakdanjo Življonjo -, Njo-! govo ime bo prav gotovo preživelo ono Tone Edisonu* Toslini občudovalci trdo, da sta bila on in pa Mihael Fa-j raday največ ja izumitelja modernoga Časa na polju elektriko. Prod dnevi je eden njegovih občudovalcev, o kbjen so jo izumi-; tolj san izrazil, da "ga jo bolje razumel kot vsak drugi zon'-Ijan", priobčil prvi Toslin živijanjopis pod naslovom: "Razsip-i ni gonij". To jo neki John J. 0’Noill, pi3oc znanstvenih raz -prav v New York Herald Tribuno. Soznala sta so ko jo bil 01Noill uslužbon v Now Yorski knjižnici, k j or jo imel priliko probireti Tosiina znanstvena dola. Poznajo jo postal dopisnik Korald Tribuno za znanost in odkritja ter jo lota 1936, dobil Pulitzorovo nagrado za novinarstvo, oddelek za znanosft» No ozirajo so na novinarsko besoddčonjo, opisujo 0»Noill Teslo kot "nadčloveka - gotovo onoga na—jvocJih genijev svota". Pisoc mu pripisuje ne le izum proizvodnje večvrstnega izmeničnega toka tor Toslinoga induktivnega stroja, kojoga so učenjaki pozdravili kot tomolj nase električno dobo, temveč tudi izum temeljnih principov radija^ oloktronskih cevi, žarkov X, izžarjo-valnih covi, raketno bombo itd. Vso to, kakor tudi odkritje kozmičnih snovi, tonolji po 0*Neill-ovom zatrjevanju na prvothih Toslinih odkritjih. Vondar nanj navdušeni občudovalci Toslo no grodo tako daleč: oni oconjujojo Toslino iznajdbo lo kot "navadno dogodko, broz znanstvonih dokazovanj", To3la tožnih datumov svojih iznajdb n-1 objavil, Tosjrv 3° posedoval prividno znako^gonija.o Rodil so jo v„ malom kraju Hrvatsko od pravoslavnoga očeta in nouko matoro,Zo s pot irai loti jo iznašol puško na razstrelivo tor kolo na vodo; iznašol jo tudi mali motorni Čoln, katerega jo spojil z vetrnico, ki so jo vrtela z močjo 16ih majskih hrosČov; todaj jo imel dovot lot.' Z 12ini loti si jo izmislil "vacum motor", svojo glasovito proizvodnjo izmeničnoga toka pa jo odkril s 25ini loti, Ko so evropski fiziki in znanstveniki to stroko ovrgli njegovo izume kot nemogoče, so je Tosla podal v Manhattan tor do lai za Edisonov labora-torij• S slodnjin pa so nista razumela.Tosla, ki jo sma-tral Edisona za navadnega izumitelja, no pa za ucon-jaka, ga jo lota 1885, zapustil, ko mu Edison ni hotol izplačati 50ih milijonov dolmrjov, kar mu jo po Toslini trditvi proj oh* ljubil. Leta 1912, jo celo zavrnil Nobelovo nagrado, kor bi jo ! no ral doliti z Edisonom* ^ Za svoj s is ton iznonicno^-ga toka jo Tosla vendar-lo pro-' jel od Wostinghousa on nilijon dolarjev* Kakor dokazuje njogov j življonjopisocj, jo Tosla odbil poznajo voc milijonsko založbo, da^ponaga svojonu prijatelju Goorgu Wostinghousu iz denarnih, tožkoč. Nekoliko poznojo pa, ko jo požar uničil njegov laboratorij na South Fifth Avonuo (sodaj Wost Broadway), jo Tosla iz-j gubil vso. Po 0'Noill-ovon poročanju jo Tosla započol kakih 2X> 1 iznajdb, toda vso jo opustil kot "brozpononbno izgubo Sasa" in ni jih hotol dokončno razviti, ampak jo pustil, da naj bi so drugi -ukvarjali z njihovo