Katolišk cerkven list«
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za po leta 2 gld. 20 kr., za Četert leta 1 gld. 16kr. V tiskaruici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za eetert leta 90 kr., ako zadene na ?;t dan praznik, izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXIV.
V Ljubljani 27. vinotoka 1871.
List 43.
Ali je olika izvir nejevere ?
Vzrok nejeveri ni napredek , ni omika, ni veda in učenost, ampak Čisto nekaj druzega.
Russeau (izgov. Rušo), kteri je bil keršansko vero zgubil, pa vender ni popolnoma nevernik postal, je po mnogoterem pečanji z neverniki sinu svojemu ta-le nauk dal: ,,Moj sin, živi tako, da boš zmiraj smel samo enega Boga želeti, in nikoli ne boš nad njim dvomil!" Iz tega je razvidno, da pregrešno življenje najpred željo zbudi, da bi Boga ne bilo. Ta želja rodi dvom, in dvom vleče v nejevero. Sv. Avguštin je to ob kratkem tako le pojasnil: „Nobeden ne taji Boga, kakor tisti, kteri bi dobiček imel, ko bi Boga ne bilo." Silovito brezbožni kralj Abab je bil pri svojih hudobijah ob enem naj ger-šim vražam vdan in je terdovratno častil malika Bala.
Kdor grehu in hudemu nagnjenju streže, kdor se razuzdanosti vdd, ta mora od Boga le maševanje in kazen pričakovati. Tako sveto in pravično Bitje mu je tedaj Bilno neprijetno in zoperno, bega njegovo pregrešno veselje; bilo bi mu všeč, ko bi tacega Bitja ne bilo, in že pregovor pravi: „Kar človek želi, rad verjame."
Drugi taje neumerjočnost človeške duše in prihodnje življenje človekovo po smerti. Gerde preklinjanja: „Mertev je mertev"; ,,še nobeden z unega sveta ni nazaj prišel"; ,.po smerti je vsega konec," in več enacega se sliši včasi iz ust nečistnika, pijanca, tatu, preklinjavca; nikoli pa ne iz ust pametnega in dobrega moža. S tem ■i prizadevajo očitanje in nepokoj svoje vesti zadušiti, ktera jih peče zavoljo njih brezbožnega življenja.
Ravno zato sovražijo tudi sploh keršansko vero in njene nauke. Umazani pisač, beletrist itd. iše utopiti vero v svojih novelah, pesmih itd., v kterih nečistosti vence vije in človeški koži in mesu kadilo prižiga; prenapeti domorodec vero in svojo dušo, svoje zveličanje pod domoljubje potlači; lakomnež pa še časa ne dobi, da bi na kaj druzega mislil, razun le edino na to, kar kaj nese.
Keršanska vera natanko določuje napake, grehe in hudobije, kterih se mora človek ogibati. Ravno zavoljo tega jo maliki greha najteže terpe in si veliko prizadevajo jo spodkopati. Kar pa človek želi, rad verjame, in zato se sili misliti, da keršanska vera ni prava. — Izraelci so takrat služili Balu in Aštaroti, kadar so bili zapustili pot, po kteri so hodili njih očetje. (Sodn. 2.)
In če se taki suženj greha tudi ne upa vere sce-loma in očitno zatajiti, vendar zamore popolnoma neveren postati pri posameznih naukih in naredbah, zlasti pri tistih, kteri so mu nar bolj neprijetni in mu naj veči nepokoj delajo, kakor: večno pogubljenje, ktero tiste čaka, ki v smertnem grehu umerjejo, ali spoved, post, molitev, posebno tudi samostan-
sko življenje, — same take reči, ki so lenemu človeku čisto neprijetne. Zlasti tudi Čertijo vidno više cerkveno pastirstvo, ki natanko in določno daje zapovedi in nauke, kterim se ne moremo in ne smemo po svoji volji umakniti. Taki človek postane najpred v djanji (praktično) in potem v mislih (teoretično) neveren. Mnogi mladi ravno z zamerzo do duhovnov, do cerkve itd. kažejo, da jih smertne pregrehe že v duhu stiska, j o.
Da ima nevera in odpad od vere v tem svoj izvirek, ne pa v pametnem preiskovanji, tudi ne v oliki, v napredku, v vednosti, da je nevera sad spačenega serca, ne pa prepričanja; to je Zveličar že nevernim izmed judovskega ljudstva očital. „Oni ne pridejo na luč, ker temo bolj ljubijo kakor luč, zakaj njih dela so hudobne."
Kako se pa tudi novi liberalci boje vere! Išejo jo povsod spodriti in spodkopati. Ni ga tacega zanikar-neža, da bi mu ne verjeli, samo če zoper Cerkev mahne, — ali saj štulijo se, da mu verjamejo, zato ker vero sovražijo in ao veseli, če kdo po nji mahne. »»Tagblattu'1 n. pr. je odpadnik J. Pederzani pravi apostelj, vse več od katoliške Cerkve, ki je Kristus rekel, da je peklenske moči ne bodo premagale. Tagblattu je namreč možak vsak, da le zoper papeža rogovili, bodi si Pederzani, Focij , Mohamed, plašar ali cigan. —
Iz tega tudi sledi, da se med neverniki, naj bodo že popolnoma ali le po nekaj neverni, naj več nespodobnosti nahaja. Ta resnica je tako splošna, da imenitni duhovni učeniki terdijo, da moremo pri vsakem neverniku iz samega neverskega djanja z gotovostjo soditi, da je kaki strasti vdan. V okolici, kjer nespodobnost razsaja, je vselej tudi za vero slabo, n. pr. na Dunaju. Tiste dobe, v kterih je verski duh bolj pešal, so tudi s slabim življenjem zaznamovane. Nejevera in odpad od vere imata naj večkrat svoj začetek v slabosti in posebno v slabosti mesa.
Kjer koli je merhovina, tam se zbirajo tudi orli. Nar več je katoličanov zavoljo svoje nespodobnosti in nepoštenosti od vere odpadlo. Bojč se pekla, zato vtikajo glavo kakor noj (strus) v germ in si domišljujejo, da pekla ni. O neumneži! Kaj pa bo, ko se bo pekel vender pred teboj odperl in te bo pogoltnil! O revež, čemu vender tajiš, ker nebo in zemlja in vse stvar-jenje vpije: da dobro mora plačevano, hudo strahovano biti? —
Cerkev vselej zmaga,
da veste, njeni preganjavci!
IKla.
Cerkev ima obljubo vednega obstoja in gotove zmage nad vsemi sovražniki. Ta obljuba je v večno resnični
besedi božjega vstanovitelja, ki pravi (Mat. 16, 18): ,,Na skalo bom jaz svojo cerkev zidal in peklenske vrata, t. j. vbc moči in vsi sovražniki, je ne bodo premagale." Sovražniki cerkve so sovražniki Kristusovi. Kakor je Kristus vse svoje sovražnike premagal, tako jih tudi njegova cerkev vselej zmaga.
Cerkev svoje sovražnike vselej premaga in sicer na trojni način.
1.	Cerkev premaga svoje sovražnike s tem, da jih spreoberne, poboljša in za-se pridobi, da tisti, kteri so ji iz nevednosti ali druzih vzrokov nasprotni in sovražni bili, svojo zmoto ali grešnost spoznajo in zapustijo, se s cerkvijo sprijaznijo, z njo potegnejo, za njo delajo, se trudijo, terpijo v njeno korist. Po tem načinu je bil premagan tisti serditi sovražnik cerkve, ki se mu je reklo „SaveI— potlej pa Pavel, apostelj narodov, ki je celo v naše zahod nje slovenske dežele sv. evangelij oznanovaje bil pripotoval, kakor sam Rimljanom 15, 1 (J. piše: Tako, da sem od Jeruzalema okrog do Ilirskega razširil evangelij Kristusov." Se dokaj takih zgledov se da povedati, da cerkev premaga svoje sovražnike s tem, da jih spreoberne, poboljša, si jih za prijatle, sodelavce in goreče ozna-novavce pridobi. Taki n. pr. so bili: sv. Avguštin, v novejših časih Stolberg, Hurter, Ratisbon.
