poštnina platana t gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
75. k
kos.
V LJUBLJANI, dne 18. septembra 1935.
Letnik
VI.
VSEBINA
507. Ukaz o postavitvi banov Dunavske in Dravske banovine.
508. Pravilnik o uvozu in tranzitu živih rastlin in rastlinskih delov sadnih in gozdnih sadik, ključev, grmičja, okrasnih rastlin, potaknjencev, odrezanega cvetja, krompirja, čebulic, sadnih in drugih plodov.
500. Pravilnik o proizvodnji, uvozu in prometu sredstev za zaščito rastlin.
510.	Barvanje semenja lucerne in rdeče detelje.
511. Odločba o pobiranju taks za pregled, analizo in plombiranje semenja.
512. lzprememba pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.
513. lzprememba pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah. Pojasnilo.
514. lzprememba uredbe o finančni kontroli. Popravek.
515. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
516. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
507.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki.
Na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle ter na podstavi člena 86. ustave
postavljajo:*
za bana Dunavske banovine Paunoviča Svetislava, državnega svetnika v pokoju, in
za bana Dravske banovine dr. Natlačena Marka, odvetnika iz Ljubljane.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz.
V Bohinju, dne 10. septembra 1935.
Pavle s. r.
dr. R. Stankovič s. r.
dr, I. Perovič s. r.
Predsednik’ ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
508.
Na osnovi § 15. zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929 predpisujem tale
pravilnik
o uvoz« in tranzitu živih rastlin in rastlinskih (le^ov sa^nih in gozdnih sadik, ključev, grmičja, okrasnih rastlin, potaknjencev, odrezanega cvetja, krompirja, čebulic, sadnih in drugih plodov,*
I.	Splošne določbe.
Clen 1.
Prepoveduje se uvoz v Jugoslavijo rastlin in rastlinskih delov, ki služijo za sajenje, okuženih z rastlinskimi boleznimi in škodljivci.
Da se prepreči, da bi se zanesle rastlinske bolezni in škodljivci, sla zavezana uvoz in tranzit rastlin in rastlinskih delov, ki služijo za sajenje, kontroli po predpisih tega pravilnika.
Minister za kmetijstvo sme na osnovi § 15., točke 3., zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin iz 1. 1929. začasno in izjemoma prepovedati uvoz ali pa odrediti pregled in oddajo v karanteno rastlin in rastlinskih delov tudi, če bi bil po tem pravilniku njih uvoz brez pregleda dovoljen.
II.	Uvoz krompirja kakor tudi sadik sadnega drevja in
vseh ostalih lesnatih rastlin iz okuženih držav.
Člen 2.
Da se prepreči, da bi se zanesle nevarne rastlinske bole/m in škodljivci, in to bolezen raka na krompirja
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19, 12. septembra 183», št, 211,	avgusta	1935,	št.	191/XLIY/449.
(Synchytrium endobioticum), škodljivca: krompirjeva zlatica (Leptinotarsa decemlineata) in krompirjev molj (Phthorimaea operculella) ter San Josejev kapar (Aspi-diotus perniciosus) na sadnem drevju, je uvoz krompirja tor sadik sadnega drevja in drugih lesnatih rastlin zavezan posebni Kontroli po predpisih členov 3., 4., 5. in ti. tega pravilnika.
Isti postopek uporablja minister za kmetijstvo tudi na druge rastline in rastlinske bolezni in škodljivce, če se za to pokaže potreba.
Clen 3.
Uvoz krompirja kakor tudi sadik sadnega drevja in ostalih lesnatih rastlin v Jugoslavijo iz držav, v katerih je bolezon ali škodljivec iz Člena 2., je dovoljen samo, če spremlja pošiljko po členu 4. predpisani certifikat naprave, ki opravlja v državi izvoznici javno fitopatološko službo; s certifikatom mora biti potrjeno: da pošiljka ni okužena s kakšno boleznijo ali škodljivcem iz člena 2. in da ne izvira iz okoliša, kjer je dotična bolezen ali škodljivec, in tudi ne iz zaščitnega pasu 10 km v premeru okrog tega okoliša.
Ministrstvo za kmetijstvo objavi po podatkih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj vsako leto redno v mesecu januarju v »Službenih novinah« države, v katerih je bolezen ali škodljivec iz člena 2. ali kaka nova nevarna bolezen ali tak škodljivec. Razen tega objavi tudi med letom, če se pojavi v kaki drugi državi bolezen ali škodljivec iz člena 2. ali se pojavijo kake nove nevarne bolezni in taki škodljivci. V tem in onem primeru se obveste tudi obmejne carinarnice.
Člen 4.
Certifikat o zdravstvenem stanju iz člena 3. mora bitii napisan, razen v jeziku države izvoznice, tudi še v francoskem jeziku in mora navajati:
1. naziv kraja, iz katerega pošiljka izvira (kraj. občina, srez, pokrajina);
2. da pošiljka ni okužena z boleznijo ali škodljivcem iz člena 2„ zaradi katerih je prepovedan uvoz v Jugoslavijo glede proizvodov, omenjenih v tem členu;
3. da pošiljka ne izvira iz kraja, kjer je bolezen ali škodljivec iz člena 2., in da tudi ne izvira iz zaščitnega pasu 10 km v premeru okrog okuženega okoliša, in sicer glede krompirja, da ni prvih treh, glede sadik sadnega drevja in ostalih lesnatih rastlin pa, da ni škodljivega San Josejevega kaparja;
4. številko vagona, oznako tovorka, vrsto in količino (število tovorkov) in težo blaga, pa besedilo zalivke na vagonu ali na paketih;
5. potrdilo (izjavo), da je organ fitopatološke službe države izvoznice osebno opravil pregled blaga in napravil zalivko;
6. pečat fitopatološke naprave države izvoznice in podpis organa, ki je opravil pregled;
7. ali je pošiljka v nasutem stanju ali pa v vkladu po členu 5.
Člen 5.
Vsaka pošiljka krompirja kakor tudi sadik sadnega drevja in drugih lesnatih rastlin, ki izvira iz držav, kjer je dotična bolezen ali škodljivec iz člena 2., mora biti v plombiranem vagonu ali pa vložena v plombirane nove vreče, zaboje, košare ali druge omote.
Člen' 6.	- »
Vsako pošiljko krompirja in sadik iz člena 2., poslano iz držav, kjer je kakšna bolezen ali škodljivec iz tega člena, mora obmejna carinarnica zadržati, ne da bi se pošiljke dotaknila in ne da bi snela zalivko, in takoj obvestiti, priloživši certifikat o zdravstvenem stanju, pristojno kmetijsko poskusno in kontrolno postajo, ki obvesti carinarnico brzojavno: ali se pošiljka lahko pusti v državo ali pa je potreben predhodni pregled pošiljke, če vidi, da certifikat ni pravilen ali da ni popoln, ali pa če smatra, da je pregled potreben iz kateregakoli drugega razloga. V tem poslednjem primeru odide kontrolni organ pristojne postaje na pismeni poziv, odnosno prošnjo uvoznika, ki ga postaja o tem nujno ob njegovih stroških obvesti, na mesto samo, opravi pregled blaga in ugotovi, ali je blago okuženo z boleznijo ali škodljivcem iz člena 2.