dovrsitvijo* Tosla jo osredotočil svojo dolo na voc raziskovanj* Najznanonitojso bi bilo brezžični prenos o-loktricno silo0 On so jo odločil, da napoji zomljo s tako nočnim električnim nabojen, ki bi povzročil njeno nihan- ' jo tor da bi iz vsakega tako izruvanega dola zonoljsko oblo no- : gol črpati e_-ioktriČni pogon0 V svojon znamoniton oloktriČnon stolpu v Colorado jo Tosla proizvajal potencial 135ih milijonov Volt, kar jo do danos najvišja dosožona voltaža, in trdil jo, da jo z brezžičnim tokom vžgal električno Žarnico na 40 km daljavo, Tosiino poizkuse so financirali J. Pierpont Morgan, John ! Jacob Astor, John Hayos Hamnond. Thomas Fortuno Ryan tor Sanici ! Insull, Zadnjih 20 lot svojaga življonja so jo Tosla zaprl v 1 hotolsko sobo v Manhatanu, kjor jo sanjal o vodno večjih in vo-1 ! cjih iznajdbah* Tik prod svojo smrtjo, v 86* lotu starosti, jo so naznanil svotu, da so bliža odkritju smrtnih žarkov tor ob-| Čovanja z drugimi planoti* O1Noilleso niti najnanjc no trudi da bi očrnil Čudaštvo ' Toslo, V oblačenju jo bil Tosiamolo svojevrsten« na pr. robca * | in ovratnika ni rabil nikdar voc kot enkrat0 Čo3to so ga vidolli » l kako jo , z bolo ovratnico in v bo_4Li suknji sodol na stopnji- ■ ; cah pro--d corkvijo sv* Ptricija na 42* ulici tor hranil golobo* J V pozdrav ni nikdar podal roko, kor so jo silno bal okužoval -j n ih nevidnih bacilov in prask* Polog njogovo mizo v hotolu jo | moralo biti vodno dva ducata brisalk, s kojini jo vsakikrat san obrisal pribor, ki sojnu ga prinesli 3 kuhinjo« VcoaMh, ko jo inol voc donarja, jo živol v hotolu Waldorf Astofrija, onon naj-razkosnojčih v Now Yorku in tam jo pogostokrat prirejal bogato gostijo * Vsakega gosta, broz razliko, jo rad sprojnil v svoj laboratorij tor mu razkazoval svojo poizkuse« Nokaj dni so prod smrtjo jo Tosla poslal Mr* Samuol Cio -mons-u svojoga služabnika z zalopko v kateri jo bilo 100 dolar-jov v pot dolarskih bankovcih za njogovoga prijatelja Marka Twaina* Nlkdo ni namroc mogel prepričati Toslo, da jo Mark Twain žo davno umrlo Na s^-lična zatrjevanja jo odgovarjal: "saj jo bil Čo sinoči pri moni v šobil" duhovnik Soparovia KRAGULJ C L I Monotono pojejo kraguljcki, grah po costi dviga so lehalc, ž n j in otožno tja po n dnu polju spev voznikov tropoco nohak. Joj, kako otožna jo ta posen, polni ganotja njen donaci zvok So v osrčju noj on ogenj vnena, ki razgrnil ga jo nrak globok. Dragi ni ^spomin'noči zdaj d rani , šun domačih gozdov,vonj poljan in oči, lfi davno so vsahnila, polno so vročih,žgočih solza. 'iUonoto no p*jj o j o kra gul j cki, rahlo sproni j a jih adnev dobri v, p o san jo sini kova žanr la, pot gro noja v nedogled daljav. -iz ruščino prnvodol: L.Bratuž.