2.	Cerkev premaga svoje sovražnike večkrat tako, da tisti, kteri se poboljšati nočejo, temuč nalašč in pre-derzno njeni sovražniki ostanejo, se prej ali poznej kakor si že bodi sami uničijo in končajo. Tega imamo v cerkveni zgodovini več zgledov, na pr. nad terdovrat-nimi Judi, kteri so mero svojih grehov s tem napolnili, d so Jezusa in njegovo kraljestvo zavergli in njegove poslance aposteljne preganjali in morili; ker niso časa svojega obiskovanja spoznali, so bili z znamnjem Kajno-vim med vse narode razkropljeni, brez dežele, brez mesta, brez kralja, brez dubovstva, vsim zoperni in nadležni. Celih 300 let je mogočno rimsko cesarstvo mlado Jezusovo cerkev s kervavim mečem preganjalo in morilo: pa se je samo sebe smertno ranilo, in cerkev je na njegovih razvalinah svoj apostoljski prestol postavila in se vstanovila. Mogočen je bil cesar Napoleon 1, ki je bil papežu Ri:u in vso deželo poropal in skori vse vladarje ostrahoval; pa ni umeri ne kot cesar ne kot kralj, ampak kot jetnik na daljnem otoku sv. Helene. Cerkev je zmagala.
3.	Tiste svoje sovražnike pa, kterih na pervi način s spreobernjenjem, ali na drugi način z uničenjem cerkev ne premaga, jih premaga na tretji način, namreč tako, da se jim spodersne in spodleti, da svojih hudih naklepov zoper cerkev izpeljati ne morejo, ali vsaj, da svojega namena, svojega cilji in konca ne dosežejo. Cerkvena zgodovina nam dopoveduje, da že rimski cesarji so žugali in nameravali keršansko cerkev in celo keršansko ime za vselej zatreti, da vsako krivover-stvo, n. pr. arijanstvo in luteranstvo, se je ustilo in zagotavljalo, da je rimsko-katoliški cerkvi že odklenkalo za vselej, da vse skrivne društva in vse evropejske pre-kucije in rogovilstva so vsikdar imele in še imajo ta hudi naklep in namen sv. rimsko katoliško cerkev popolnoma obropati in za vselej zatreti in uničiti; pa jim je dosihmalo še vselej spoderknilo in spodletelo, da niso mogli svojega hudega naklepa zoper cerkev izpeljati, ne svojega namena doseči, t. j. cerkev zatreti in uničiti. Tega nikdar niso mogli in nikdar ne bodo mogli. Res je sicer, da so lahoni ali velikoveč vsi zagrizeni sovražniki sv. cerkve skupno 20. sept. 1870 Rim s silno vojsko posedli, cerkvene posestva, pravice, prostosti bogoskrunsko poropali, papeža v njegovi hiši jetnika storili, duhovne in poštene mestjane zavratno napadali
in mnogotere gnjusobe in divjačnosti doprinašali; pa s tem še niso svojega namena dosegli; cerkev Še ni za-terta, še ni uničena. Cerkev ima enake osode s svojim Ženinom Kristusom. Kristus je bil od svojih sovražnikov slečen, obropan, v smert obsojen, zaničevan, za-pljuvan, bičan, na križ pribit, umorjen, s sulico prehoden; pa je tretji dan zmagoslavno in častitljivo od smerti vstal, ter svoje sovražnike tako zmagal, da niso svojega namena dosegli. Ravno tako je tudi cerkev še vselej slavno zmagala vse svoje sovražnike, jude in ajde, krivoverce in razkolnike, cesarje in kralje, in zmagala peklenske vrata, da nasprotniki dosihmalo še nikdar in nikoli niso svojega namena dosegli, in tudi v prihodnjič nikdar in nikoli tega namena dosegli ne bodo, da bi cerkev zaterli, končali, iz sveta strebili. Zakaj ne ?	(Konec prih.)
E goda sv. Uršale in njenih sv. tovaršic.
V spodbudo udom Uršuliuskc bratovšine za srečno zadnjo uro in za medsebojno keršansko podučevanje, ter bratovsko opo-
minovanje k lepemu zaderžanju in pobožnemu življenju.
(Konec.)
Okraj ob severu od Kolonije se od starodavnih časov imenuje sv. Uršule njiva, kjer je nekdaj več cerkva stalo, izmed kterih se je dozdaj le cerkev svete Uršule ohranila. Ta kraj, velik in prostoren kos zemlje, je bil leta 451 zunaj mestnega obzidja, in tukaj na imenovani uršulinski njivi seje po tehtnih zgodovinskih spričalih (gewichtige Zeugnisse) godilo mučen-stvo sv. Uršule in društva; ondi so imeli divji Huni svoje vozove in šotorje, ter so hranovali svoj rop, blago in živino, vjete ljudi, posebno mlado ženstvo.... Verjetno je, da so grozoviti Huni, ti paganski trinogi, iz mesta Kolonije, potem, ko so ga bili premagali in v oblast dobili, vse ženske, kar jih je bilo dobiti in moč skupaj nabrati, pograbili in na ta severni kraj zunaj mesta tirali, da bi ondi slovesno zmago obhajali, ter se gostili, pili... posledtojič meseno poželenje po svoji hudobni volji pasli. — Tej ostudnosti in hudobi se serčno ustavi sv. Uršula, vojvodinja svojega velikega društva, ter goreče opomina vse, raji vse preterpeti in v naj hujih mukah umreti, kakor se takemu osramotenju vdati, tako sv. vero v djanji zatajiti in Jezusa zgubiti. In ker so škofje, ma.šniki, vojaki in drugi pobožni kristjani.... sv. Uršule opominovanje poterdili in k stanovitnosti vncraali, so se Huni vidivši, da svojega gerdega namena doseči ne morejo, neizrečeno razserdili, so čez celo društvo planili, ter vse z baltami pobili, z mečmi posekali in s pšicami postrelili. — Po tej strašni hudobiji divje Ilune, kteri so toliko število nedolžnih devic in druzih pobožnih kristjanov obojega spola tako neusmiljeno in grozovito pomorili, napade neka skrivna groza in tolik strah, da jim ni moč ondi ostati; toraj zapu-stivši Kolonijo urno pobegnejo. Tedaj so Koloničani, kteri so še pri življenji ostali, sveto skerb prevzeli, ter so trupla svetih mučenic in muČenikov s spodobno častjo pokopali ravno na tistem polji, „Njivi sv. Uršule" potem imenovanem, kjer so svoje življenje za sv. vero dali in mučeniško smert storili. Zavolj tako obilnega in velikega števila marternic in marternikov niso mogli vsakega merliča v posebno jamo djati in zakopati, zatorej so podolgaste štirvoglate grobe (Graber in Form eines liinglichen Vierecks) skopali in vanje po 100 , 200 do 500 svetih trupel spoštljivo položili in pokopali. Sv. katoliška Cerkev je številu svetnikov prištela sv. Uršulo z vsim njenim društvom, ali vse marternike in mar-ternice, kteri so z njo pred mestom Kolonijo 1. 451 od grozovitih Ilunov za Jezusovo sv. vero bili mučeni in
vsmerteni, in njih spomin aH god obhaja vsako leto 21. oktobra z duhovnimi molitvami in sv. maso, ter jih tako časti od starodavnih časov pa do današnjega časa. — Njih nar imenitniši ostanki so se dandanašnji shranjeni v zlati hrambi cerkve sv. Uršule v Koloniji. Leti sveti ostanki niso bili na njivi sv. Uršule na enkrat ali ob enem času, ampak o mnogih priložnostih sčasoma najdeni in častito izkopani. Kdaj se je to perviČ zgodilo, ni natanko znano, to je pa gotovo, da že v sedmem stoletju so se našle nektere trupla uršulinskih devic v cerkvi sv. Uršule, ki je bila kmalo po storjeni mučeniški smerti ondi postavljena in v šestem stoletju ponovljena. V osmem stoletju so bili že po vsem spodnjem obren-skem Nemškem sveti ostanki Uršulinskega društva znani in razširjeni. V dvanajstem stoletju so prav pridno in zvesto preiskovali njivo sv. Uršule, in obilno najdenih svetih trupel so na mnoge kraje razpošiljali in cerkvam darovali. — Poslednjič zapove Daselski nadškof Raj-nald (Erzbischof von Dassel) celo njivo svete Uršule prekopati, ter vse natanko preiskati, še ostale svete ostanke Uršulinskega društva pobožno izkopati in častito prenesti. Kar se je godilo od 1156 do 1163. — Veči del košic sv. Uršule se znajde v njeni cerkvi v mestu Koloniji. Polovica nje roke v zlati Pragi. En del nje trupla na mučeniški gori v Parizu. Manjši ostanki v Siegburgu, Glasbachu, in v ženskem kloštru pri sv. Reinoldu v Koloniji.
