90 pilastri krasijo stene na mestih, kjer se rebra obokanega stropa stikajo s steno. V celoti so bili prekriti z debelo plastjo beležev in le del- no ohranjeni, vendar v taki meri, da se je dalo njihovo obliko rekonstruirati. Treba je bilo narediti odlitke baz in stebrnih prstanov pod kapiteli, po šabloni so bila izdelana debla pi- lastrov iz malte in na koncu dodelave je bilo treba odlitke primerno tonirati v barvo pešče- njaka. Dela na objektu so danes končana. Zatorej vabljeni v naše nove prostore, v katerih boste lahko slišali ali videli kaj prijetnega in zanimi- vega ter z nami ustvarjali. Ključne besede Grajska pristava, Ormož, konservatorsko-re- stavratorska dela. Viri, literatura - Igor Sapač: Umetnostna dediščina or- moškega območja od 12. do izteka 19. stoletja, Grad Ormož, Zbornik razprav ob razstavi, Ormož 2007, str. 24–27. - Maruša Zorec: Ormoške novice, št. 2, marec 2009, Arheološko etnografski muzej in glasbena šola v grajski prista- vi v Ormožu, str. 5. Brane Lamut1 OB ARHEOLOŠKI RAZSTAVI V PRENOVLJE- NIH PROSTORIH NEKDANJE ORMOŠKE GRAJSKE PRISTAVE V članku je predstavljeno gradivo razstave »Od igrače do žare – tematska predstavitev ormoške poznobronastodobne in železodobne lončenine (11. – 1. stoletje pred našim štetjem)«, ki nam skuša približati različne rabe keramike v mlajši kulturi žarnih grobišč ter v halštatski in v laten- ski kulturi. Uvod V ormoškem gradu je v enem od kletnih pro- storov, dostopnih z notranjega dvorišča in v visokem pritličju nad njim, že predstavljena arheološka dediščina na razstavi »Med Dra- vo in Muro«.2 V kletnem prostoru je prikaza- na arheološka dediščina Ormoža in njegove najbližje okolice v časovnem zaporedju od mlajše kamene, bakrene, starejše bronaste in mlajše železne dobe do rimskega časa in zgo- dnjega srednjega veka. V zgornjem prostoru je po enakem časovnem zaporedju prikazan razvoj v treh obmejnih občinah Prlekije in treh občinah Medžimurja. Ker nisem želel ponavljati postavitve gradi- va v časovnem zaporedju, sem se tokrat raje odločil za tematsko predstavitev gradiva. Od gradiva, odkritega pri arheoloških raziskavah v prazgodovinskem Ormožu, predstavljajo ogromno večino keramične ostaline, zato sem predstavil keramiko v njenih najrazličnejših funkcijah, kot so jo prazgodovinski prebival- 1Mag. Brane Lamut, kustos arheolog – muzejski svetovalec, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, OE Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. 2Lamut, B., Mele, M., 2006. 902/904:069.5(497.12Ormož) 91 ci naselja spoznavali od rojstva do smrti, »Od igrače do žare«, kot je naslov predstavitvi. Sprehodimo se torej po razstavi. I/ Igrače3 Že v najmlajši dobi se je prazgodovinski Or- možan spoznal s keramiko. Njegovo prvo igračo je predstavljal keramični instrument – ropotuljica, v kateri so bila nekoč drobna keramična zrnca, kakor je pokazal rentgenski posnetek drugega podobnega instrumenta iz ormoške naselbine, ki je predstavljen v kopiji. Pogled na začetni del razstave. V vitrini levo, par ke- ramičnih igrač – ropotuljic. Foto: Boris Farič, oktober 2011. II/ Gradnja hiše II a/ Osnovna konstrukcija stavb je bila nare- jena iz vertikalnih okroglih lesenih stebrov v več linijah, med nize zunanjih stebrov hiše so nato naredili vodoraven preplet iz vejevja, ki so ga nazadnje oblepili z ilovico. Kos takšne- ga hišnega lepa iz žgane gline z vidnimi odtisi vejevja predstavlja tudi razstavljeni primerek. II b/ Glino so bronastodobni prebivalci Or- moža uporabljali tudi pri krašenju notranjosti hiš, fragmenti keramičnega spiralnega okrasa, premazani s svetlo barvo, so verjetno predsta- vljali del talne ali stenske dekoracije. 