- MaČok ivan: Na "kvarterju Iz krčne jo nakan kot čvrst korenjak in palčko zagrabila kot stari nožak. So ni lunica 3iae j e, ta vragova zver; oh, kako bon jaz načel nocoj noj "kvarter Po stopnicah tam gori prav tiho capljam, se sesti ne upara, skor1 sap'ce ne dan. Ferodno prekucnon en "škafeek11 vodo, kot srčen razdražen skoč 1 baba na ne. Takoj ne pograbi in v sobo ne trese’, za goleno zagrabi; le čakaj ti preše’i Potom sva letala s kota v kot, no b’la bi nohala ko bil b'no ropot. Oh,to so b'li udarci, da bila je sila J je so denarci? -ta stara je vpila. v Iroljubi svet Stefan to sen jlli dobil, ko baba je tepla, do b' vrag no drvilÌ Pa tako so b’lo ni, kot bla je ta noe, ko baba n'jo tepla, pa blo ni pomoč’1 Ndor hudo ima babo, naj zgodaj gre spat -drugac vam pa rečsom: najboljše bit' sani -A- -A- -A* TRPKI:.]!!:! IH VSTAJAJ2 SLOVLNSNEGa NARODA Lepo bi bilo, da bi so sedaj, ob uresničevanju njegovih velikih besed, vsakdo iznod nas dobro utisnil v srco spodaj napisano bo sode nasoga pesnika in globokega pisatelja Ivana Cankarja o trpljenju slovenskega naroda, kajti ta nas veliki nož je najbolje poznal vso tu@e in grenkobe svojega rodu v dolmen hlapčevim ju, ker je sura izsol iz bednega ljudstva in revščino in ga jo vslod toga spoznal do dna njegove duše. "NArod, enkrat blagoslovljen, devetkrat blagoslovljen, kako si živel, kij si:.doživel? Tvoja dolga "povest jo povost o siromaku betežnem, ki vstaja, a vstati ne nore. ^Kolikor jo dolin in kotlin po toh lepih deželah, ne držalo bi vse tisto krvi, ki jo bila tod prelita. Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod sužnjev, suženj ned narodi. Psovka ti je nauk delila, polica ti ga jo vtopala. Suvali s, o tc od vseh strani, očmi in naČo ho , botri in botrco . Časih si zajikal, časih pa si tudi planil. Ali kom j si planil, so to podrli na tla, zvezali so to se tesno je in coloraste so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je ženijo z a vec klafter globoko; zato je ta zatilja rodila. In kadar si 'jodol sužnji kruh, si jedel san svoje nošo in svojo lari. Močan si, o slovenski narodi Tisoč in _petsto let krva-viž^j izkrvavel nisi.'Narod mehkužnih bi dušo izdihnil,še svece bi nu ne žgali, se bil j bi nu ne poli - ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti konaj zrnješ zra-nani pod težko sovražno pestjo in praviš: Uikarto,ta burka j o st ara žc tisoč 1 et... . Koliko casa je ronal Kristus na Golgoto? Pne • ne triktat petsto lot? Trikrat s e je zgrudil na kolena, -kolikokrat si so zgrudil^ti, narod suženj, in kolikokrat si vstal. Vdan, ukazu doz jenu poslušen, si zadel križ'na svoje ranjeno rane. • Kxistusu jo pomagal nož iz Cirene, kdo je pomagal tebi, kadar si ležal na obrazu in je bilo trpljenje večje od tvojo noči? - Kjo jo začetok tvojo poti in kodaj ti je bila sodba govorjena? Kje je konec tega strašnega rondijajih kedaj bo sodba dopolnjena? Kaj jo žc minila polnoč? Kaj je čas in ura, da si izpolnil to trudno tisočletno hrepenenje? Glej oko,razvo-seli so in upaj - ali se ne drami zarja na vzhodu?" Vsakdo naj so zamisli v te globoko in resnično besedo našega velikega pisatelja in misleca in predvsem m j se zamisli v vse Še sedanje veliko večjo trpljenje našega malega slovenskega naroda, ki z e preko troh lot krvavi po vseh krajih