Če kontrolni organ ugotovi, da je pošiljka zdrava, zapiše na tovorni list in na carinsko deklaracijo s črnilom, da je pošiljka zdrava in da je uvoz dovoljen, in potrdi to s svojim podpisom in pečatom svoje postaje.
Če kontrolni organ spozna, da je pošiljka okužena z boleznijo ali škodljivcem iz člena 2., označi na tovornem listu, katera je ta bolezen, odnosno škodljivec, zaradi katerih je treba pošiljko zavrniti. Ta zaznamek zapiše kontrolni organ v enem mednarodnih jezikov, po možnosti tudi v jeziku države izvoznice, in potrdi to s svojim podpisom in pečatom svoje postaje.
Vsakemu pregledu prisostvujeta tudi po en prometni in po en carinski organ, vpričo katerih se po opravljenem pregledu pošiljka plombira z zalivko kontrolne postaje.
O otvoritvi pošiljke, pregledu in izvidu se spiše zapisnik, ki ga podpišejo vsi trije omenjeni organi in ga predloži in preda kontrolni organ svoji postaji.
O vsakem primeru, ko se zavrne blago, ker je okuženo z boleznijo ali škodljivcem iz člena 2., obvesti postaja ministrstvo z označbo bolezni, odnosno škodljivca, zaradi katerih se je pošiljka zavrnila.
Tako pošiljko carinarnica zavrne in obvesti o tem tistega, komur se pošilja.
III.	Uvoz krompirja, sadik sadnega drevja in ostalih lesnatih rastlin iz neokuženih držav ter plodov jablan in hrušk iz vseh držav.
Člen 7.
Uvoz krompirja ter sadik sadnega drevja in vseh ostalih lesnatih rastlin iz držav, kjer ni kakšne bolezni ali škodljivca iz člena 2., kakor tudi uvoz plodov, jablan in hrušk iz vseh držav je dovoljen, če spremlja pošiljko certifikat kontrolne naprave za fitopatološko službo države izvoznice, v katerem se potrjuje, da pošiljka ni okužena z nobeno nevarno boleznijo ali takim škodljivcem.
Obmejne carinarnice morajo o prispetju takih pošiljk obvestiti pristojno kmetijsko poskusno in kontrolno postajo in ji poslati certifikat; postaja pa odloči po njegovem pregledu, ali je certifikat pravilen in je treba pošiljko izročiti naslovljencu, ali pa ni pravilen in je treba pošiljko pregledati.
Če takih pošiljk ne spremlja certifikat fitopatološke kontrolne službe države izvoznice, jih obmejna carinarnica zadrži in obvesti o tem izvoznika in pristojno postajo. V takem primeru mora zaprositi uvoznik pristojno kmetijsko poskusno in kontrolno postajo, naj od-
pošlje svojega strokovnega uradnika, da pošiljko pregleda; če ta najde, da ni okužena, dovoli uvoz; če pa je pcšiljka okužena z neko posebno nevarno boleznijo ali tak'm škodljivcem, jo zavrne; o vsakem takem primeru pa obvesti postaja ministrstvo z označbo bolezni, odnosno škodljivca, zaradi katerih se j? pošiljka zavrnila.
IV. Uvoz vseh ostalih živih rastlin in rastlinskih delov,
ki služijo za sajenje (razmnoževanje).
Člen 8.
Uvoz vseh ostalih živih rastlin, rastlinskih delov, sadnih in drugih plodov je dovoljen iz vseh držav, ne-glede na to, ali so okužene ali ne z boleznijo ali škodljivcem iz Člena '2.; za tak uvoz veljajo povsem predpisi člena 7.
V. Ut oz rastlin in rastlinskih delov, ki služijo za porabo,
razen plodov jablan in hrušk.
Člen 9.
pri uvozu ni pregledovati, tudi če niso spremljane s certif katom o zdravstvenem s! nju, tistih pošiljk, ki obsezajo rastline, rastlinske delu in plodove, ki po svoji namembi ne sluzijo za razmnoževanje, ampak izključno za porabo (potrošek), najsi prihajajo 'Z katerekoli države. T sO: povrtnina vsake vrste (izvzemšj krompir), sadni in drugi plodovi (izvzemšj jabolka in hruške) in odrezano cvetje.
Uvoz mladega krompirja iz držav, ki niso okužene z boleznijo raka ali s krompirjevim škodljivcem iz člena ‘2 pa je dovoljen brez certifikata o zdravstvenosti do dne 81, maja vsakega leta. To velja glede vseh tistih pošiljk mladega krompirja, ki se z vštetim tem dnem prijavijo obmejni carinarnici.
Carinarnica izroči vsako tako pošiljko uvozniku takoj, ne da bi jo zadrževala; pristojno pcstajo pa obvesti o tem s podatki o vrsti in količini uvoženega bla,a, z označbo države, iz katere blago izvira, in z naslovom uvoznika.
VI. Uvoz živih rastlin in rastlinskih delov z drolnstni-
ških posestev jugoslovanskih državljanov.
Člen 10.
Prenos krompirja ter sadik in plodov jablan in hrušk čez mejo z dvolastniških posestev jugoslovanskih državljanov iz držav, okuženih z rastlinskimi boleznimi in škodljivci iz člena ‘2., se dovoljuje brez kakršnegakoli fitopatološkega certifikata države izvoznice, toda le po pregledu po organu pristojne kontrolne poslaje.
Kontrolna postaja sme za ta pregled tudi pooblastiti sreske kmetijske referente obmejnih srezov, ki opravijo pregled po njim danih navodilih.
Prenos vseh ostalih živih rastlin in rastlinskih delov z dvolastniških posestev iz držav, okuženih ali ne okuženih z boleznijo ali škodljivci iz člena 2., ne spada pod fitopatološko kontrolo, kakor ne prenos krompirja, sadik ter plodov jablan in hrušk iz držav, ki niso okužene z boleznijo in škodljivci iz člena 2.
,vn. Stroški in takse.
Člen 11.
Stroški za pregled pošiljk po tem pravilniku zadelajo uvoznika po § 16,. točki 1., drugem odstavku, zakona o zatiranju rrtg(lU)5l^h bjijezj^i in škodljivcev.
Odposlancu kontrolne postaje gredo potni stroški po predpisih o povračilu stroškov državnih uslužbencev v breme privatne stranke.
Razen tega mora plačati uvoznik za pregled pošiljke pristojni kmetijski poskusni in kontrolni postaji tčle takse, razen če se nanaša pregled na pridelke z dvolastniških posestev:
a)	za	krompir,	za vsak tovorek do	100 kg 2 Din;
b)	za	jabolka	in hruške za vsak	tovorek do 25 kg
5 Din,	od	26 do 50	kg 10 Din in od 50	do 100 kg 15 Din.
Če	je	blago v	nasutem stanju, za	vsakih polnih 100
kg jabolk in hrušk 15 Din, krompirja pa 2 Din;
c) za vse sadne, gozdne in druge sadike in za okrasno oplemeniteno grmičje 50 par od kosa, za necepljeno grmičje in ključe pa 2 Din od 100 kosov.