Opomina vredno je ime Kordula, za imenom sv. Uršule v njenem velikem društvu enajst tisuč devic in tovaršic nar bolj znan«'; tega imena ni ena sama bila, temuč njih več je bilo tako imenovanih; in ena teh Kordul je bila 22. okt. za Jezusovo sv. vero mučena in umorjena. Gosp. Kaselnov imenik svetih ostankov uršulinskega društva nam našteje čez devet sto raznih imen svetih mož, žen in devic, ki so s sv. Uršulo za sveto vero mučeniško smert storili; in tudi naznanja kraje , kjer se nahajajo in častijo njih svetinje. — Naj važniši spisi, kteri nam spričujejo resnico zgodbe sv. Uršule in nje društva, so: 1. Hvalna pridiga na čast uršulinskim devicam, iz osmega stoletja. 2. Spis ali legenda mučenstva svete Uršule in njenega društva, zložena k koncu desetega stoletja. 3. V dvanajstem stoletju je bila zopet popisana zgodba terpljenja in mučenja 11000 uršulinskih devic. 4. Prikazni sv. Elizabete Senavske in zveličanega Herman Jožefa. (Visionen der hI. Elisabeth von Schonau -j- 1165, und des seligen Her-mann-Josef t 1236 iiber das Leben, die Schicksale und den Tod der hi. Uršula und ihrer Gesellschaft). o. Velike bukve uršulinskega društva je v sedemnajstem stoletju spisal učeni P. Krombah , Jezusovega reda, z latinskim napisom: ,,Sancta Uršula vindicata," (sv. Uršula ko zgodovinska oseba opravičena). Ker so se neverni ljudje in posvetni modrijani nad zgodbo sv. Uršule in nje velicega društva spodtikali, jo neverjetno imenovali in med pravljice metali, so se pravoverni in pobožni, resnično učeni in v zgodovini znajdeni možje zanjo potegnili ter jo za gotovo zgodovinsko resnico spričali.
Tudi pričujoče čertice so zato spisane, ker še tudi dandanašnji ni brez nevernih in brezbožnih ljudi, kterim se življenje svetnikov vse prečudno ali smešno in neverjetno zdi, toraj radi vse, kar ni po njih glavi in volji, pravljice in basni imenujejo in zametujejo. Res je pri svetnikih in svetnicah Božjih, posebno pri sv. Uršuli in nje društva marsikaj posebnega in čudovitega, pa vender je resnično in^ gotovo; saj kraljevi prerok piše že v stari zavezi: „Cudoviten je Bog v svojih svetnikih. — Izraelov Bog sam bo dal moč in krepost svojemu ljudstvu. Hvaljen bodi Bog!" (Psalm 67.)
K sklepu bodi udom braterne sv. Uršule in njenih 8sv. tovaršic za srečno zadnjo uro prav serčno pripo-
ročen nje poglavitni namen, namreč medsebojno ker-šansko podučevanje, poterdovanje v sv. Jezusovi veri, za ktero je veliko uršulinsko društvo kri prelilo in v grozovitih mukah ter smertnih martrah svoje življenje z veseljem dalo, ter tako v častito število svetih mar-ternikov prišlo, in doseglo nestrohljivo krono večnega zve-ličanja v nebesih. Priporočeno bodi ne manj bratovsko opominovanje k lepemu obnašanju in pobožnemu življenju, kar je vse na obširniše popisano in razloženo v braternih bukvicah svete Uršule (po kterih urno sezite štajerski, kranjski in koroški Slovenci), in ki jih dobite po nizki ceni pri g. M. Gerberju, bukvovezu v Ljubljani. Blagor vam, ako se ko pravi katoličani ravnate po vodilih te braterne ter zadobivate pogosto velike milosti, ki so z njo sklenjene, pa stanovitni v dobrem ostanete do konca.
Preljubi bratje in sestre sv. Uršule.
Približal se je veseli čas, za vas vse sveti čas milosti, — približal se prelepi praznik vaše varhinje — sv. Uršule. Če je že vsaki dan v letu dan zveličanja, je dan sv. Uršule z osmino za vas posebni čas zveličanja. V tem svetem Času vam studenec milosti obilniši teče, ker so odperti vsi zakladi sv. cerkve, vam na ponudbo vsi zakladi milosti in dobrote Božje. Da se v prav obilni meri vdeležite vsih tih zakladov, se prav lepo in skerbno pripravljajte za toliko sveti čas. — Stopili ste, ljubi bratje in sestre, v sveto družbo, v bra-tovšino sv. Uršule! To ste storili gotovo zato, da dose-žete toliko ložej svoj namen. Namen človekov pa je, da ljubi tukaj na zemlji Gospoda svojega Boga čez vse, in zavolj Boga tudi bližnjega, kakor sam sebe, in da pride po smerti k svojemu Bogu v sv. nebesa, da tamkaj prejme in večno vživa preblaženo srečo rajskega veselja. Le dobro in natančno premislite ta svoj veliki namen. Da ga pa tudi dosežete, si zvesto in skerbno prizadevajte. Zakaj nebeško kraljestvo silo terpi, in le tisti, ki si veliko prizadevajo, ga bodo dosegli. Nebesa so pa tudi vredne, da se za nje trudimo in vojskujemo, — zares, nebesa so vredne, da si jih tudi z nar veči silo pribojujemo. V nebesih je Bog, naš Stvarnik, naš preljubeznjivi Oče, ki nas ljubi neskončno ter želi nas večno srečne pri sebi imeti. V nebesih je Jezus Kristus , Božji Sin, naš Odrešenik in Zveličar, ki nas je ljubil do smerti na križu. Umeri je iz ljubezni do nas, da bi nihče ne bil pogubljen, ampak bi imeli vsi večno življenje. V nebesih je sv. Duh, naš Posvečevavec in nar boljši Tolažnik. Pri sv. kerstu nas je posvetil, nam dal sprelepo obleko nedolžnosti, prekrasno oblačilo posvečujoče milosti (gnade). Ob kratkem, trojedini, neskončno sveti, nezmerno lepi Bog je naš delež v nebesih na vekomaj! — Preljubi bratje in sestre! ako vas zaljša še lepo oblačilo posvečujoče milosti, o veselite se, in veselja poskakujte, ker vaše bo nebeško kraljestvo. Da tudi za naprej ohranite lepo, belo oblačilo nedolžnosti neomadežvano, pogosto se ozirajte gori v sv. nebesa, kjer gospoduje pri Jezusu Marija, devic Devica, nebes in zemlje mogočna kraljica. Ona, nar nedolžniši Devica, ljubi posebno vse nedolžne, vse deviške duše, in za nje posebno skerbi. Zvesto se torej priporočujte deviški Božji Materi, in prav serčno jo ljubite ; sej je tudi vaša Mati, Mati vsih ljudi. Kadar skušnjave hudo bijejo na vaše ubogo serce , ter vas hočejo zbegati in spraviti v pogubo vašo dušo, o zatecite se k Mariji, ona je Mati milosti Božje. Marija vam bo spro-sila gotovo pomoč, ako se ji le prav serčno priporočate; pridobila vam bo gnado, ako jo le zaupljivo prosite. In z Božjo pomočjo vam je vse mogoče, vam je mogoče
premagati tudi nar hujši skušnjave. Le prav serčno se
♦
vojskujte zoper vse dušne sovražnike; toliko bolj, ker iz nebes doli gleda na vas vaša sv. varhinja in milo prosi za vas s svojimi sv. tovaršicami. Pod njenim vodstvom in z njeno pomočjo bote v Jezusovem presvetem in v Marijnem presladkem imenu zmagali gotovo, zmagali vselej in povsod. Dobro pomislite, da brez vojskovanja ni zmage, brez zmage pa ne krone. Bodite pa stanovitni v tem svetem boji, kakor je bila stanovitna sv. l,r-ula; zakaj le tisti, ki ostane stanoviten do konca, bo zveličan.