3Številke pred podnaslovi se ujemajo z označbo vitrin na razstavi. Op. avtorja. III/ Shramba Keramičnim posodam so prazgodovinski Ormožani zaupali tudi svojo ozimnico. Veli- ke shrambne posode so zakopali v tla svojih shramb, kjer je hladna ilovica zagotavljala stalno nizko temperaturo. Te posode so bile v osnovi dveh osnovnih oblik. Najprej so tu večje in manjše trebušaste po- sode s stožčastim vratom, ki so služile za shra- njevanje tekočin. Na to nas navaja manjša skodelica s presegajočim ročajem, ki je bila ob raziskavah najdena v eni od njih. Kaj so zaje- mali z njo, pa ni bilo mogoče razkriti. Drugi tip so bile večje in manjše ovalne posode, zgoraj bolj ali manj zaprte ali odprte, kaj so hranili v njih, lahko le ugibamo, morda žito ali kaj po- dobnega. Skupina shrambnih posod. V ozadju močno pove- čane risbe (kasnejšega) akad. slikarja Franceta An- žela, ki je še kot dijak v drugi polovici petdesetih let sodeloval v Ormožu pri izkopavanjih Bernarde Perc in poleg samih izkopanin po njenih navodilih narisal še več žanrskih prizorov iz življenja v prazgodovinski naselbini. Foto: Boris Farič, oktober 2011. 92 IV/ Ognjišče Ognjišče so zgradili iz zmesi gline, keramič- nih črepinj in kamnitih rečnih oblic, slednje so razvrstili posebno na obodu. Po kurjenju so dobili trdno ravno površino, za pedenj dvignjeno od tal, na kateri so potem pekli in kuhali. Takšna ognjišča so imeli tako v hišah kot (za poletni čas) na dvoriščih. Arheološke raziskave so pokazale, da so ognjišča večkrat obnovili na istem mestu, s tem se je njihova višina poviševala do cca. pol metra. Na ognjišču so prikazani različni načini pri- prave hrane. Ob robu ognjišča sta dva ka- mna, eden z ravno površino in drugi valjast, ki predstavljata žrmlje za drobljenje žita v moko. Meso so pekli na dva načina; kose mesa so lahko nataknili na palico, ki so jo položili med dva keramična podstavka za raženj, ali pa so večji kos pekli pod keramično pokrovko-pe- kvo ali pekačem. Podobne so v rabi še danes v primorskih krajih, v Dalmaciji si lahko naro- čimo »meso izpod peke«. Kuhali pa so v raz- ličnih loncih ali loncih z ročaji iz grobe gline, lahko neposredno na ognju ali pa na preno- snem ognjišču. Ognjišče je po eni od risb terenskih tlorisov dr. Ber- narde Perc izdelal konservator-restavrator Stan- ko Gojkovič, razstavljeno gradivo pa je iz različnih ognjišč. Povečana risba v ozadju je delo Franceta Anžela. Foto: Boris Farič, oktober 2011. V/ Namizno posodje Ob skromnejšem izboru posod za kuho pa so raznovrstnejše oblike namiznega posodja, ki jih predstavljamo v naslednji vitrini, kjer je vr- sta latvic, skled, skodel in miniaturnih posod ter vrč. VI/ Livarstvo Ognjišča pa niso služila le za kuho temveč tudi bronastodobnim metalurgom. O njihovi obrti nam pričajo poleg samih izdelkov, kot so igle za spenjanje obleke, nož, meč ter drugi okra- sni in uporabni izdelki (v naslednjih vitrinah), tudi kalup, kos bronaste žlindre, keramična li- varska posodica in keramični jedri dvodelnih kalupov. Na kakšen način so uporabili kera- mično jedro, nam prikazuje model dvodelne- ga kalupa. VII/ Preja in tkanje VII a/ Keramične pripomočke so prazgodovin- ski prebivalci Ormoža uporabljali tudi pri preji in tkanju. Kot uteži za nosilne niti pri navpič- nih tkalskih statvah so lahko služile keramične ovalne ploščate in piramidalne uteži. VII b/ Keramični vijčki ali vretenca so služili kot obtežila in vztrajniki na vrtečih se presli- cah, na katere so se nasukavale niti. 93 Tkalko ob navpičnih statvah je narisal akademski slikar Mišo Kokovnik. V zgornji vitrini so razstavljene različne vrste keramičnih uteži za tovrstne statve, v spodnji vitrini pa so keramična vretenca za preslice. Foto: Boris Farič, oktober 2011. VIII/ Bogovi in svečenice VIII a/ Sonce je bilo v bronasti