nase lepo in svete domovine,vs trdnim prepričanjem, da bo končno vstajenje tem velicastnojše in da bo po tej V3liki tragediji za vodno ko- noe našega suženjstva in nečloveškega ponižanja. Narodna O.V. naj bo vsakenu iznad nas v veliko cast in ponos, ker je sad stoletnega.trpljenja in kor obstoja iz naših krvnih bratov ; vse -na sejni sli in zolje naj bodo vporjene edino v to, da bi tudi ni cinprej vstopili^v vrstevte arnade junakov in pri po-nogli na ta način k odrešitvi naše skupne donovine Jugoslavijo. Biguglia, 7.marca 1945. V.Taljat Franco Prešeren: Z D R A Pri j at 1 j i : Obrodile so So trte vinco non sladko, ki nan oživlja žilo,• srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi v potrtih srcih up budi. Konu na j prej ve se1o z dr a vi j i c o , b rut j o, c ' no z apet ? Bog živi nan deželo, Bog živi vos slovenski svet-, brate vse, kar nas je sinov sloveče nat era. V sovražnike z oblakov r odu na j n aš * g« trose i gr on ; prost,ko jo bil oc kov, naprej naj bo Slovencev chi:, naj zdrdbe njih roke si spone,ki jin so težo. Edinost, s reca, sp r iv a, k nun naj nazaj se vrnejo; otrok kar ina Sl ava, v vsi m j si v roko sežejo, da oblast in z njo cast, v ^ ko pr o d, spot naša bojta čast. I V L J I C n Bog ži vi vse Slovo nkc , • prelepe žlahtno rožice, ni tako je mladenko ko no^-so je krvi deklo; naj sinov zarod nov, iz vas bo strah sovražnokovi Ml udeničil Zdaj'S o pije zdravijica vaša,vi naš up ; ljubo zni do na cij o noben naj van bo vsi irti ' strup ; kor zdaj vas, kakor nas, jo srčno branit kliče čas: v Žive naj vsi narodi,ki hrepene dočakat dan ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko ro j ok prost bo vsak, no vrag, le sosed bo no jak. m a V N-1 zadnj o so, pr i ja 11 j i , kozarce zase vzdignimo, ki sno zato se zbratli, ki dobro v srcu nislino, dokaj dni naj živi vsak, ki r nas dobrih jo .Ljudi: : s. o. s. : . v-' ^ t # V Morda so bo konu zg za na lo zdelo, cos, dovolj jg^zg to-ga pridganja o pijančevanju. P a jo zadeva provo c poroča in rosna in zato potre je tudi potrebno, da si jo ogledamo od vseh plati. Maj ni bo zato dovoljenih se par pripomb k to.au,po tovariših v "Zvezdi” že toliko obdelanem problemu. Vneto odkazanà ni služba mi nudi pogostorna priloko, da j obiščem tovariše in znance pri raznih četah in se z njim pone- j nim o skrbeh, ki tarejo nas vse. Le prevečkrat pa sen pri teh i pomenkih opazil to-lo: Razgovor, ki gp. vsa medsebojna pop rase- j vanja o vesteh z doma, svojcih, raza erah v Četi in podobnem ni- j j so mogla poživiti in so jo skoro prisiljeno vlekel naprej, se i je kar nenadoma razvil v vsej obsežnosti, ko je padla beseda o j vinu. To jo ugotovitev, ki je v tesni zvezi s pritožbo, ki jo Suj ono pri vseh slovenskih Četah: pijančevanje, ki je ned nami j zadobilo že obseg epidemijo, se vcdnojjolj širi in je zajelo' colo najmlajše. To je dejstvo, ki jc žalostilo in neovrgljivo', kot so žalostno njegove posledice: nesloga in prepiri v coti, cuje sc že o pretepih. Ob pogledu