Preljubi bratje in sestre sv. Uršule! če je pa bil kteri izmed vas tako nesrečen, da je umazal belo obleko nedolžnosti in zapravil po lastnem zadolženji posveču-jočo Božjo milost, naj spozna to svojo veliko nesrečo, in hitro, brez odloga naj se verne k svojemu prelju-beznjivemu Očetu nazaj. Z Magdaleno naj se oklene Jezusovega križa, z njo naj britko obžaljuje svoje grehe. S svojimi skesanimi solzami bo zopet opral umazano oblačilo, z resničnim svojim kesanjem zbrisal grehe svojega življenja, in zavolj Jezusovega neskončnega zaslu-ženja bo zadobil na novo posvečujočo gnado. — Preljubi! zdaj se bliža prijeten čas, čas milosti in usmiljenja , zares sveti čas zveličanja. O nikar ga ne zamudite, obernitc si ga v svoj dušni prid, v svoje večno zveličanje. Skerbno sprašujte svojo vest. Ne dajte si miru in pokoja, dokler ne preišete vsih, tudi nar bolj skrivnih kotov svojega serca. S potertim sercem in v resničnem kesanji terdno sklenite poboljšati življenje. Da, bodite pripravljeni tudi umreti rajši, kakor pa še kdaj zanaprej preljubeznjivega Boga žaliti. Odkritoserčno se spovejte in natančno, in nastopite z veliko gorečnostjo pot prave, pot svete pokore. Z veseljem in ker-šansko pripravnostjo zadostujte tukaj Božji pravici, dokler >e čas in priložnost imate, da ne bote enkrat klicali iz britkostnih vic: Strašno je priti v roke živega Boga. — Preljubi bratje in sestre! darujte se popolnoma Bogu, v njegovo sveto službo se posvetite, da dosežetc toliko ložej svoj namen. Da bote vselej v sveto Božjo voljo vdani, premislite večkrat, da vse na svetu je nečimerno, le samo eno ni nečimerno, namreč ljubiti Boga in spolnovati njegove svete zapovedi. Ljubite torej Gospoda svojega Boga čez vse, iz ljubezni do Boga pa tudi svojega bližnjega, kakor sami sebe. Tako bote spolnovali svete Božje zapovedi, prejeli pa tudi enkrat tamkaj v Očetovi hiši plačilo, ktero je Bog pripravil vsiui tistim, ki ga ljubijo.
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Na Gorenskem l«j. okt. 1H71.	Ž—n —č.
Ugled po Slovenskem in dopisi.
I* Ljubljane. (Srednje šole.) Postava o slovenščini, ki je te dni dospela srednjim šolam po Kranjskem, ima vendar toliko v sebi, da se v sedanjih zadevah tako naglega napreaka nihče ni mogel nadjati. Določuje namreč, da se naj perva dva reda ločita v razreda, da se v enem na podlagi slovenskega, v enem pa na podlagi nemškega jezika razlagajo vsi nauki tako, da bodo učenci iz obeh v tretjem redu skupej zmožni poslušati nektere nauke kar po slovenski, nekteri pa kar po nemški. Ta določba je storjena menda z ozirom na gimnazijo v Kranju, kjer se žc letos v drugem redu podučuje sploh slovenski.
Po tem se ponavlja, kar je že bilo velčvano, pa se je le sem ter tje spolnovalo, da naj se, kar je mogoče, jezikoslovni nauki strinjajo tako, da v nižih razredih tisti učitelj podučuje v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku. Koliko se po tej poti more polajšati učencem, kdo tega ne vidi? Kar je pa za jezikoznan-stvo še veče pomembe, je to, da se odslej smejo tudi
v viših razredih klasiki, t. j. latinski pa greški pisatelji sloveniti, prestavljati po nemški pa tudi slovenski, po zmožnosti dotičnih učencev. To je Danica že davno priporočala, posebej se je prosilo, sedaj pa se je dovolilo. V viših razredih, kjer so učenci svčati si svojega jezika, se po takem vzajemnem podučevanji naj lepše pospeševalo bode jezikoznanstvo sploh in slovensko slovstvo posebej. Sposobni učitelji naj bi zmožne učence vadili sloveuiti klasike ter spravljali jih po tem na svetlobo. Razun tega je ukazano, da ne le v nižih, tudi v viših razredih, se ima kazati učencem slovensko imenoslovje (teminologija) pri raznih naukih.
O verozakonu je rečeno, da se sme, ako so pogoje k temu gotove, že tudi v viših razredih učiti po slovenski. Nameravalo se je doslej, kakor v Kranju, tudi v Ljubljani prihodnje leto v tretjem razredu redoma pričeti s slovenskim kerščanskim naukom , ko bi drugi nauki se tudi ne bili dovolili. Sedaj pa se bo dalo pospešiti v več razredih, ker gotovo je že v rokopisu vero-slovje za peti in šesti, v delu je nravoslovje za sedmi, in cerkvena povestnica za osmi razred
Kar je doslej poterjenih šolskih bukev poslovenjenih, na pr. Živalstvo in Rudninoslovje, posl. Fr. Erjavec, Rastlinstvo in Fizika, posl. J. Tušek, Zemljepisna začetnica in Občna zgodovina za niže razrede srednjih šol, spis. J. Jesenko, so za rabo dopuščene. Za druge potrebne knjige se ima skerbeti, in podpirati se ima sploh šolsko slovstvo, da se na svetlo spravi polagoma o ravno tistem nauku več zadevnih spisov ali podučnih del. O vspehu te nove določbe naj se koj konec per-vega pol leta sporoči vladi.
Vidi se iz tega, da je res velike pomembe omenjena nova postava. Ni čuda, da prizadeti učitelji, kar je nasprotnih, nekteri stermijo, nekteri se serdijo in strastno pisarijo v nemške liste, da Kranjska postane zdaj Cernogora, da je tu konec vse nemške olike in vzobraže-nosti itd., pa ne pomislijo, da Cernogora tudi napreduje, in da olika in vzobraženost ni le nemška itd. Modro izver-ševani povedani ukazi bodo marveč v kratkem pokazali napredek, kteremu se čudili bodo celo nasprotniki. Treba je le, da imajo učitelji zmožnost pa dobro voljo.
Mil. gosp. Paskal Vujc-ic. škof Antifelenski i. p. in apostoljski namestnik v Bosni, kakor je bilo unkrat omenjeno, se je te dni nekoliko mudil v Ljubljani. — Zvedili smo od njega marsikaj zanimivega o bosniških zadevah in zlasti, kar tiče ondotne katoličane. Dežela ima do 140.1,00 katoličanov, čez 700.000 nezedinjenih gerkov in čez 300.000 mohamedanov. Ko so bili Turki priderli v deželo pred več sto leti, so keršanski posestniki mčgli ali vero zatajiti, ali pa vse zemljiše zgubiti , in tako so posestniki še dandanašnji mohamedani, kristjani pa njih hlapci in sužnji. Ravno tako so pa tudi v verskem oziru taki terpini, da se Bogu smili. Bosna šteje 78 duhovnij (fara in kapelanij); v teh je 1(J7S3 derži n, in vse te imajo samo 28 cerkev in ravno toliko kapel; 31 začetnih (elementarnih) šol; duhovnov je 185 iz frančiškanskega reda. V koliki revšini so, kaže n. pr. to, da v celi Bosni je samo 7 križevih potov, samo 28 kadilnic s čolničem; malo pušic za sv. hostijo; pu-rifikatorije v nekterih cerkvah samo po tri; moštranec vsih skupaj 24; IG duhovnij imajo po ene same mašne bukve; v vsem skupaj 22 svetilnic (lamp); 4 duhovnije samo po en korporale; spovednice ste v vsem samo dve; ciborijev je vsih skupaj 62; da je pomanjkanje ma.šnih plajšev in druzih zadevnih naprav, se že tako vč; zvonov (večih je samo 34 ; trinajst duhovnij nima svojega keliha, 18 duhovnij po en sam kelih ; kerstnega kamna ni nobenega; mi-nistrantovske obleke nobene ; 15 duhovnij nima „anti-pendiuma"; 22 duhovnij je brez kacega altar j a (morajo toraj le na „portatilih" maševati); 13 duh. nobene albe itd*
To je prepisano iz škofovega zapisnika, ki ima pregled vsih teh reči iz vse Bosne. S tim je pač dosti povedano, kako se godi katoličanom v Bosni. Priporočil se je mil. vikši pastir pri preč. g. kanoniku dr. Pavkarji, da bi družba za olepševanje cerkev kaj pripomogla, toda ko bi tudi vse svoje izdelke celega leta za to obernila, bi le malo izdalo. Morebiti enemu ali drugemu usmiljenemu verniku kaka dobra misel pride: kaj storiti za naše slovenske brate v Bosni. Ako bi kdo kaj imel poslati, se lahko zgodi z napisom: Naj prejme premil. prečast. gospod Paskal Vujčič, apostoljski vikarij v Bosni, sedež Bre-stovsko. Skoz Zagreb , Sisek. Da je pripravljeno posredovati tudi vredništvo Zg. Danice, se tako ve.