dobi najvišje bo- žanstvo, svastika pa njegov simbol. Ob tem pa so častili še vrsto drugih božanstev. Morda je bila prej predstavljena livarska obrt pod zašči- to božanstva, sorodnega šepavemu Hefajstu ali Vulkanu, bogu kovaštva in sorodnih obr- ti, povezanih z ognjem. V goli moški itifalični keramični figurici bi lahko prepoznali njegov lik. Njegov par je ormoška Afrodita ali Venera, boginja ljubezni, kakor lahko poimenujemo golo žensko figurico. Razlaga golih keramič- nih figuric kot božanstev je le ena od možnih razlag, seveda zaradi primerjav s starogrškim svetom, kjer so bogovi večkrat prikazani goli. Oblečene ženske figurice bi lahko imeli za sve- čenice kakšnega kulta ali pa le za običajne Or- možanke tistega časa. VIII b/ Podobno kot antropomorfno lahko morda tudi zoomorfno plastiko povežemo s starodavnimi kulti. V živalskih keramičnih figuricah lahko vidimo votivne oziroma za- obljubne darove. Predstavljamo si lahko, da je prazgodovinski človek položil na oltarček živalsko figurico (bikca, ribo, merjasca) in se potem na neki način pogajal z bogovi – če se mu bo želja uresničila, se je zaobljubil, da bo žrtvoval pravega bika, ribo ali merjasca. IX/ Pot v onostranstvo Keramika je spremljala pokojne tudi v grob. V času pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč so v Ormožu pokojnike sežga- li skupaj z njihovo obleko in nakitom (zato so predmeti, priloženi v grob, večkrat poškodo- vani od ognja), preostale izbrane kosti in žga- nino so najpogosteje shranili v večji keramični posodi – žari (žgani žarni grob), nekoliko red- keje pa so žganino položili kar na dno grobne jame (žgani grob). IX a/ V grobu 5 je ležal del žganine in kosti na dnu grobne jame, del kosti pa v eni od štirih latvic. Preostala pridatka sta z žlebljenjem okrašen vrč in keramično vretence preslice, slednje nam pove, da gre za ženski grob. 94 IX b/ Pri grobu 2 je bila žganina položena na dno grobne jame, izbrane kosti pa v latvico, ki je služila kot žara. Latvico obdaja železen obroč, če gre za ovratnico, gre za ženski grob. IX c/ Grob 1 Z izredno veliko keramično žaro, okrašeno z razčlenjenim plastičnim rebrom pod najve- čjim obodom, z žlebičem in s preluknjanimi navpičnimi plastičnimi izrastki na prehodu vratu v rame posode ter s fasetami na notra- njem delu ustja. Na vrhnji polici so razstavljeni fragmenti dveh bronastih fibul očalark in par okrašenih bronastih nanogvic, takšna noša pa nam pove, da gre za ženski grob. Dalje so razstavljene tri keramične latvice, v katere so pripravili razne jedi za pokojnico, ter manjši in večji vrček za pijačo. Vsa grobna keramika je praviloma skrbno obdelana in pogosto okra- šena. Od treh razstavljenih latvic sta okrašeni dve, ena s fasetama na ustju, druga pa s prečnimi žlebički na ustju in skupinami vrezanih lokov v notranjosti. Tudi vrča sta dekorirana, večji z dvojnim vrezanim strešastim okrasom ter z žigosanimi skupinami psevdovrvičastih linij, manjši, s temno površino, pa z vodoravnim ni- zom plastičnih bunčic na obodu ter na vratu z dvema vodoravnima pasovoma kositrnih listi- čev, prvotno so bile s kovino prevlečene tudi bunčice, saj so na njih še vidne kositrne sledi. Kositrni (cinasti) okras je danes belkaste bar- ve, a ko je bila posoda nova, se je ta dekoracija kovinsko svetila na temni keramični podlagi. IX d/ Grob 7 Najbogatejši ženski grob z ormoškega grobi- šča vsebuje malo posodo s stožčastim vratom, kakršne so pogosto služile za žare, a v našem primeru to ne velja. Kot žaro so namreč uporabili vrč z odbitim ro- čajem, ki so ga prekrili z latvico. Vrč je po ra- menu okrašen z vodoravnim nizom šrafiranih trikotnikov, z vrezi sta ornamentirani tudi pre- ostali dve posodici iz groba. Da gre za pokop žene, nam