Za poravnavo stroškov, kakor: dnevnic, potnih stroškov uradnikov in takse za pregled rastlin, mora uyoznik pri blagajni pristojne kmetijske postaje predhodno položiti potrebno vsoto. Če uvoznik ne pristane na to. da bi trpel stroške za odhod uradnika kmetijske postaje na mesto samo, se pošiljka zavrne.
VIII. Tranzit živih rastlin.
Člen 12.
Trcnzit vseh živih rastlin, rastlinskih delov in plodov čez Jugoslavijo je dovoljen v direktnih in plombiranih vagonih ali če so vloženi v plombirane tovorke, negled° na certifikat o zdravstvenosti in neglede na to,
'z katere di,.av> pošiljka izvira.
I
IX. Kazni in pritožbe.
Člen 13.
Kdor prekrši določbe členov 1., 2, 3., prvega odstavka. 7., prvega odstavka. 8., 9., drugega odstavka 10., prvega odstavka, in 12. tega pravilnika, se kaznuje na i snovi § 15., točke 2, po § 21. zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne
9.	decembra 1929.
Člen 14.
Pritožbe zoper odločbe organov kmet'i-k'h 0( J ušnih in kontrolnih postaj se smejo vlagati i a ministrstvo za kmetijstvo.
Člen 15.
Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razcrla - v ^Službenih novinahc in tedaj prestane veljati pravilnik o uvozu in tranzitu živih rastlin in rastlinskih delov: sadnih in gozdnih sadik, ključev, grmičja, okrasnih rrst-lin, potaknjencev, ne odrezanega cvetja, krompirja, čebulic, sadnih in drugih plodov št. 11.940/11 z dne 24. februarja 1934.*
V Beogradu, dne 10. avgusta 1935; št. 50.570/11.
Minister za kmet'jst\o Svetozar Stankovič s. r.
* ^Službeni list« št. 260/32 iz 1. 1934.
505).
Pravilnik
o proizvodnji, uvozu in prometu sredstev za zaščito rastlin.*
Radi kontrole nad sredstvi za zaščito rastlin predpisujem skladno s členom 2., odst. 6., in členom 4., odst. 4., zakona o kmetijskih poskusnih in kontrolnih postajah na predlog oddelka za proizvodnjo rastlin tale pravilnik o proizvodnja, uvozu in prometu sredstev za zaščito rastlin.
Člen 1.
Proizvodnja, uvoz in promet sredstev za zaščito rastlin na ozemlju kraljevine Jugoslavije spada pod kontrolo ministrstva za kmetijstvo, odnosno njegovih organov. Vse posle ob tej kontroli opravljajo pristojne kmetijske poskusne in kontrolne postaje, vrhovno kontrolo pa ima ministrstvo za kmetijstvo.
Člen 2.
Proizvodnja, uvoz in promet se dovoljujejo samo glede tistih sredstev, za katera izda ministrstvo za kmetijstvo posebno dovolitev po členu 7. tega pravilnika.
Dovolitev se izda na osnovi povoljnih kemijskih in bioloških preizkušenj in predloga kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj. Dovolitev velja, dokler ustreza preparat po svoji sestavi in učinku vsem pogojem, določenim s tem pravilnikom.
Člen 3.
Dovoljena sta brez posebne dovolitve uvoz in promet:
a) bakrovega sulfata (modri kamen, modra galica) CuSO«. 5HjO, če vsebuje najmanj 98°/o;
b) zmletega žvepla (zolfo macinato) z najmanj 60% drobnoče po Chancelu;
c) vejanega žvepla (zolfo venbilato) z najmanj 80% drobnoče po Chancelu;
č) žvepla v palicah;
d) železnega sulfata (zeleni kamen, zelena galica) EeSO«. 7HjO, če vsebuje najmanj 98-5%.
Tujih rudninskih primesi pri vseh vrstah žvepla ne sme biti več nego 0-5%.
Člen 4.
Da dobi dovolitev za proizvodnjo, uvoz iti dajanje v promet preparata, se mora obrniti tvrdka (prosilec) na ministrstvo za kmetijstvo s predpisno kolkovano prošnjo, naj se njen preparat tako kemijsko kakor tudi biološko preizkusi, da bi se dobila dovolitev za proizvodnjo ali uvoz in dajanje preparata v promet.
V prošnji je treba navesti:
1. naziv preparata in ime tvornice, ki ga proizvaja;
2. popolno kolikostno kemijsko sestavo preparata;
3. fizikalna svojstva (agregatno stanje, drobnoča stanovitnost emulzije in dr.);
4. popoln spisek škodljivcev, bolezni in plevela, katerim je sredstvo namenjeno, ter spisek kultur, na katerih se da sredstvo uporabiti;
5. natančno navodilo o rabi preparata (ako se pripravlja, koliko se ga jemlje itd.).
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. avgusta 1935, št. 191/XLlV/448,
Vsi ti podatki morajo biti podani v državnem jeziku.
Tvrdka mora poslati potrebno količino preparata tistim postajam, ki jih določi ministrstvo za kmetijstvo za preizkušnje.
Člen 5.
Kmetijske preizkušnje in poskuse o učinku prijavljenega sredstva vršita obenem najmanj dve kmetijski poskusni in kontrolni postaji; ena teh mora biti tista, na katere ozemlju je tvrdka ali njeno skladišče. Posluje izbira ministrstvo za kmetijstvo, kakor je preparat glede na vrsto kulture, za katero je določen, pač moči praktično uporabljati.
Pri biološkem preizkušanju učinkovitosti je pripraviti preparat za rabo natančno po navodilu, ki je označeno na preparatu.
Člen 6.
Kemijske preizkušnje in poskuse o učinku prijavije-opravija agrokemijski odsek kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj. — Biološko preizkušanje učinkovitosti opravljajo fitopatološki odseki.
Vse stroške za preizkušanje pr'parata, kakor; takse za kemijsko analizo, osebne in materialne sirosKe v zvezi z biološkim preizkušanjem trpi stranka, ki da preizkušati.
Taksa za kemijsko analizo se pobila po cenovniku za opravljanje analize in drugih del za privatne stranue v agrokemijskem odseku državnih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj.
Stroški za biološko preizkušanje (osebni in materialni) se pobirajo po členu 48. uredbe o povračilu potnih stroškov in po odločbah glavne kontrole št. 3140 in 3147 z dne 23. januarja 1930, ki sta sedaj v veljavi, odnomio po uredbah, ki bodo v prihodnje urejale take izdatne.
Člen 7.
Posledki kemijskih analiz in bioloških preizkušenj se predlože ministrstvu za kmetijstvo, ki po njih in ju mnenju kmetijskih poskusnih m kontrolnin postaj, kjer se je vršilo preizkušanje, da ali ne da dovolitve za proizvodnjo, uvoz in dajanje v promet preizkušenega preparata, /.a učinkovite (zoper škodljivce) se smatrajo tisti preparati, ki imajo uspeh — pomorč škodljivce — nad 80% ali ki absolutno zatro bolezen.
Preizkušnje v določenih kmetijskih poskusnih ■ ■ kontrolnih postajah je dokončati najkesneje v treh leiih.