Omeniti moramo še to posebno zadevo, da prote-stantje, ki se v vse vtikajo, če tudi nikjer za njih prozeli-tizem nič, in še celo za njih denar le malo marajo, so tudi v Sarajevo vsilili svoje tako imenovane dijakonise, za ktere pa kristjanje menda ne vprašajo dosti bolj kot za lanski sneg. Mil. škof Vujčič pa je že vravnal, da bodo zagrebške usmiljene sestre ondi napravile podružnico ter bodo prebivavstvu v resnici k keršanski oliki pomagale. Potreba zares je velika, da se temu ubogemu ljudstvu že enkrat pomaga kviško, in ker je ločenje njih večine od edinosti svete Cerkve narod pahnilo v turško sužnost, ni dvomiti, da njih zedinovanje z materjo Cerkvijo bode tudi njih reševanje spod mohamedanskega jarma, po kakoršni koli poti previdnosti božje.
Nekteri lloliemvarti. Žiga Anton grof Hohen-wart, knez vikši škof na Dunaju, je bil rojen 2. maja 1730 na Kolovcu, zdaj Staretovem gradu pri Kamniku. Bil je sin gr. Fr. Karola pl. Hohemvarta in Marije Ane bar. de Leo. Do 16. leta je živel v očetovski hiši na Kolovcu. 18. vinot 1746 je stopil v družbo jezuitovsko na Dunaju. Novo mašo je imel 4. vinotoka 1751» pri sv. Jakopu v Ljubljaui v pričo številnih zbranih kranj skih stanov, svojih staršev in sorodnikov. Z njim ob enem, v ravno tisti cerkvi, in ob ravno tisti uri sta imela pri stranskih altarjih novi maši njegova brata Anton in Janez, tudi jezuita. Pervemu je k sv. maši stregel grof Jakop, drugemu grof Ljudovik Hohen-wart, brata; brat Bernardin pa, tudi jezuit in sjcer še le magister, je azistiral svojemu bratu Žigu. Žiga je bil po želji Marije Terezije veroznanski in zgodovinski učitelj štirim naj starejim sinovom velikega vojvoda Leopolda Toškanskega, Frančišku, Ferdinandu, Karolu in Aleksandru. Šel ie toraj 1. 1778 v Florencijo in jo učil z veliko spretnostjo in čverstostio. Žiga Hohen-wart je bil naslednjič škof v Terstu in potlej škof v Šent-Hipolitu, 1. 1803 je bil poklican na nadškofijski sedež na Dunaj; 14. vel. travna je prišel na Dunaj in je prejel tudi pallium (znamnje nadškofovo) iz rok apostolskega poročnika. 17 let je blagorno delal v tej visoki službi; umeri je v pervi uri 30. rožnika 1820. — Med posebnimi žalovavci po njem je bil zraven druzih vernikov njegov nekdanji učenec cesar Frančišk.
Iz Gorice, 23. vin. Tukaj je prišel te dni na svetlo italijanski časnik „11 Goriziano" za zdaj kot list na ogled, ki ga bo tukajšno kat. društvo od 1. prih. mesca nov. redoma po dvakrat na teden izdajati začelo. (Cena 1 gl. 50 kr. za kvatre.) Namen tega časnika bo edino ta: se krepko za katoliško vero potegovati, katoliški živelj vterjevati, kar je posebno potrebno v mestu, kjer nekteri le preradi berejo sveti veri nasprotne novine, n. pr. hudobnega „Cittadino," in ves verski čut zgubijo. Po deželi je bolje, ondot je katoliški duh nepokvarjen, katoliško življenje se v vsakem oziru v djanji skazuje, doma v cerkvi, po božjih potih, z nenavadnimi cerkvenimi slovesnostmi, pri novih, zlatih mašah itd., nove cerkve se zidajo, druge popravljajo, olepšujejo, križevi poti napravljajo itd.
Petdesetletnica premis. kneza in nadškofa (ioriskega
prerailost. in prečast. gospoda gospoda
Andreja dr. Golmajera,
3Ietropolita Ilirske cerkv. okraj iiie.
(Dalje.)
Sosebno znamenito je, kar je učeni v. č. g. prof. Kocijančič v hebrajskem jeziku zložil prevzv. zlatomaš-niku v čast, in se je enako djalo v popisane adresne bukve.
So namreč tri pesmi (himni). Perva pesem ima šest odstavkov, vsaki s štirimi versticami. Obsega bujenje Goričanov k veselju in radosti o zlati maši svojega Očeta premil. nadškofa, in pridjan je psalm, s kterim naj prosijo blagoslova od Večnega Gospoda nad svojega vikšega pastirja. Druga ima 16 verstic, je hebrajska parafraza in sleherne verstice perva čerka je ena iz med čerk nadškofovega imena, tako, da se pri kraju od zgorej doli bere: Andrej Golmair. Tih verstic zapopadek je veselje in radost zavoljo zlate maše vikšega pastirja. Tretja pesem je hebrajska abeceda, ter za vsako čerko sledite dve verstici, tako da je vsih skupaj 44 verstic, v kterih je brati hvala našega vikšega pastirja za njih pastirske dela v vinogradu Gori>ke nadškotije. Ob svojem času in na pripravnem kraju bodo te pesmi natisnjene v hebrajskem jeziku in tudi v prestavi. Spisal je imenovani g. profesor o priložnosti zlate maše prevzv. nadškofu tudi učeno pretresovanje Abelnovega in Kajnovega darovanja, iz kterega pretresovanja posnema: 1. da je že Adam opravljal klavne daritve; 2. da sta Abel in Kajn darovala zaklaue živali po pod-učenji očeta Adama; 3. zdi se, da sta Abel in Kajn v svetem pismu omenjeno daritev opravila po Adamovem povelju; 4. da je bila Abelnova daritev Bogu prijetna, ker je bil Abel dober, in da Kajnova mu ni bila prijetna, ker je bil Kajn hudoben; 5. skor gotovo je, da je bil Abelnovo daritev ogenj iz nebes prižgal, in da je tako Kajn spoznal, kako prijetna da je Gospodu.
Skerbelo se bo, da se to tehtno in učeno pretresovanje natisne. Vsi ti učeni sostavki in dola, vse omenjene adrese so očitne znamnja veselja in spoštovanja pri čast. gospodih duhovnih zavoljo zlate maše prevzv. nadškofa.
Slavili pa so zraven tega še mnogoteri drugi ta dan z lepimi in umetnimi poezijami in adresami. Naj omenim, da gospod Andrej Marušič je dosedanje življenje nadškofovo in njih dela v korist cerkve kakor deržave speval v dolgi pesmi, ki je vredna, da bi se za občinstvo ohranila.
Učenci malega semeniša so svoje čutila hvaležnosti in ljubezni do svojega dobrotnega Višega pastirja na znanje dali s hvaležnimi ogovori v sedmih raznih jezikih: v slovenskem, ilirskem, talijanskem, latinskem, gerškem, nemškem in francoskem jeziku. Predložili pa so dotične adrese že konec mesca avgusta ob času svoje ločitve iz semeniša in odhoda na šolske praznike, takrat ko so bili prevzv. gospod nadškof nazoči pri godbini in pevski preskušnji v malem semenišu.
Na večer 30. sept. je bila beseda katoliške družbe, in sicer ta pot v sobani malega semeniša, ker je prostorna in je bilo ravno vse prazno vsled šolskih praznikov.
Zbralo se je bilo silno veliko gospode obojnega spola, kakor tudi priprostega ljudstva. Govorili so : blag. gosp. dr. Dolijak predsednik, g. Toman, in g. Rajce-vich, kanonik iz Zare.