potrjujejo še tri keramična vretenca preslice za prejo. S tem se keramični pridatki v grobu 7 končajo, okrasni predmeti so iz dru- gih materialov. Kot zanimivost naj navedem tri fragmente jagod (za ogrlico) iz steklene paste. Ti drobni koščki predstavljajo najsta- rejše steklo v regiji in sodijo v čas prehoda iz bronaste v železno dobo. Visok rang pokojni- ce nakazujejo tudi trije drobci zlata, ki so bili po vsej verjetnosti odkriti v zlatonosni Dravi. Ostali nakitni predmeti so iz brona in železa. Bronasta je spona za pas dvojnokrižne oblike s kavljem in z obročkom na nasprotni strani, bronast je nož, ki je spadal k ženski noši, bro- nasti pa sta tudi mala in velika sponka (fibula) očalarka z osmičasto zanko med spiralnima diskoma ter vrsta obročastega nakita. Tako or- namentirana sklenjena bronasta zapestnica, del spiralne zapestnice, nanizani obročki in saltaleoni ter deli dveh v ognju staljenih na- nogvic. Ob koncu kulture žarnih grobišč se v večjem številu pojavijo tudi izdelki iz železa. V tem grobu so to ovratnica rombičnega prese- ka in več spiralnih zapestnic. IX e/ Grob 9 V naslednji vitrini je prav tako mala žara (fra- gment lonca in morda fragment vrča, ki nista razstavljena) ter kar 5 latvic, od teh je le ena ornamentirana s turbanastim žlebljenjem ob ustju. Da gre za moški grob, nam povesta bro- nasta sulična ost in bronasta plavutasta sekira. Običaj prilaganja orožja v moške grobove se uveljavi prav ob koncu kulture žarnih grobišč oziroma pozne bronaste dobe. 95 Ob koncu pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč se uveljavi običaj prilaganja orožja v moške grobove. Takšen primer je tudi ormoški grob 9. Avtor risbe sedečega vojščaka v ozadju je akad. sli- kar Mišo Kokovnik. Foto: Boris Farič, oktober 2011. IX f/ Dvojni grob 14 sklene predstavitev žar- nogrobiščnega poznobronastodobnega časa. Na dno velike žare z jezičastimi držaji so najprej položili žganino obeh pokojnikov, nato pa še ostale pridatke. To sta najprej dve latvici, od katerih je ena okrašena na ustju s poševnim turbanastim žlebljenjem, druga z vodoravnim držajem pa z ozkim prečnim žle- bljenjem na ustju in z vrezanim zvezdastim motivom na notranjem dnu. Od plitvih po- sod sta bili v grob položeni še dve skledici z omfalosoma (ubočeno dno). Pod ustjem sta okrašeni s cinastimi lističi z identičnima moti- voma vodoravnih pasov in nizom trikotnikov pod njima. Danes so le delno vidni oksidirani belkasti sledovi kositra, nekoč pa sta posodici izgledali mnogo lepše, okras na temni podlagi se je kovinsko svetil. V enaki tehniki je bila ornamentirana tudi sko- delica s presegajočim ročajem z vodoravnim in cikcakastim motivom. Od globljih posod sta bila pridana kantharosa – dvoročajna vrča, od katerih je bil le eden okrašen s cinastimi lističi z motivi cikcakastih in vodoravnih linij. Da gre za ženski in moški grob, nam povedo bronasti predmeti. Nožiček je običajen ženski, igla pa moški pridatek, medtem ko predsta- vlja britev dar moža v ženin grob. S tem je v spodnji dvorani sklenjen tematski prikaz po- znobronastodobne žarnogrobiščne keramike, razstava se nadaljuje v višjem nadstropju z lončenino železne dobe. X/ Halštatska keramika X a/ V prvi vitrini so predstavljene posode sta- rejšeželezodobne halštatske kulture (9. – 5. stoletje pred našim štetjem). Izbrane so skleda z usločenim stožčastim vratom, okrašena po največjem obodu izmenično s skupinami nav- pičnih žlebičev in s plastičnimi rebri, ter dve skodeli s presegajočima ročajema, od katerih je ena ornamentirana z žlebljenimi skupinami nasproti stoječih si linij. X b/ V drugi vitrini je razstavljena skleda na nogi, ki je pod ustjem in na nogi okrašena z vodoravnimi žlebiči, na ramenu pa z različni- mi motivi v tehniki jamičastih odtisov. X c/ V tretji vitrini je razstavljena črno žgana mala posoda s stožčastim vratom, ki jo je že konec petdesetih let preteklega stoletja resta- vriral takratni restavrator Pokrajinskega muze- ja Ptuj pokojni Janez Gojkovič. 