Kmetijske poskusne in kontrolne postaje smejo dajati v svojem območju posebne dovolitve poedinim gospodarstvom ali tvrdkam za uvoz ali nabavo določene količine tistih sredstev za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni in plevela, za katera ministrstvo za kmetijstvo še ni dalo dovolitve in ki se naj uporabijo izključno v teh gospodarstvih ali v drugih, toda samd radi poskusa, ne pa da bi se dala v promet.
Dotična gospodarstva ali tvrdke morajo obvestiti o uspehih, ki jih dosežejo, prizadeto postajo, če pa se uporablja sredstvo v več gospodarstvih, predložiti spisek tistih, ki se jim je bilo dalo sredstvo radi poskusa ali pri katerih se poskus vrši.
Prošnji za dovolitev Uvoza ali nabavo takega preparata mora priložiti prosilec izjavo, da tega sredstva ne bo daj v promet
Kmetijske poskusne in kontrolne postaje morajo o vseh takih izdanih dovolitvah obvestiti ministrstvo za kmetijstvo.
Prav tako izdajajo kmetijske poskusne in kontrolne p'0§taje posebne-dovolitve tudi znanstvenim zavodom za uvoz določenih količin takih sredstev, potrebnih za znanstvena raziskavanja, tudi o tem morajo obvestiti mini-strst- /.a kmetijstvo.
V vsakem konkretnem primeru odredi postaja, kakršen je pač preparat, katera največja količina se bo tvrdki ali gospodarstvu dovoljevala.
Clen 9.
V.-a sredstva, dovoljena za notranji promet, morajo imeti na omotu v državnem jeziku naslednje podatks:
a) naziv in kemijsko naravo | reparata (na pr pre parat živega srebra, arzena nikotina, piretrina itd.);
b) ime in naslov tvrdke, ki ga daje v promet;
c) ali je preparat strup za ljudi in živali; če je strup, je to še posebej označiti z »mrtvaško glavo« in navesti, katerim organom človeškega ali živalskega organizma je zlasti nevaren;
č) fiz kalna svojstva preparata (agregatno stanje, dro’ noča, stanovitnost emulzije in dr.);
d) popoln spisek škodljivcev, bolezni in plevela, zoper 'ere se preparat uporablja;
e) kako se uporablja in kako se z njim ravna; ;
f) natančno je označiti čisto težo.
V vseh reklamnih letakih, lepakih, brošurah in dr o preparatih morajo označiti tvrdke dan, ko so jih oddale, po nekoliko izvodov pa poslati pristojni kmetijski poskusni in kontrolni postaji.
Clen 10.
Ob uvozu dovoljenih sredstev za rastlinsko zaščPo mora odvzeti carinarnica od vsakih 250 škatel, doz ali steklenic po en ogledek ali 250 gramov ali iz vsakega desetega soda, vrča, vrače in pod. po en ogledek naj manj 250 gramov in ga poslati pristojni kmetijski poskusni in ogledni postaji radi morebitne kontrole in razvidnosti o uvozu teh preparatov. Pri vagonskih pošiljkah se morajo ti odvzeti ogledki za vsak vagon posebej zamotati, da se lahko dobi od njih povprečni ogledek za analizo.
Ce so pošiljke manjše od 10 (deset) kg, carinarnica ne odvzame ogledka, obverti pa takoj pristojno kmetijsko poskusno in kontrolno postajo, da postopa dalje po njenem nalogu.
Prijava carinarnice postaji o uvozu preparata, ki spada pod to kontrolo, mora navajati:
1. številko uvozne deklaracije;
2. naziv preparata;
3. ime tvornice, kraj in državo proizvodnje;
4. ime uvoznikovo;
5. skupno količino preparata in način zaobale;
6. ob vagonskih pošiljkah številko vagona.
Na ogledkih je treba označiti številko vagona in dan odvzema.
Ko prejme poročilo od carinarnice z vsemi gorenjimi podatki in ogledki, da kmetijska poskusna in kontrolna postaja nalog, naj se izroči preparat lastniku, če je dovoljen uvoz in promet, ali pa zavrne uvoz, če ni dovoljen.
Clen 11.
Kmetijske poskusne in kontrolne postaje so upravičene, ob vsakem času opraviti kontrolo nad preparati v skladiščih tvornic, pri trgovcih, prodajalcih na drobno, zadrugah in pri vsaki drugi osebi in napravi, ki se bavi s prodajo takih sredstev, in odvzeti potrebne kontrolne ogledke. Način, kako je odvzemati ogledke, določijo postajni strokovnjaki po svojem preudarku. ’ ,,
Na odvzetem ogledku se zaznamuje vrsta preparata, ime trgovine, odnosno tvornice, kjer se je ogledek našel, dan in podpis postajnega strokovnjaka kakor tudi podpis predstavnika tvrdke. Nato se ogledek s postajnim pečatom zapečati.
Tudi lastniku preparata je dovoljeno, da zapečati kontrolne ogledke poleg postajnega pečata tudi s svojim pečatom.
O odvzemu ogledkov se spiše zapisnik, ki ga podpišeta postajni strokovnjak in lastnik preparata ali njegov predstavnik.
Predstavnik kmetijske poskusne in kontrolne postaje predloži zapisnik pristojni kmetijski poskusni in kontrolni postaji. Zapisnik mora navajati:
1. naziv in kraj tvornice ali prodajalne; če se vzamejo ogledki iz prodajalne, mora označiti prodajalec izvor preparata;	...	...	,
2. dan odvzema ogledka;
3. vrste in količine najdenih zalog preparata;
4 popis zaobale preparata.
Tvornice in prodajalne sredstev za rastlinsko zaščito morajo dati strokovnjakom postaj, ko odvzemajo kontrolne ogledke, potrebni material za zaobalo, kakor: vrečice, steklenice, zamaške itd.
Clen 12.
Kmetijska poskusna in kontrolna postaja sme dopo-slane kontrolne ogledke po svojem preudarku naknadno preizkusiti, da se ugotovi, ali ustreza preparat, ki je bil dan v promet, po svoji sestavi in po svojem učinku prvotnemu vzorcu (standardu). Kontrolne ogledke, ki so dospeli od vagonskega blaga, pa morajo kmetijske poskusne in kontrolne postaje vsekakor naknadno preizkušati.
Ce ugotovi postaja z naknadno preizkušnjo, da uvoženo ali proizvedeno in v promet dano blago ne ustreza standardnemu vzorcu, ali če ugotovi, da vrši tvrdka reklamo za svoj preparat z ne vestnimi in ne točnimi letaki, lepaki, brošurami in pod., poroča o tem ministrstvu s predlogom, naj se dovolitev za proizvodnjo ali uvoz in premet dotičnega preparata odvzame; če pa to spozna za primerne, tudi s predlogom, naj še najdene zaloge zaplenijo. O odvzemu dovolitve in zaplembi ddlbci ministrstvo za kmetijstvo.
Clen 13.
Proizvodnja, uvoz in promet preparatov, za katere je izdana dovolitev po pravilniku št 60.366/11 z dne 23. septembra 1931,* se dovoljujejo brez prošnje za dovolitev po tem pravilniku, dokler ustrezajo pogojem, predpisanim s tem pravilnikom.	1
Začasne in stalne dovolitve, izdane pred spredaj omenjenim pravilnikom, se morajo v 3 mesecih od dne uveljavitve tega pravilnika obnoviti.