Vsaki omenjenih gospodov je govoril narprej nekoliko o slovesnosti zlate maše, potem pa je imel vsak odmenjeno svojo tvarino. Pojasnoval je dr. Dolijak zgodovino o Oglejskih škofih in patrijarhih sploh, pričen&i
pri sv. Hermagoru in Hilariju, ki sta patrona Goriške nadškofije. Pripovedoval je, kako je Oglejski škofovski sedež postal središni prestol (sedes metropolitana) pod sv. škofom Valerij anom, prijatlom sv. Ambroža in serčnim varhom sv. vere zoper arijansko krivoveratvo. Po tem je opomnil sv. Hromacija, Oglejskega nadškofa, ki je bil prijatel sv. Jeronima, in ki je tako modro vodil svoje duhovstvo, da je sv. Jeronim Oglejsko duhovšino imenoval zbirališe svetih. Nadalje je govoril od patrijarha sv. Pavlina, prijatla cesarja Karola Velikega; od modrega patrijarha Popona, ki je Oglejsko cerkev tako podaljšal in olepšal, da je postala velik in znameniten tempelj Gospodov, kakoršen je viditi še dan danes.
Razkazoval je nato sosebno znamenite dela še druzih slovečih patrijarhov, in poslednjič pripovedoval, kako je bila patrijarhalna čast v Ogleju nehala, in Oglejski prestol razdeljen v Goriško in Videmsko nadškofijo. Sklenil je govornik s tem, da je dokazal, kako so Goriški nadškofje bili vselej dobri pastirji, kako so varovali taisto vero svoje čede, ktero je pervi v teh krajih oznanoval sv. Marka in za njim pervi Oglejski škof sv. Herznagor.
Po dokončanem govoru so slavo- in živijo-klici iz sto in sto ust na zlatomašnika doneli po sobani.
Na to je govoril v talijanskem jeziku preč. kanonik Gregor Rajcevich. Ozerl se je na nadškofa kakor zlatomašnika z nekterimi besedami; noče pa govoriti o dobrih delih prevzvišenega zlatomašnika, njegove mnogotere zasluženja za cerkev in deržavo naj prihodnji rodovi oznanujejo. Razlagal sprelepo je dalje resnico, da cerkev je vselej terpela in da takrat ko je terpela, je naj bolj bila povikšana, da ravno po terpljenji se je vselej naj bolj vterdila. Pred oči je stavil iz zgodovine vse krivoverstva, vse preganjanja in je dokazal, kako častitljivo se je cerkev vselej zopet vzdignila k veči časti, se še bolj razširjala po veaoljnem svetu, ko so jo sovražniki iztrebiti hotli. Potoval je govornik v duhu po vsih delih sveta, po Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji, in jasno dokazal, kako se vera razširja bolj ko jo preganjajo.
Primeril je cerkev barki, ki po viharjih in po hudih dnevih pri solnčnem sijanju mirno v zavetje prijadra. Vse je bilo zamaknjeno v besede izverstnega govornika, ni pa bilo konca slavoklicev, ko je ob koncu govora omenil ljubezen in vdano pokoršino ovčic do zlatomašnika in njihovo nasprotno ljubezen do ovčic.
Slovenski govornik gosp. Toman je le malo besedi govoriti mogel v čast zlatomašnika, ker je časa pri-manjkalo. Ko je beseda minula, so ob osmih zvečer, že v temni noči, umetni ognji, prižgani na Kostanjavici poleg frančiškanske cerkve, daleč okrog deželi oznano-vali slovesnost tega dne; pa tudi samostan, ki stoji na precej visokem griču, je bil kaj krasno razsvetljen.
Mestna godba na dvorišu nadškofove dvorane, vojaška pa po mesti ste še o poznem večeru naznanjale čast in veselje, ki serca Goričanov napolnite vselej, sosebno pa še zdaj o zlati sv. maši njih ljubljenega nadškofa. —
Po noči med 30. sept. in 1. okt. je dospel v Gorico telegram, kterega je poslal kardinal Antoneli po povelju sv. Očeta do prevzv. nadškofa.
V tem telegramu sv. Oče prevzv. nadškofu k njih petdesetletnici srečo vosijo s tem, da jim svoj blagoaiov pošljejo, in privolijo, da nadškof prihodnji dan pri veliki sv. maši podelijo papežev blagoslov pričujočim vernikom.
Ta novica je vse zveste sinove svetega Očeta zlo zlo razveselila; znamnje je, da sveti Oče ljubijo in čislajo našega nadškofa ; gotovo pa je ravno zavoljo tega raz-
veselila tudi prevzv. nadškofa toliko bolj, ker jim je bilo to vošilo od strani svetega Očeta popolnoma nepričakovano.	(Dalje nasl.)
Zdihljeji po detinski dobi.
Oj zlati časi, kje ste vi, Oj časi mojih mladih dni, Ko so rokč mi mamice Kazale svitle zvezdice ?
O j zlati časi, kje ste vi, Oj časi mojih mladih dni,
Ko s sladko mamico vesčl Sem zjutraj moljkati začel ?
Oj zlati časi, kje ste vi, Oj časi mojih mladih dni,
Ko sem po trati pobiček Igral se kakor angelček ?
Oj zlati časi, kje ste vi, Oj časi mojih mladih dni,
Ko mi šeptal je travnik, log: „Oh dete, dete, lčp je Bog!"
Veselja polni časi vi, Po vas mi duša koperni;
Ve miti noče se vaš raj : Se vernil vanj bom jaz nazaj !
C ar i graj s ki.
Peiinoree. Prikaz in pokaz na našem slovstvenem polju.
Da naše slovstveno polje ni še po vsem obdelano, to je pač vsacemu znano; da bi prišlo mnogo delavcev orat ledine in doverševat, kar je že pričetega, to pač vsakdo želi. Tudi moje iskrene želje so bile in so še in bodo, da bi slovensko slovstvo vsestranski napredovalo, ter bi mi s tem naše zaničevalce prisilili utihniti, pa staviti mili naš narod na stran drugim omikanim, ponosno kazajočim na duhovna dela svojih mož. Zato sem štel v dolžnost svojo in v dolžnost vsacega domoljuba podpirati slovstveni razvoj z duševnimi in denarnimi pripomočki. Kako sem bil oveseljen dobiti v roko kako novo delce, ali vsaj slišati, da bo izšlo, dobro vedoč, da dobim, če tudi ne najbolj izbrane hrane, vsaj kaj tečnega, zdravega, prebavljivega. Nisem se bal, da bi dobil namesto dobrega kruha plesnjevega, mesto lepo dišeče cvetice pekočo koprivo. Res, do zdaj mi ni prišlo na misel, da bi mogla slovenska roka spisati kaj tako umazanega; — ali milujem, da sem se motil! Žalostno je , da ni brez slovenskih mla-denčev ali mladih mož, ki so zgrešili pravo pot iz megle vsakdanjosti v jasne zračne višine, ter zabredli na pot, ktera se pogrezuje zmiraj bolj v blato, v podzemske tmine, zlasti v naj novejih izdelkih svojih !
Kaj pač mislim, kam merim s temi besedami? Na neke „pesmi," ki so kvante in ne „pesmi" ter hočejo kužiti lepe slovenske serca. Z nejevoljo sem jih položil iz rok in zoper take izdelke protestujem v imenu a) nravnosti in b) estetike.
a) Prepeva se sama poželjivost, gerda mesenost in nesramna brezbožnost. Nehote so mi na misel prišli časi poganstva, v kojih se je častila nečista Venera z djanji, kakoršne hudo obsojujejo vsi tudi naj zlobneji nasprotniki kerščanstva, ktere čaae vsakdo zaznamuje kot čemi, neizbrisljivi madež v zgodovini in razvoju človeštva. In imenovanemu pesniku (?), kaj mu je ,,bog" in vse? Mesenost mu je „stvarnik", „mogočni bog" in zatoplje-nje v mesenost to mu je „služba božja", to so mu ne-
besa , kakoršne si želi vstvariti pod vsakim drevesom. Zale nebesa, v kterih se kvari naj lepši od Boga podeljeni dar! Da ne pretiram stvari, bi lahko dokazal z versticami iz knjižure same, a moja roka se protivi zapisati kaj enacega. In zraven se prederzne vpletati ime stvariteljevo, ime sv. križa! Da zabrede Slovenec tako daleč, to me boli.