96 V vitrini je halštatska mala posoda s stožčastim vra- tom, ob njej pa fotografija pokojnega Janeza Gojko- viča z isto posodo ob koncu njenega restavriranja konec petdesetih let preteklega stoletja. Iz fototeke arheološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj- -Ormož, verjetno foto: B. Perc. Foto: Boris Farič, ok- tober 2011. XI/ Latenska keramika Na koncu je razstavljeno gradivo mlajše žele- zne dobe (4. – 1. stoletje pred našim štetjem), ki pripada latenski kulturi. Latenske najdbe so prisotne v Ormožu s konca tega obdobja, s konca 2. in iz 1. stoletja pred našim štetjem. XI a/ Najprej je tu peč iz žgane gline, ki je slu- žila za peko (kruha, mesa) in ni bila lončarska. XI b/ V vitrini sta razstavljeni dve lončeni po- sodi, izdelani že na hitro se vrtečem lončar- skem kolesu. Peč iz mlajše železne dobe (latena) je bila ena od de- setih, ki so jih odkrili na prostoru današnje zgradbe novega dela ormoškega hotela. Levo v vitrini: ke- ramični posodi, datirani v 2./1. stoletje pred našim štetjem, sta bili izdelani že na hitro se vrtečem lon- čarskem kolesu na nožni pogon. Foto: Boris Farič, oktober 2011. Postavitev razstave Tako kot samo obnovo stavbe nekdanje graj- ske pristave je Občina Ormož tudi zasnovo muzejske postavitve zaupala arhitektom stu- dia Arrea iz Ljubljane: Maruši Zorec, Maši Živec, Žigu Ravnikarju in Tadeju Bolti. Žiga Ravnikar je zasnoval še grafično podobo, pri izvedbi pa so sodelovali: RPS, d.o.o., Lesnina MG oprema, d.d., in Mizarstvo Kovač. Arheološko zasnovo razstave in tekste sem prispeval Brane Lamut, tekste je lektorirala Nadica Granduč, v angle- ščino je prevedla Ksenija Vidic in lektorirala Chriss Wherry. Razstavljeno gradivo je bilo odkrito pri arhe- oloških raziskavah, ki so jih opravili: dr. Ber- narda Perc, Marjana Tomanič-Jevremov, Brane Lamut in Ivan Tušek, konservirali in restavrirali 97 pa so ga Janez Gojkovič, Jožef Erdelji, Jovan Dimitrijevič, Stanko Gojkovič in Nina Mertik. Kopije nekaterih razstavljenih predmetov sta izdelala Miran Pflaum iz Narodnega muzeja v Ljubljani (bronasti predmeti) in Stanko Goj- kovič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor. Slednji je postavil tudi ponazoritev prazgodovinskega ognjišča na razstavi. Dia- pozitive iz fototeke arheološkega oddelka je posredovala dokumentalistka Valerija Lešnik, predloge za povečane risbe na razstavi so iz- delali akademska slikarja France Anžel in Mišo Kokovnik ter Danilo Goričan. Poleg zgoraj na- vedenih je pri postavitvi razstave sodelovala še kolegica Aleksandra Nestorović. Da bo razstava resnično zaživela, bo potreb- nih še nekaj tehničnih izboljšav in dopolnitev. Tekst spremne zloženke je že napisan, treba ga je še prevesti v več tujih jezikov, oblikovati in natisniti. Ključne besede Keramika, shrambne posode, namizne poso- de, grobna keramika, ornamentirane posode, bronasta doba, železna doba, kultura žarnih grobišč, halštat, laten. Viri, literatura - Janez Dular, Marjana Tomanič Jevre- mov: Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe. Opera Instituti Archaeologici Sloveni- ae 18, Ljubljana, 2010. - Brane Lamut: Kronološka skica praz- godovinske naselbine v Ormožu. V: Arheološki vestnik 39–40, 1988–1989, Ljubljana, 1989, str. 235–276. - Brane Lamut: Prazgodovinski Ormož. Pol stoletja od odkritja poznobrona- sto- in starejšeželezodobne naselbine. Arheološke raziskave Bernarde Perc v letih 1955–1962. Katalog priložnostne razstave. Muzej Ormož. Ormož, 2006, str. 