* »Službeni M< št. 574/76 iz 1. 193L
Tvrdka, ki se ne prijavi ministrstvu v tem roku, da bi obnovila dovolitev, izgubi že s tem pravico ir. prej dane dovolitve.
Člen 14.
Dovolitve za karbolineje in njim ekvivalentne preparate daje ministrstvo za kmetijstvo, kakor za ostale preparate.
Vendar morajo vse tvornice, odnosno uvozniške tvrdke prijaviti pristojni postaji standardno sestavo vsake svoje nove partije karbolineja ati ekvivalentnih preparatov in hkratu poslati ogledek radi kontrolnega preizkusa. Pri karbolineju je treba poleg standardne sestave navesti tudi še tele podatke:
1. specifično težo;
2. vsebino nevtralnih ogljikovodikov;
3. vsebino kislih olj;
4. vsebino organskih baz;
5. trajnost emulzije;
6. uspeh frakcijske destilacije zmesi iz nevtralnih ogljikovodikov, kislih olj in organskih baz s frakcijami do 170°, od 170° do 200», od 220° do 270° in nad 270».
Tudi morajo te tvornice, odnosno uvozne tvrdke vsako partijo, ko jo dajo v promet, označiti na sodih, odnosno vrčih, z dnem proizvodnje preparata.
Člen 15.
Pri kemijskem določanju so dopuščeni naslednji odstopki:
pri vsebini nad	10%	—	največ 0o%,
pri vsebini od 2 do	10%	—	največ 0'3%,
pri vsebini do 2% — največ 0-15 stopenj.
Dri določanju drobnoče po Chancelu največ 5 stopenj.
Člen 16.
Organom kmetijske službe je prepovedano, vršiti reklamo za poedine preparate; njih prodajalcem pa je prepovedano, uporabljati potrdila o učinkovitosti preparata v reklamne namene.
Člen 17.
Kdor da v promet sredstva, ki po svoji sestavi in svojem učinku ne ustrezajo	prvotni	sestavi (standardu),	po
kateri je bila dovolitev dana,	in	kdor izdaja in	razširja
netočne reklamne letake, lepake, brošure iu dr., se kaznuje po občnem kazenskem zakoniku. Kazni izrekajo na predlog državnega tožilca redna sodišča, prijave pa podajajo državnemu tožilcu pristojne kmetijske poskusne in kontrolne postaje.
Razen tega uporabi ministrstvo zoper tako osebo tudi še člen 12. tega pravilnika.
Člen 18.
Ta pravilnik stopi v veljavoj ko ga razglasi oddelek za rastlinsko proizvodnjo ministrstva za kmetijstvo v »Službenih novinah«. Tega dne prestane veljati pravilnik št. 60.366/11 z dne 23. septembra 1931* in se nalaga vsem interesentom, da se po njem ravnajo, oblastvom pa, da podpirajo v njegovem izvrševanju organe kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj.
V Beogradu, dne 10. avgusta 1935; št. 50.700/11.
Minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič s. r.
"	* »Službeni list< št. 574/76 iz 1. 1931,
510.
Barvanje semenja lucerne in rdeče detelje.*
Na osnovi člena o. pravilnika o izvozu semenja lucerne in rdeče detelje — »Službene novinec št. 69/XVl z dne 22. marca 1935** — in na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo
odrejam:
1. Vse semenje lucerne in rdeče detelje se mora ob uvozu v našo državo barvati z rdečo barvo po naslednjem postopku:
a) Barva se z eosinom (tetrabromfluorescein), raztopljenim v denaturiranem alkoholu, in sicer se raztopi 8 (osem) gramov eosina v 1000 cc (1 liter) alkohola;
b) ko se eosin v alkoholu topi, je treba dobro ‘premešati, da ne ostane barva neraztopljena;
c) barvanje se vrši z brizgljo iz medi, ki ima 20 cm' prostornine in ozko oglato cevko, dolgo 6 do 8 cm;
č) barvati se mora v vsaki vreči na 14 mestih odzgoraj navzdol v dveh enako oddaljenih krogih takt da je v zunanjem krogu 8 (osem) vbodov, v notranjem pa 1 '5 (pet) vbodov, 1 vbod pa sredi pri naboru, kjer se vreča zavezuje, in je treba pri vsakem vbodu držati brizgljo navpik (pokonci) in izprazniti \ semenje vso njeno vsebino raztopine;
d) pri barvanju mora stati vreča pokonci, z. zavezanim krajem zgoraj, in jo je vsaj eno uro (60 minut) po barvanju pustiti na miru.
2. Potrebno tvarino za barvanje in posodo mora dati uvoznik, brizglje za barvanje pa da kmetijska poskusna postaja, ki vrši barvanje.
3. Za to barvanje pobirajo kontrolne postaje od uvoznika po 6 (šest) dinarjev od vsake vreče v prid državne blagajne, in sicer takoj po izvršenem opravilu.
4. Če uvoznik tujega semenja lucerne ali rdeče detelje ne pristane na ta barvalmi postopek, se uvoz ne dovoli.
To odločbo je vročiti:
1. državni tiskarni, da jo razglasi v -Službenih no-vinah«;
2. ministrstvom za finance, za zunanje posle, za trgovino in industrijo;
3. kmetijskim postajam v naši državi, ki bodo vršile barvanje;
4. Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
V Beogradu, dne 23. julija 1935; št. 43.026/11.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
* ^Službene novlne kraljevine Jugoslavije« z dna 31. julija 1935, št. 175/XL/411. ** »Službeni Ust« št. 204/29 iz 1. 1935,
511.
Pobiranje taks za pregled, analizo in plombiranje semenja.*
V zvezi s ('■leni 2., 3. in 4. pravilnika o izvozu semenja lucerne in rdeče detelje (»Službene novine« št. 69/XVl z dne 22. marca 1935) in na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo
odločam:
Kmetijske poskusne in kontrolne postaje, ki vrše pregled, analizo in plombiranje semenja lucerne in rdeče detelje, pobirajo v korist državne blagajne naslednje takse:
1. Za pregled, analizo in plombiranje semenja po členu 2. navedenega pravilnika naj pobirajo takse, predpisane v pravilniku o kontroli semenja kulturnih rastlin št. 7309/111 z dne 17. oktobra 1922 (»Službene novine« št. 278 z dne 12. decembra 1922).**
2. Za pregled, analizo in plombiranje semenja po členu 3. navedenega pravilnika naj pobirajo:
a) za izvor (provenienco) 3 (tri) dinarje;
b) za plombiranje in izdajo atesta za 1 vrečo 2 (dva) dinarja.
Te takse se pobirajo od vsake vreče pregledanega blaga.
To odločbo je objaviti v »Službenih povinah«.
V Beogradu, dne 31. avgusta 1935; št. 50.681/11.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
512.
Izprememba pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.f
Minister za finance je na osnovi člena 9. pogodbe med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931 na predlog Narodne banke izdal pod št. 123.461/11 z dne 31. avgusta 1935 naslednjo odločbo:
I.