Pristavek. Ker je to svarilo za občinstvo, si ne moremo kaj,jla pristavimo k temu oddelku še nektere prevdarke. Čudno je pred vsim, da človek, kteri veruje v povračilo dobrega in hudega, česar še turk in nevernik ne taji, se ne boji celega lepega naroda kužiti s pohujšljivimi spakami. Ako bo gorje človeku zavoljo pohujšanja vsacega sploh, kaj še le, kadar se prederzno loti kar cele dežele jo nravno okužiti! — Očitno je tudi, da zraven pisavca teži butara odgovornosti tudi tiskarje , založnike, prodajavce in vsaktere razširjavce pohujšljivih izdelkov. — Izraelcem je bil Bog zapovedal varovati se, da kdaj ne delajo prijaznih zvez s prebivalci okuženih nevercev, kteri bi jim bili v pogubo (Exod. 34). Slovencem enako veljd varovati se pohujšljivih pisavcev in njih dčl, ki ljudstvo išejo v spačenost in pogubljenje spraviti. To niso povzdigovalci slovstva, niso napredovalci, niso domoljubi in prijatli; — to so lažnjivi preroki v ovčjih kožah, ki želč viditi narod ogerjen, nečist, spačen, kakor so sami. Vr.
b) Tudi v imenu estetike prote3tujem zoper enake izdelke. Nenravno tudi ni lepo, kar priznava tudi g. Stritar v Zvonu. Tesni vzliv duhovne ideje z zunanjo obliko, harmonija med obema, to je bistvo lepote. Ali pa je ova poželjivost, meaenost duhovna ideja? Ne, vsaj se duh, dokler ni še popolnoma zakovan v okove ovih nagibov, zoper nje bojuje, skuša jih zatreti ter oprostiti se njihovih napadov ; kar je duhu tako nasprotno, vendar ne more prihajati od njega. Se ve, kadar je duh zmagan, kadar se ne more več ganiti, potem gospodarijo prosto njegovi nasprotniki, zavzimljejo vse sile, ter se košatč kot edino pravi, kterim suženj ni več zmožen odrekati izjava v besedah in spevih. In to se kaže v imenovanem delu. Ne povzdiguje nas k sebi v duhovne višine, kjer bi se čistili in navduševali, vsaj sam ni na višavah, temuč vabi bralca, k sebi v blato k nesnagam. Zato rečem, da so te pesmi gerde tudi v estetičnem smislu in vsak domoljub mora se žalostiti, da se hoče taka kopriva šopiriti v našem slovstvu , žalostiti se, da se je vsadila v tla na Slovenskem.
To so moje kratko objavljene misli in menim, da govorim iz serca vsem Slovencem. Iz tega pa izvajam tudi našo dolžnost, zavirati razširjevanje tacih del. Le ne recimo, slovensko je, podpirati moram! Ne bodimo polovični, vsaj slovenska kuga ni manj nevarna, kakor druzih narodov. In odkrito povem, raje vidim, da ne izide na svitlo nobeno delo, kakor bi izhajali tako spačeni obrastki, ker to bi ne bil napredek, ampak nazadek, pot nazaj v nespodobnost in čeme pregrehe.	A. J« f -
Jalovost in dolgočasnost sedanjega prostonli-selstva se kaže v vsih njegovih delih in napravah. Povsod se boji Boga, molitve in križa. To se je razodevalo undan tudi o začetji vožnje po novem dolgem prerovu skoz Ceniško goro, ki so ga Lahi dodelali med Italijo in Francijo. Pričeli so vožno slovesno — brez duhovna in brez kralja, kakor pravi „Unita." Ko so bili med amerikanskimi deržavami in Evropo napravili prekmorski daljnopisnik, je bil pervi daljnopis (telegram): „Cast bodi Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji dobre volje!" Tukaj pa ni bilo nobenega znamnja, kar bi razodevalo povzdigo serca k Bogu. Kaj tudi hoče tacega veličanskega reči vse
skozi s frama9onstvom spodrita Italija ? Sedanji suhoparni liberalizem — in pa star stergan meh.
Hazgled po svetu.
Kakošen sad rodi liberalizem, se kaže na Ba-uenskem in drugod. „Gent. Korresp." te zadeve v lastnem spisu poznamnuje, poleg kterega naj se ravnajo naslednje verstice. Kakor so liberalci dobili vladno kermilo v roko, so kremplje stegnili in pokazali se za naj bolj gerčaste absolutiste, deržava je vse, cerkev le to, kar deržava hoče. V vse se deržava vtika, kar ji nič mar ni. Liberalizem hoče imeti vao oblast čez šole, šolo od cerkve ločiti, vse brez razločka v šolo posiliti (Schulzwang), kakor da bi bili otroci njegova lastina, da bi vso mladino po svojem izučil za brezvernost. Ob kratkem: deržava hoče biti papež in kralj, — vse ob enem, česar še pri ne-vernikih ni bilo. Prostomavtarstvo hoče vero in vse v oblasti imeti, liberalstvo zatira svobodo versko in učilno in vstanovlja posiljeno nejevero in posiljeno šolstvo ter špartansko guljavo ali „dresuro," kakor pravi „Genf. Korresp." Kakošen trinog je liberalizem, ki vso svobodo v sužnost deva, kaže nemško cesarstvo, v kterem so katoliški vradniki, ki žive po katoliško, skoraj ne-slišana prikazen. Pri volitvah ni trohe svobode , vlada ima svoje sužnje, ki jih zaganja k volitvenemu verču, ako nima še večine, da zatira razodevanje pravega ljudskega glasa. Asesorju g. Edelmanu pa je badenska vlada ustavila njegovo plačo, če tudi jo dobiva iz cerkvene kase, češ, da hoče ostati služabnik Cerkve in ne deržave. Toliko spoštuje novi liberalizem lastnino in osebno svobodo. Vradniški liberalizem ni nikjer bolj pomandral vstavnosti kakor na Badenskem. Nemške vradniške zbornice ne spoštujejo prava in nrave, ker-šanskih podlag in mej v postavodajstvu, podlaga njih postav je „sic volo, sic jubeo (to je moja volja in zapoved)" vsemogočnega ministerstva.
Pravo je bramba slabim, in Cerkev uči dekalog (zapovedi Božje) mogočnega in bogatega in postave ker-šanske nravnosti, in ona spoli-, je ljubezen po svojih samostanih in nešteviinih družbah. Liberalizem pa zatira Cerkev, iše keršansko vero v sercih bogatih in ubogih zadušiti, pači pravico in nravnost (čednost), izprega strasti in pripravlja poti „internacijonalu (rudečkarstvu). Rudečkarsko počenjanje je nasledek tlačenja in zatiranja svete Cerkve in če se bodo delj časa Cerkvi pravice utergovale, veči moč bo rudečkarstvo dobivalo. Ru-dečkarstvo pa bode poslednjič naj bolj davilo tiste, kteri ga zdaj debelijo in pasejo s svojo vnemarnostjo do svoje lastne vere, do sv. Cerkve in njenih pravic, pa s tira, da še celo podpirajo sovražnike sv. Cerkve, brezbožne časnike, zopercerkveno postavodajavstvo in sploh tako počenjanje, ki je sovražno Cerkvi, veri in papežu.
Le čudno je, da mnogi ne spoznajo nevarnosti! Kjer koli bi se imele pripoznati in pnterditi pravice raznim narodom, pravice Cerkvi, kjer koli bi se imelo k moči pomagati kaki katoliški deržavi: precej začne pri vsih prostozidarjih in pri njih hlapcih plat zvona biti. Kakošen hrup zdaj ženejo, ko si Ilohenvartovo ministerstvo prizadeva dognati spravo med narodi, 8 čimur bi se tudi Avstrija vterdila! Vidimo pa tudi, kako so s Hohenvartom vsi katoličani in vsi prijatli pravice, Beusta pa gladijo vsi nasprotniki in sovražniki (zavedni ali nezavedni) Cerkve in Avstrije.