1–20. - Brane Lamut: Ormož in okolica med prazgodovino in novim vekom, zgo- dovina arheoloških raziskav. V: Brane Lamut in Marko Mele: Med Dravo in Muro-Predstavitev arheološke dedišči- ne obmejnih občin Prlekije in Medži- murja. Katalog razstave. Muzej Ormož. Ormož, 2006, str. 6–24. - Brane Lamut: Shrambne posode praz- godovinskega Ormoža. Zloženka ob priložnostni razstavi. Muzej Ormož. Ormož, 2008, str. 1–6. - Marko Mele: Izdelava in uporaba gla- jenega kamnitega orodja. V: Kamen v davnini. Kamnine, fosili, kamnita orod- ja. Publikacija ob priložnostni razstavi. Muzej Ormož, Ormož, 2007, str. 12–20. - Marjana Tomanič Jevremov: Ormoško grobišče. V: Arheološki vestnik 39–40, 1988–1989, Ljubljana, 1989, str. 277– 322. 98 Povzetek V članku je na po tematskih sklopih predstavlje- no gradivo omenjene razstave, ki nam poskuša približati različne rabe keramike v pozni brona- sti dobi (v kulturi žarnih grobišč) in v železni dobi (v halštatski in v latenski kulturi). Tako se zvrstijo naslednji sklopi: I/ par keramičnih igrač –ropotuljic, II/ gradnja hiše – hišni lep, glinen spiralni okras in risba hiše, III/shramba – z različnimi tipi shrambnih posod za živila, IV/ ognjišče – rekonstruirano z izborom keramičnega ognjiščnega inventar- ja in posodja ter z risbo akademskega slikarja Franceta Anžela v ozadju, V/ pojedina – z vrsto tipov posod namiznega posodja, VI/ livarstvo – z vrsto keramičnih pripomočkov, ki so se upora- bljali pri tej obrti, ter z bronastimi izdelki, kot so meč, igle, itd., VII/ preja in tkanje – s keramičnimi utežmi za navpične statve ter z vijčki za preslice, VIII/ bogovi in svečenice – s keramičnimi izdel- ki, ki so povezani z religijo (fragment s svastiko, simbolom Sonca, gole figurice božanstev, oble- čene svečenice ter živalske votivne figurice), IX/ pot v onostranstvo – s prikazom gradiva šestih grobov, terenskimi risbami njihovih profilov in risbami z rekonstruirano nošo. Razstava se na- daljuje v visokem pritličju z izborom halštatske keramike starejše železne dobe – X/ ter z dvema posodama in s pečjo iz mlajše železne dobe ozi- roma iz časa latenske kulture – XI/. Manica Hartman1 GRAJSKA PRISTAVA V ORMOŽU JE DO DANES GOSTILA ŠTEVILNE PRIREDITVE Obnovljena Grajska pristava je na 2200 kvadra- tnih metrih nov hram glasbene umetnosti in kulture, v katerem deluje Glasbena šola Ormož in ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Slovesno odprtje je doživela 16. septem- bra 2011, ko so se številni gostje, skupaj jih je bilo okrog 800, udeležili slovesnosti. Vsi, ki so sodelo- vali pri tem projektu, so zaslužni, da je obnova spomeniško zaščitenega objekta uspela. S preu- darnimi in izvirnimi rešitvami so ga uspeli rešiti pred rušenjem in mu z novo podobo omogočili pot v pestro muzejsko, glasbeno, ne nazadnje pa tudi v bogato kulturno in družabno dogaja- nje. Grajska pristava je zgradba, ki jo povezuje več gospodarskih poslopij, nastalih v različ- nih časovnih obdobjih od 18. stoletja naprej. Na podlagi ohranjenih zgodovinskih virov je znano, da so nekdaj gospodarska poslopja se- gala neposredno do gradu, vendar je bil del kasneje porušen. Najlepše prostore v pristavi še danes krasijo ohranjena kamnita toskanska stebra in šest pilastrov v muzejskem delu ter banjasto obokana dvorana v pritličju glasbe- ne šole. Ormožani se tudi spomnimo, da je bila prista- va pred obnovo v zelo slabem stanju. Zidovi in streha so bili na nekaterih mestih zaradi zama- kanja skoraj popolnoma dotrajani in uničeni, zato je projekt obnove zajel rekonstrukcijo obstoječe stavbe in delno tudi novogradnjo 1Manica Hartman, samostojni muzejski tehnik, Pokra- jinski muzej Ptuj Ormož, OE Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. 7.091:728.81(497.12Ormož)