na vso to, se kar sano vsiljuje vprašanje: Krnu bomo prišli po tej poti? Odgovor na to ni težak. Pijančevanja no sneno' prištevati ned prestopke, storjeno v raztresenosti ' in zmedi, kajti prestopki to vrste so le prehodnega značaja, ki zginejo pa pustijo Človeku vse njegove razumske in duševno vrednote, No tako pijančevanje, ki so pogost oflia izoblikuje v ono nesrečno razvado, pri kateri pade v človekova nrav na najnižjo stopnjo. Stalno in' zokrnjeno pi -jancovanje vodi v popoln propad. Razumx onika, Čut za vse lepo in dobro, ki bi morali p enotnemu npzu dati z od o vol j st va ,u-dobnosti, zdravega in trajnega užitka, vse izgine v trajni in neutesljivi žeji, Kaj pa 5 o ostano od višjega bit j a,ust varjenega za naj vzvišene jSov ideale , zmožnega največ jih junaštev? Le telo, ono bedno in žejno telo, ki pije in bo pilo do žalostnega konca v budalosti ip poživinjenosti• Razum,oni bistri razum, ki je ponos nočnega in modrega noža, jo pijanost še davn;} ot orani la. Njegova prosta volja jo utonila v strasti po uživanju. Bodočnost? Družinska čustva? - Ni prostora zanje v človeku, čigar telo je trhlo in pokvarjeno, srce zanračeno, vest ugasla. Nad vsem ton prevladuje le še želja po alkoholu. Ta pošast, v ko j on nenasitnem žrelu so izginili njegov mir, donar in zdravje, ga v svoji omami vleče v smrt. 1 st ari ^Grčiji so pijanca kazali j aimo, v vsej njegovi grdobi in snešnosti, da bi s ten vzbudili v mladini ngus do podobnih prestopkov. Pij anost jo namreč tudi va liko pohujšanje, zlasti za doruščajočo mladež. Le o#loj si pijanca: zoprn že na pogled, opletajočih nog, znodon v krot n j ah, nizkoten v govorni. Izgubil je vsako oblast nad samim seboj. Koliko nedostojnega obnašanja in nespodobnega govorjenja, koliko zlobnih do- —----------------------------- 32-----—-------------------------- Janj, pretepov^in umorov so izvrši v pijan osti J Posledico to razvade, tako v žalostno že pri posanezniku, postanejo naravnost pogubno v družini pijancovi. Strast pijancu vzona veselje do dola; vsak smisel za podvig, napredek in blagostanje so v njemu gubi. Pa četudi je bogat, bo pijanec svoj denar le doloma porabil v ublažitev kvarnega vpliva pijače. Nikdar pa ne bo mogel preprečiti,da so otroci rodijo c kaljo tega groba, ki jih bo napravila podobno očetu in jih kot Žalostna dediščina spremljala skozi vso živ -ljenjc. Da, ubogi otrociJ^ Slabotni in v neprestanem strahu pred p o sur ovc lin očetom, sive brez dobrega vz gleda,rastejo broz božanja, neznana jim jo prijazna beseda. Strašna je zato odgovornost oeota pijanca prod svojo lastno vestjo, prod narodom in prod človeštvom J 0 škodi, ki jo pij ai covar, j o povzroča celokupnemu narodu, sc je ze mnogo govorilo in so še vedno povdarja pri vsoh naših četah. Da izbriše sledove te strašne vojno za svojo obnovo in bodo Si. razvoj , bo nord naš narod mobilizirati vso svojo fiziČ-no in^ intelektualno sile. Gorje pa to mu narodu, a ko bo to ovoje noci prisiljen iskati ned ljudstvom, ki jo vek no m j nižjim * strastem. To strasti, ki uničujejo vsako ustvarjajočo energijo, so pokopale rnrodo močnejše od našega, slovenskega naroda. Ali naj ta neizbežna usoda zadonc tudi ms in rnŠo potonvo?