Odkar je sv. Oče z dopušenjem evropejskih vl&d jetnik v Vatikanu, je zmiraj huje in bo zmiraj huje, dokler se ta v nebo vpijoča krivica ne popravi. Laži-liberalizem in prostozidarstvo sta Evropo premenila v razbojniško jamo, narodovsko pravo je pretreseno, glavue podslombe človeškega občinstva spodmajane, vera, oblast.
svoboda se enako napadajo. Velike ribe jedo male — močnejši deržave hočejo pogoltniti šibkeje, vsim pa groze rudečkarji.
Keršanako-katoliški narodi se morajo oserčiti, povsod le pravico terditi, za vero in pravico delati in se poganjati, zraven pa moliti in k Vsegamogočnemu klicati, da \)i še milostno roko stegnil nad viharno morje in valovom utihniti zapovedal. In ker so pregrehe zadolžile mnogotere zla in nesreče, zato je pred vsim treba poboljšanja in pokore.
Katoliško gibanje na Italijanskem je čedalje veči in močnejši; 22. t. m. je prišlo v Bolonjo pred milostno podobo Marije Device, od sv. evang. Luka, stirdeset tisuč romarjev iz daljnih duhovnij v procesiji na božjo pot, da bi sprosili mir sveti katoliški Cerkvi. — Tudi katoliške družbe se vedno bolj širijo po Laškem, to pa zoper brezbožnost in toliko druzih nevarnih in zapeljivih družb, ki uboge delavce tirajo v večno in časno nesrečo. Pri delavski družbi v Torinu (V Unione di Torino) se zavežejo udje: 1. Ne kupovati in ne brati slabih bukev in časnikov ; 2. poklekovati pred sv. Rešnjim Telesom, kadar grejo n. pr. bolnika obhajat itd.; 3. ob nedeljah in praznikih ne delati; 4. zderžati sebe in svoje od tovaršij, društev in glediš, v kterih se žali čednost, vera, papež ali cerkveni služabniki; 5. tergovoi, gospodarji skerbe, da imajo dobre in keršanske delavce itd.
Po vsem Laškem je mertvija človeštva od 1.1860 vsako leto veči in raste tako, da je groza. To pričajo zapisniki 4 zdravniških shodov 1. 1862 v Milanu, 1863 v Neapelnu, 1866 v Florenciji, 1868 v Benedkah in letos v Rima. V Rimu jih je zdaj ob času shoda v enem tednu umerlo 145, 70 moških in 75 ženskih. In vidili bodete naslednji teden! kliče „Unitk." — Kje je to mogoče pri tolikem številu zdravnikov v Rimu? Ali ni ta mertvija kakor neka osoljenka previdnosti Božje do zbranih zdravnikov, po večini sovražnikov sv. Očeta rekoč: Pok&žite, koliko premorete brez Mene, ki v napisih svoje zbornice razodevate zabavljanje čez Mojega namestnika!..
Po shodu zdravnikov se napoveduje v Rimu shod delavcev, in za tim shod masonskih (mavtarskih) družb. Lepa reč pa je, da nihče noče kake dvorane za nje dati. — 17. t. m. so bili „italianissimi" razsvetlili ko-losej kjer 80 njih očetje nekdaj oči pa3li, ko so rimski imperatorji dajali kristjane divjim zverim tergati. Sedaj pa jih tergajo laški liberaluhi sami s kanonami, svinčenkami, s peresom, z jezikom ter bogokletjem, ktero se je razlegalo tudi po koloseju. Naj manj osem desetin je bilo ne-Rimljanov.
Ilanoveranska kraljica je že nekaj časa v Rimu in ima menda namen v katoliško Cerkev prestopiti.
Is Ljubljane. Na mesto g. Šolarja pride v Ljubljano iz Reke gosp. prof. M. Žakelj, in v Novomesto iz Varaždina g. prof. S. Žepič, g. A. Meingast pa od ondot v Celovec na gimnazijo.
Zastran sprave s C ehi ta trenutek vse pričakuje, kakošen odgovor bo cesar dal Cehom na njih adreso. Bog oberni na dobro; posebne prostosti nikjer ni dosti upati, dokler je Rim v sužnosti.
Iz Bovškega. *) — Nedeljo posvečevanja vaih cerkva so nam v Soči na Bovškem postavili v. č. o. Ev-stahij iz Kostanjevice nove Štacijone, ktere je sloviti kranjski slikar Tavčar iz Idrije prav okusno naslikal. Kdor koli med nami duhovnimi brati, vnet za lepoto
•) V zadregi zelo obkrajšiiio.	Vr.
hiše Gospodove, si je za okinčanje njemu izročene cerkve kaj novega omislil, gotove dobro vč, koliko truda, koliko prošenj stane, da se potrebni stroški zmagajo. Toliko veči zasluga in čast toraj za gosp. duhovnega pastirja in druge dobrotnike. Pač marsiktera keršanska duša se pri križevem potu spominja vsih, kteri so s svojo radodarnostjo k tej lepi in tolikanj dobri napravi pripomogli. Od vsih strani je bilo v dan slovesnosti ljudstvo v Sočo privrelo, ker pri nas je redko tako opravilo in kdor je po potu v Sočo korakal, je vidil, s kako radostjo Sočani iz svojih revnih bajtic izmed skalovja proti hiši Gospodovi hitijo. Okoli 10 med pokanjem možnarjev in slovesnim zvonjenjem 14 čverstih mladenčev nese v lepem redu štacijone iz duhovne hiše v cerkev in za njimi gredč vis. č. oče Evstahij, druga duhovšina in verno ljudstvo ter se je godilo blagoslov-ljevanje in Božja služba po navadni šegi. Preč. gosp. oče Evstahij so prav krepko in jasno razlagali v pridigi odpustke, ktere zadobimo pri molitvi križevega pota, in kako se more vsaki vdeležiti tih odpustkov.
Serčna hvala prečast. o. Evstahiju za dobroto, ki so jo storili ta dan, pa tudi Soškemu županu za lepi red, za kterega je skerbel pri veliki množici. Vi pa verli Sočani, premišljujte radi in pogostoma Kristusovo terpljenje, molite za svojega gorečega dušnega pastirja, in gotovo bodete tudi skusili, kako resnične so besede v. č. očeta Evstahij a, da nikoli morebiti niste nobenega solda tako dobro obernili, kakor kar ste za napravo tabel Kristusovega terpljenja podarili.
Mh*horshe spremembe.
V	ljubljanski škofiji. Prestavljeni so naslednji čč. gospodje: Mart. Končnik, kaplan iz Planine v Cerknico; Jan.JTavčar, seta. duh., v Planino; Le op. Gorenec, od Sent Lorenca v Slavino; Mih. Bar bo, novoposv., v Sent-Lorenc: Mat. Lavrič, sem. duh., v Žužemberk; Avg. Jesih, novop., v Šent-Vid pri Vipavi. C. g. Daniel Ter ček, duh. nemškega reda in fajm. v Podzemelju, je prestavljen v mesto Metliko in na njegovo mesto v Podzemelj č. g. Fr. Dovgan, fajm. s Černomelja. — Umeri je g. Fr. Pustaverh, lok. na Selih, 22. okt. (R. I. P.); lokalija je razpisana 25. oktobra.
V	goriški nadškofiji. V. Č. g. Ant. Grusovijn je postal vikarij stolne cerkve v Gorici. Vikarji ao postali čč. gg.: Štefan M oz etič v Stijaku; Anton Lukežič v Gabriji pri Merni; Frančišk Delkin v Plavih (novo vatanovljeni vikariji). Duhovni pomočniki so postavljeni čč. gg: Jan. Stres v Mernem; Jan. Lukežič v Komnu; Jož. Tonsič v Komnu; Angelj Contazzo na Piacuti v Gorici; in ČČ. gg. novomašniki: Blaž Gerča v Rifenbergu; Alojzij Carli v Šent Križu; Fr. Vidic v Kanalu.
V	teržaški škofiji. Prestavljen: C. g. Fr. Franza iz Mil (Muggia) v Koparv (Capodistria) za duh. pom. in korvikarja ; postavljen: C. g. Dominik Bullo, nov. posv., v Mile za duh. pom.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Iz Rakitne: poprej 1 gl. 30 kr. st. den. v sr., zdaj 1 gl. 20 kr. — Dobra roka iz Zno-tranjskega po g. D. 1 gl.
Za afrik. misijon. Od sv. Katarine pri Topolu po č. g. J. K. 3 gl. Iz Kolovrata 2 gl. 40 kr.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiakar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.