%
Clen 7. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutamiff se izpreminja in se glasi:
*Vsak izvoznik mora takoj, ko dobi vrednost izvoženega blaga, ponuditi po pooblaščenem denarnem zavodu Narodni banki v odkup 50°/o deviz od celotnega zneska, dobljenega za izvoženo blago, ostanek pa po istem denarnem zavodu še isti dan prodati na borzi, razen če se je blago izvozilo v države, s katerimi je določena s posebnimi pogodbami in odločbami poravnava na drug način.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	septembra 1935, št. 209/L/497. — Pravilnik o izvozu semenja lucerne in rdeče detelje gl. »Službeni list« št. 204/29 iz 1. 1935.
** »Uradni list« št. 107/21 iz 1. 1923.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	septembra 1935, št. 209/L/502.
tt »Službeni list« št. 432/63 iz 1. 1931., št. 26/3 iz
1.	1932. in št. 590/76 iz 1. 1934.
Denarni zavod, ki opravi spredaj označeno ponudbo in prodajo, mora po opravljeni prodaji ostanka izvpzni-ških deviz na borzi pismeno obvestiti Narodno banko, na katero ponudbo se nanaša ta prodaja.
Če se dajejo pooblaščenim denarnim zavodom neposredno iz inozemstva devize na razpolago izvoznikov, morajo ti zavodi sami ravnati s temi devizami povsem tako, kakor je zgoraj določeno.«
II.
V členu 14. navedenega pravilnika* se črtajo besede: »razen primerov iz drugega odstavka čl. 7. pravilnika,«.
Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance, dne 31. avgusta 1935; št. 11-123.461.
(Ta odločba je bila prvič razglašena v »Službenih novinah« št. 208 z dne 9. septembra 1935.)
513.
Izprememba
pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah.**
Na predlog stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil Sp. št. 1531 in Sp. št. 1532 z dne 28. septembra 1934 je izdal gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje glede tolmačenja prvega odstavka člena 22. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah S. št. 18.050 z dne 13. oktobra 1932 (»Službene novine« št. 243/XCIIl z dne 20. oktobra 1932) z odlokom z dne 13. oktobra 1934 S. št. 20.396 tole
pojasnilo:
»V prvem odstavku člena 22. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah*** izrečena določba, da je ob naknadni izpremembi cen zaprositi dovolitev, kakor je veljalo po prejšnjih določbah istega pravilnika, se nanaša samo na zvišanje cen, ne pa na njih znižanje. Potemtakem je pri znižanju cen za že odobrene zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom podati ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje samo prijavo.«
Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
514.
Izprememba uredbe o finančni kontroli.
Popravek.
V izpremembi uredbe o finančni kontroli, objavljeni pod št. 495 v 73. kosu »Službenega lista« z dne 11. septembra 1.1., se mora glasiti zadnja vrsta besedila pravilno: »4. da ni starejši od 26 (dvajset šest) let.« [ne pa: 25 (dvajset pet) let.].
	 m	>	■»	'	■
* »Službeni list« št. 432/63 iz 1. 1931. in št. 26/3 iz 1. 1932.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	septembra 1935, št. 209/L/501.
*** »Službeni list« št 762/97 iz L 1934.
Banove uredbe.
515.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
11.	No. 17.070/17.
Občina Črna pobira v proračunskem letu 1935./36. za kritje: primanjkljaja vodovodnega proračuna za kraj Črno v tem kraju posebno 25°/ono doklado.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. septembra 1935.
II.	No. 10.980/4.
Občina Ljutomer v srezu ljutomerskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1.	76 (sedemdeset šest) °/ono doklado na vse neposredne državne davke.
2-T r ošarine:
a) od	100 1 vina Din	150'—,
b) od	100 1 vinskega	mošta Din	100'—,
c) od	100 l piva Din	60'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita	in žganja Din 5—,
*d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5'—,
e) od 100 1 sadjevca Din 100-—,
f) od goveda nad 1 letom Din 20'—,
g) od goveda pod 1 letom Din 10—,
h) od prašičev Din 15—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 40'—, j) od mineralne vode 1K 1 steklenice Din 0'50, k) od 1 litra bencina Din 0'10,
1) od 1 kg plinskega olja Din 0'25, ni) od kw električnega toka:
a) v industrijske svrhe Din 0'10,
b) za razsvetljavo Din 0'50.
Trošarine pod točkama e) in i) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave«,
3. Davek:
a) na pse, od vsakega psa Din 25'—,
b) na vozila:
od osebnega avtomobila in avtobusa Din 250'—, od tovornega avtomobila Din 250—, od motornega kolesa Din 50'—, od kolesa (bicikla) Din 10—,
c) na prenočevanje tujcev, od postelje in noči Din 2'—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 4. septembra 1935,
i	—
Razne objave iz »Službenih novin“.
516.
Številka 104 z dne 4. maja 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. marca 1935, O. št. 7454, je bil postavljen za zdravstvenega višjega pristava VI. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Krškem dr. Vidmar Drago, zdravstveni pristav VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom pri istem načelstvu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. marca 1935, O. štev. 4753, je bil postavljen ing. Lindtner Mirko, pristav VIII. položajne skupine higienskega zavoda v Ljubljani, za višjega pristava VII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Številka 105 z dne 7. maja 1935.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne
5.	aprila 1935, št. 26.701/111, je bil premeščen po službeni potrebi Dragišič Franjo, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine glavnega oddelka Zagreb-Maksimir v oddelek Murska Sobota.
Številka 106 z dne 8. maja 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. marca 1935 so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje Ivančič Adolf, profesor realne gimnazije v Kranju in Kambič Mihael, profesor 2. realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje; v IV. položajno skupino 2. stopnje Korbar Franc, profesor realne gimnazije v Kranju in dr. Žerjav Gregor, profesor učiteljske šole v Ljubljani, dosedaj uradnika V. položajne skupine; v V. položajno skupino Kolar Ivan, profesor učiteljske šole v Ljubljani, dosedaj uradnik VI. položajne skupine; v VI. položajno skupino Žagar Otokar, učitelj veščine realne gimnazije v Kranju in Šlibar Ljudmila, učiteljica veščine 2. realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradnika VII. položajne skupine; v VII. položajno skupino dr. Blaznik Pavel, profesor realne gimnazije v Celju in dr. Hribar Mirko, profesor
3.	realne gimnazije v Ljubljani, dosedaj uradnika Vlil. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. marca 1935 je napredovala v VII. položajno skupino Hvala Marija, profesor realne gimnazije v Murski Soboti in dosedaj uradnik VIII. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. marca 1935 so napredovali v V. položajno skupino: Šeme Anton, učitelj v Ljubljani, Šijanec Antonija, učiteljica v Razvanju, Humar Rudolf, učitelj v Starem trgu, srez logaški, Arko L a v o s 1 a v, učitelj v Mariboru, Erker Franc, učitelj v Stopičah, srez novomeški, dosedaj uradniki VI. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. februarja 1935 je napredovala v VI. položajno skupino Cotar Marija, učiteljica v Moravčah in dosedanji uradnik VII. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Kitka ta litega	ttaKktf	&	&	X	UuhUaBli	qjga gggflltSIP&i QUop.r Mtaaipk X Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 75. kosu VI. letnika z dne 18. septembra 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1100/32.	■	2534
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. avgusta do 31. avgusta 1935.