/ Ta misel sona bi nasino rala zadrževati in zajeziti to pogubno .m z -vado, ki sc je žo v taki meri razpasla med nami, tu na Korziki. Tu, v tujini pa trpi pii trn: tudi nas ugled in m še dobro ine. Pa kaj jo to pijon cul I Tovariš, Jd. te, kazi t . ruzvafla, a ko je v tebi le se nekoliko vesti in človeškega lostojunstva, poslušaj: tudi ti si u-stvarjon po podobi Stvarnikovi in radi tu podobnosti, ki te dviguj v k.Njemu, se upri tej uničujoči strasti, prodno zdrviš v neizogibno pogubo J Co so tl pa čustva tu vrste žo otopela , toda j stori to radi Hodu svojega. Kajti, Če jo kdaj kak narod potreboval, kr opkega in zdr.vo.rpi potomstva, bo to, po tej brezkončni noriji, naš narodi T.. doba grozot in trpljenja bo oj.novem slovanskega naroda pustila le premnogo sledov in bolezni. Naj mu bo prihranjena vsaj ta bol po lastni krivdi J Stori to radi družin^ svoje, ki je v bodi in v polnem upanju pričakuje na tvoje., izropanem in morda požganem domu. Ta dam pa, ki ''spot vstati mira”, bo potnboval ljudi čilih in zdravih. Stori to radi vi jih otrok, ali onih, ki jih boš so inol, da jim'bo s po -min nato svet in to njihova• kletev id bo tožila še pod rušo! Je to Žo prepozno? lic, nikoli ni prepozno odstopiti z zgrešeno poti. Le odločnosti jo treba in dovolj dobro voljo. No ji o vol ju j si pa nik. .koga polovičarstva in so zato izogibaj Imeno in onih, ki te vanjo vabijo. Morda boš še padel v staro navado, a naj ti to no jemlje poguma. Le urno se spot dvigni in zmagal boš v boju, vrednem da se bije: zmagal bos urad samim sobo ji t o * 4.rt Ivan Stanta Lojze Brecelj: PRIVID A. Grantar: Nebo žari in gozd sumi grozotni spev: solze in kri.». Ti si pa doma ostala prošnjam lučke prižigala; vsak večer si odprla duše virao» Jaz pa vedrio mislila nate, v duhu zrem na lučke zlate vsak večer, lepših zame ni nikjer.., "Ljubi očka, kaj si rekel, (ja-ko kostanj obledi0,0? Cas kostanja je potekel, tebe, očka, pa še ni...l Vsako uro govorimo Mara, mamica in jaz: ce se vrneš nam na zime, kakšen raj bo spet pri nasi Naso mejo so zaprli... Mama joče » «• kruha ni0.. Našo šolo so podrli, mamica mo zdaj uci.##" \ / Črna misel no zajedaj in ne strupi mi srca! Y tej so veri, duša, vnemaj: ČAKAJO TE VSI DOMAI 0 0 0 HREPENENJE Srce moje ti nemirno kaj neprestano hrepeniš? Le nazaj čez morje mirno v raj planinski si žolis. O, le tam^bi zadobilo kar pogrešaš tulca j zdaj; nožna roka, oko milo bi sprojelo te nazaj. Kdaj usodi bo zadosti, da spusti to iz okov? Konoc bodo toh britkosti, boš srečno jadralo domov. * * JUGO.. Rad isccr pogleda. dostikrat pregloboko v kozaroc...Tudi 2 Rorzicankani, lo poticicarni, govori voč kakor bi bilo ravno no obhodno potrebno, toda. vsoono je Jugo občudovanja vreden. Dobiš ga povsod : ^Tu ti čisti s traniščo K tan preganja malarijo. Dobiš ga v najvecjihvhotelih, kjer streže pri nizi celo gene-raion. Vidiš ga pri ceti,v pisarni, ko ti piso tisti tako za-željoni pa poten dostikrat prekleti "Liberty Pass" - dobiš ga. tudi pri najvisjen general stabu kot tolmača...in svetovalna; Sna ti napraviti prstan, toda,Če treba, ti stoico skupaj lep, nov avtonobil na štiri^kolosa in von, da bi tudi pri štiri motornem bombniku ne prišol v zadrego. Pozna vos obtok krvi najrazličnejših radio-aparatov. Jugo ti zažene motor, pri Interen jo ze.šost Anorika'ncev zgubilo vsako upanje, da bi bilo nožno ■ spraviti ga.so k življenju. Pleza po. "Štangah" in napenja žice, potom katerih se bo mogočo dalo poslati pozdrave našim dragim. Tu. naklada granate za Švaba, tan polni nenasitni trebuh -ladjam, itd. Trpin.j c Jugo, velik trpin. Zato nic čudnega, Če dostikrat iscc vesolja tan, kjer ga ni... Govori pa ti m jraznovrstno jse jezikopozna ti vsakovrstne bolezni, nikoli ne pride v zadre -go. Tudi Čo bi srečal tursko lepoticico, bi so zgovoril "za silo". 3 slovensko pesnijo ti Jugo oživi tudi najbmlj zakrknjeno srco. T «u», kjer pr Ido v zagato in no vidi takojšnjega izhoda , ti poklice strelo z jasnoga in hudičev kolikor presodi,da bi ji tubilo potrebno za.prvo silo...pa gre. Hudič sc najbolj boji kriza in zegnane vode, Jugo pa tega prav nic - sano se skrbno jazi, da bi se s ton ne omadeževal. ^ Ho o ono ga se ne boji. Če ga po "nedolžnem " ujame MP,sicor ponižno koraka z njim, tudi do "stockade", toda med potjo si misli :.St« iuo , da, užgali, ker sen bil san, a Čo bi ~nhš bilo voc, bi vas sedaj peljali v "škatlji" tja, odkoder ni vec piratka. ..." Vse mu gre v glavo, samo disciplina, mu prav nic ne diši. V njegpvou slovar ju, Im tore ga je še od doma prinesel, ni to besedo; zato pa se sveto drži starega izroka "Včasih tega ni b'ìo". Vsem narodom bi bili ni Jugoti lahko v zgled, kd bi le malo • . bolj znali ceniti našo voditelje: pa bodisi Častnike, bodisi Ministre ... in jih ubogali. Tako pa.... Rudolf Orel * Zunanjo obliko narodno osvobodilne vojsko so sc iz p reni n j alo . kakor% so to zahtevali interesi vojne proti sevra&iiku,Tptia njeno demokratsko narodno bistvo jo ostalo noizpronon- jDnlve. Hdvard Kardelj S ^ K H n_TJ K . C A S Za nini vo zeli ran j e zob,- H'kmetu pride berač z zelo zateklim licem in javka, da ga strano boli tsob. "Oh, temu se lahko pomaga", pravi kiaet, "jaz ti ga iz derem, 'da sploh ne boš opazil kedaj in kako.” "Res?.. Bog vam daj zdravje... joj, joj, kako boli", jadikuje berač. "Le pojdi z menoj" kmalu bo bolje", ga tolaži kmet in pelje berača na favorisca in mu voli sesti na čok, odpre mu usta ter zaveže bolni zob z močno nitjo, ki je bila na drugem koncu pritrjena na žebelj, ki je bil zabit v bližnjem stebru; nato stopi za hrbet klientu tor ga s čevljar sin šilom kv^tisti dol telesa, kjorjirbet spremeni imo* Berač žarjujo kot ranj ona zvor, ter poskocivši s čoka pusti zàb na niti. IJekaj Časa so opleta kot^ omamljen, poten pa/ tako modruje polglasno: "Zob j a strela, ni