Po naredbl ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez		Ostali	o._ ► — o 2 = 0 c-S z °	jOzdraveli	Umrli	o _ 11 o»
Skupina tifuznih bolezni.						
Brežice 			1	1	—		2
		4	1	1			4
Gornji grad			2	l	—			3
Kamnik 			—	1	—			1
K rSko 			3	—	—			3
Ljubljana (mesto) .		5	1	2	—	4
Maribor desni breg		1	1	1	—	1
Maribor (mesto) . .		1	—	l	—	—
Novo mesto . . • . •	♦ k	—	2	—	—	2
Prevalje 			2	—	—	—	o
Slovenjgradec ....		3	1	2	—	2
Šmarje pri Jelšah ;		1	—			1
Vsega		23	9	.7	—	25
Griža. —	Dysenteria.					
Brežice . . .		1	—	—	—	1
Črnomelj . .		19	1	7	1	12
Dolnja Lendava . ,		20	3	8			15
Kočevje . . , .	,	10	24	8	3	23
Krško ......		—	1	—	—	1
Litija ■ • •		—	2	-	2	—
Ljubljana (mesto) .	.	—	2	—	—	2
Maribor desni breg	•	1	—	—	—	1
Murska Sobota		3	2	—	—	5
Novo mesto	. .	53	38	37	10	44
Prevalje . .		1	—	1	“*	
Vsega		108	73	Gl	IG	104
škrlatinka.	— Searlatina.					
Brežice . .	.	2	1	—	—	3
Čepe . .	,	1	1	—	—	
Dolnja Lendava . • •		3	—	—	—	
Gornji grad		•	2	1	—	—	
K rani 			1	—	—	*—	1
Kočevje		 ,	.	1	—	—	—	1
Konjice 			2	—	1	—	1
Laško			2	—	—	—	
Litija		•	4	—	2	—	
Ljubljana (srez) . .	•	7	1	4	—	4
Ljubljana (mesto) .	•	11	1	5	—	7
Ljutomer ......	•	1	—	—	““	1
Maribor desni breg	•	1	2	1	—	
Maribor levi breg .	P	1	—	—		1
Maribor (mesto) . .	•	2	—	1	—	1
Murska Sobota. . . .	P	3	—	—	—	3
		4	1	—	—	5
Prevalje 		p	3	—	—	—	3
Ptuj (mesto) ....	•	1	—	1	■—	
Radovljica 			•	1	—	1		
Šmarje pri Jelšah .	•	1	—■	—		1
Vsega . .		54	8	16	—	40
Naleiljivo vnetje možganov.
Meningitis cerebrospinalis epidemica. Murska Sobota . . • • 1 11 — I — I — I 1 Vsega , . j lj — j — | — I 1
Srez	Ostali	Na note oboleli	Ozdravel	Umrli	f| V
Ošpice. — Morbilli. Murska Sobota .... | 4 | —			4	-	
Vsega	4	-	4	-	
Daviea. — Diphteria et Croup.					
Brežice 		 ,	3	2	1	1	3
Celje		2	1	2			1
Celje (mesto)		1					1	—
Dolnja Lendava . , , .	1			1			—
Gornjigrad 		2	1					3
Kočevje	3	—	1			o
Konjice	1	—	1	—	—
Krško 			1	1	1			1
Litija «*•»»•••.»,	4	3	1	1	5
Logatec 		1	_	1	—	—
Ljubljana (srez) ....	6	10	5			10
Ljubljana (mesto) . , .	9	8	5			12
Ljutomer 		1			—	—	1
Maribor levi breg . . .	—	1	—	—	1
Maribor (mesto) ....	—	2	—			2
Murska Sobota . . .. .	—	3	—	1	2
Novo mesto	1	1	—			2
Prevalje		3	—	—	—	3
Ptui		 .	1	—	—			1
Radovljica		1	—	—		1
Šmarje pri Jelšah . . .	3	1	1	—	3
Vsega	43	34	20	4	53
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Celje 		50	_	—	—	50
Konjice 		 , .	19	—	—	—	19
Litija ...........	-	21	—	—	21
Ljubljana (srez) ....	4	13	—	—	17
Murska Sobota		4		4	—	—
.Ptuj 		17	11	9	—	19
Ptuj (mesto)		8	2	G	—	4
Vsega	102	47	19	—	130
Šen — Erya Dolnja Lpttdava ....	ipel 1	as.			1
Gornji g’-ad		1	1	1	—	1
Kamnik 		1							1
Konjice 		1	—	1	—	
Laško 		2	—	2	—	
Litija		o	—	—	—	2
Ljubljana (mesto) . . .	3	1	1	—	3
Ljutomer . .	1		—	—	1
Vlariboi desni breg . .	1	1	1	—	1
Maribor levi breg . . .	-	1	—	—	1
Murska Sobota ....	2	-	2	—	—
Novo mesto		_	2	—	—	2
Ptuj 		2	1	o	—	1
Radovljica 		1	_	—	—	1
Slovenjgradec 		3	1	—	—	4
šmarie ori Jelšah	2			-	o
Vsega	23		10	-	21
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus			
Celje ....	—	1		i		
Kranj				1	1	—	—
Ljubljana (srez) . .	1	-	—	—	1
Murska Sobota....	1		—	—	1
Ptuj		-	~1	-	-	1
Vsega . .	2	3	1	i	3
Otrpnjepje tilnika. — Polyomyelitis acutn					
Brežice .........			1	—	—	1
Konjice			1	—	—	1
Laško 		—	1	__	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	1	—	—	—	1
Vsega . .	1	3	—	—	4
Ljubljana, dne 3. septembra 1935.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
I III. No. 7857/1.	2533
Izkaz živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine
po stanju z dne 10. sept. 1935. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Šumeči prisad. •
Metlika: Gradac (Podzemelj 1 dv.)
Hemoragična s e p t o k i m i j a goved:
Krško: Mokronog (Martinja vas 1 dv.)
Steklina:
Ptuj: Grajena (Krčevina 1 dv.)