čudno, da ra je tako • bolel, ko je imel koreniko tako globoko" - tor se potipa tam, kjer 2o veste. Študentovska,- V neki ljubljanski kavarni ju vso, mlado min staro, lepo in grdo, ob zvokih jazz-a plesalo. Mladeniči so si iskali družico in k lepi, mladi gospodični stopi študent, kateremu jo vpri čel poganjati prvi mah. Prikloni so dostojno ter : "Gospodična, dovolite mi ta plesi" Ona ga pog -lo^da nekako posmehljivo ter ironično odgovori: "Z otrokom nc plesom! " Študent-pa takoj, brez obotavljanja odgovori : "Oprosti-to ,vnisom vedel, da ste v drugem stanju!" in si poišče drugo družico. N ij bol j pa mo ten. Zena: "Možičak, ,k:in groš?" Mož : "Pametna žena, ne vpraša ,, svojega moža kan gr o. Zena: "Pametni mož pa pove svo- v ji zoni kam gre." koz : "Pcamotni mož, sploh ženo nima. " Metka: Mam., povej ,kan spadajo usesa, k obrazu JLi vratu?" ^ ^ Mati : "Žalca j pa to hoccs vedeti?" 'Metka : "Zato ,kor si naroci-la siiškinji na mi unije obraz,ona pa mi hoče umiti tudi ušesa!" IMj doni osli,- Trije dijaki srečajo na cesti že preco j prilet-„ _ noga moža ; hoteč se z njim nekoliko pošaliti ,mu reco prvi: "Dobro jut ro, oc o ■ Abraham"; drugi: "Dobro jutro,oče Izak"; tretji: "Dobro jutro, oce Jakob". "J-z ,• tovariši dragi'i' -jim odvrne možakar- "nisem niti Abraham niti Izak, niti Jakob, pač pa som Savel, sin Kisov,katerega je oče poslal, da mu poišeom izgubljene osle - in glejte - našel sem jih!" MALO ANGLEŠČINE Kratka slovensko-angleška slovnica„ Glavni števniki. 1 - one (wan) 2 - two (tu) 3 - three (tliri) 4 - four (for) 5 - five (fajv) G - six (siks) 7 - sevon (sevn) 8 - eight (ejt) 9 ** nino (nain) 10 - ten (ten) 11 - eloven (elevn) 12 - twelve (twelv) 13 - tliirteen (thrtin) 14 - fourteen (fortin) 15 - fifteen (fiftin) - STEVKIKI - 16 - sixteen (sikstin) 17 » seventeen (sevntin) 18 - eighteen (ejtin) 19 - nineteen (najntin) 20 - twenty (twenti) 21 ~ twenty one (twenti wan) 22 « twenty two (twenti tu) 30 ~ thirty (thrti) 40 - forty (forti) 50 - fifty Òfifti) 60 “ sinty (siksti) 70 - sovonty (sevnti) 80 - eighty (ejti) 90 - ninety (najnti) 100 - hundred (handred) Vrstilni stovniki. Prvi - first (frst) Drugi - socond (seknd) Tretji - third (thrd) Četrti - fourth (forth) Poti - fifth (fìfth) Sesti - sixth (siksth) Sodni - soventh (sovnth) Osmi - eight (ejth) Devoti « ninth (najnth) Deseti ~ tonth (tonth) Enajsti - oleventh (elevnth) Dvanajsti - twolfrth (twelfth) Dvajseti - twentiotii (twentieth) Tridoseti ~ thirtioth (thrtieth) Ponavljalni stevnikio Enkrat - once (wans), dvakrat - twicw (twajs) ali two tines (tu tajmz), trikrat - thrico (thrajs) ali tliroe tinos (tliri tajms), štirikrat - four tino3 (for tajnz), itd, Vsi naduljni ponavljalni stovniki se tvorijo s pomoŠjo Dosodo TIMES, krat: fivo tines, petkrat: itd. VAJA How r.iuch aro 3 and 4? 3 and 4 aro 7. Two ti],ics seven is fourtoen Elovon loss nino is two koliko jo tri in stiri? Tri in stiri jo sodom. Dvakrat 3odora jo Štirinajst, Enajst manj dovot jo dve. j tTRBTf