Svinjska kuga:
Brežice: Artiče (Zg. Obrež 1' dv.), Videm (Pesje 1 dv.), Zakot (Brežina 1 dv.), Dobova (Selo 4 dv.). Celje; Vel. Pirešica (Srednja vas 3 dvorci). Konjice: Konjice okol. (Bozina 1 dv.), Oplotnica (Gorica 1 dvorec, Malahorno 1 dvorec). Laško: Hrastuik-Dol (Prapretno 3 dvorci, Studence 2 dvorca, Sv. Marko 5 dv., Hrastnik 2 dv.), Zidani most (Sv, Jurij pri Bregu 1 dv.). Krško: Vel. Dolina (Mernik 1 dvorec), Radeče (Brun-ška gora 2 dv.), Sv. Križ (Cerklje 1 dv.). Ljubljana: Brezovica (Vnanje gorice 2 dv.), Dobrunje (Fužine 1 'dv., Sostro 1 _ dv., Zadvor 1 dv., Zavoglje 1 dv.). Ljutomer: Ljutomer okolica (Pristava 3 dv.). Maribor d<;s. br.: Hoče (Ra/vanje 1 dv. in Sp. Hoče 2 dv.), Makole (Dole 1 dv;)» Pobrežje (Dogoše 6 dv.), Rača (Trniče 7 dv., Prepole. 4 in Skoke 2 dvorca, Dr. polju 10 dv.). Slov. Bistrica okol. (Sp. Ložnica 1 dv.). Sv. Lovrenc na Pohorju (Frajhajm 2 dv., Šmartno 4 dv.) Sv. Lovrenc na Pohorju (Ruta 1 dv.). Maribor levi breg: Jakobski dol (Ročica L dv.), Kamnica (Bresternica 1 dv., Jelovec 1 d v., Rožpoh 1 dv.), Košaki (Krčevina 1 dv, Meljski hrib 1 dv., Dol. Počehova 2 dv.), Sv. Marjeta (Vukovje 1 dv.), Selnica ob Dravi (Vurmat 3 dv.. Slemen 2 dv.). Novo mesto: Šmihel Stopice (Vavta vas 2 dvorca). Dravograd: Brezno (Zavnik 3 dv., Sv. Ožbalt 2 dv.-, Prevalje (Farna vas 10 dv., Navrški vrh 1 dv.), Muta (Gor. in Sp. Gortina po 1 dv.), Vuzenica (št. Vid 1 dv.), Mežica (Mežica 2 dv.). Ribnica na Pohorju (Orlica 1 dv.). Ptuj: Cirkovci (Starošinci 3 dv.), Domova (Mezgovci 7 dv.), Gorišnica (Moškanjei 1 dv.), Osiuševci (Cvel-kovci 2 dv., Zamušani 3 dv.), Pobrežje (Lancova vas 2 dv,). Sv. Miklavž (Vuz-metinci 1 dv.), Središče (Središče 1 d v.). Ljubljana mesto: Ljubljana 1 dv.
Svinjska rdečica: Črnomelj: Črnomelj okol. (Gričldv.).
dv.),
Konjice; Loče (Klokočovnik 1
Oplotnica (Koritno 1 dv.). Kočevje: Mo-zelj (Mozolj 1 dv.), Vel. Lašče (Vel. Ločnik 1 dv., Sv. Gregor 1 dv.). Litija: Polšnik (Mala Goba 1 dv.), Stična (Stična 1 dv.), Šmartno (Vel. Kostrevnica 1 dv.), Višnja gora (Luče 1 dv.), Vel. Gaber (Bič 4 dv.). Ljubljana: Polje (Zalog 1 d v., Zg. Kašelj 1 dv.), Šmarje (Sela 1 dv.). Logatec: Rovte (Rovte 1 dvorec), Žiri (Podklanec 1 dv.). Ljutomer: Križovci (Dobrava 2 dv.). Maribor desni breg: Hoče (Bokovo 1 dv., Sp. Hoče 1 dv., Sv. Miklavž 1 dv.), Poljčane (Mckarska vas 1 dv.). Maribor levi br.: Duplek (Sp. Duplek 1 dv.), Jurovski dol (Partinje 1 dv., Varda 2 dv.), Št. Ilj Štriliovec 1 dv., Cirknica 1 dv.), Kamnica (Jelovec 1 dv.), Košaki (Nebova 1 dv.), Sv. Lenart (Sv. Trojica 3 dv.). Senarska (Osek 1 dv.). Metlika: Metlika mesto (Križevska vas 1 dv.), _ Metlika okol. (Krašnji vrh 1 dv.). Ptuj: Ivanjkovci (Cerovec 1 dv., Veličane 1 dv.), Ivankovci (Stanovno 1 dv.), Vel. Nedelja (Hajnol 1 dv.), Kog (Godeninci 2 dvorca). Slovenjgradee: Podgorje (Zg. Podgorje 1 dv., Radoše 1 dv., Stari trg 1 dv.), Velenje (Podkraj 1 dv.).
Perutninska kolera:
Kamnik: Homec (Sp. Jarše 3 dv.). Ljubljana mesto: Ljubljana (Ljubljana 1 dv.).
Kuga čebelne zalege:
Ljutomer; Križovci (Lukavci in Vučja vas po 1 dv.). Ptuj: Rogoznica (Spohlje 1 d v.), Juršinci (Dragovič 1 dv.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. septembra 1935.
*
2505
Uradni razpust društev.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine je na podstavi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih razpustila naslednja društva in je njih razpust postal pravnomočen:
1. z odločbo 11/2 No. 1289/3 z dne
21.	marca 1934: Jugoslovensko akademsko društvo »Triglav« v Ljubljani;
2. z odločbo II. No. 16837/2 z dne 28. avgusta 1934: Krajevni odbor švab-sko-nemškega prosvetnega saveza v Slovenskih Konjicah, in
3. z odločbo II. No. 20264/2 z dne
11.	decembra 1934: Savez saobračajnih i transportnih službenika i radnika Jugoslavije v Ljubljani.
*	2500
Uradni razpust društev.
S spodaj navedenimi odločbami kraljevske banske uprave Dravske banovine so bila razpuščena naslednja društva. ki že več let ne delujejo, nimajo ne članov ne imovine in torej ne morejo več izvrševati svojega statutarnega delovnega področja:
1.	II. No. 17741/1 z dne 5. oktobra
1934: Jeseniški šahovski klub na Jesenicah;
2. 11. No. 16726/2 z dne 5. oktobra 1934: Podružnica »Svobode«, delavske telovadne in kulturne zveze za Slovenijo v Velenju;
3. II. No. 18080/2 z dne 19. oktobra 1934: Podružnica saveza železničara Jugoslavije v Ormožu;
4. II. No. 20538/2 z dne 23. novembra 1934; Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda na Jesenicah, srez Radovljica;
5. II. No. 4137/2 z dne 26. oktobra 1934:	Društvo	taborniškega	rodu	v
Kamniku;
6. II. No. 17819/2 z dne 3. decembra 1934: Prostovoljno gasilsko društvo v Lescah, srez Radovljica;
7. II. No. 3097/4 z dne 11. marca 1935: Prostovoljno gasilsko društvo v Ljubečni, srez Celje;
8. II. No. 18079/2 z dne 20. decembra 1934: Strokovna skupina viničarjev v Sv. Bolfenku pri Središču;
9. II. No. 24046/2 z dne 21. decembra 1934; Udruženje koroških Slovencev kraljevine SHS;
10. II. No. 27028/2 z dne 7. januarja 1935: Klub kolesarjev in motociklistov v Ribnici, srez Kočevje;
11. II. No. 702/1 z dne 11. januarja 1935: Podružnica osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok v Ptuju;
12. II. No. 6048/1 z dne 23. februarja 1935: Podružnica osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Lescah;
13. II. No. 1067/1 z dne 15. januarja 1935: Podružnica delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« v Kropi, srez Radovljica;
14. II. No. 15979/2 z dne 21. januarja 1935; Narodna čitalnica za trg Vitanje in okolico v Vitanju;
15. II. No. 4746/1 z dne 11. februarja 1935: Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, oodružnica v Ljutomeru;
16.	II.	No.	7826/1	z	dne	12.	marca
1935: Strokovna skupina delavstva v Kočevju;	»
17.	II.	No.	7003/1	z	dne	15.	marca
1935: Ljudska kuhinja in otroško zavetišče v Ptuju;
18.	II.	No.	5390/2	z	due	18.	marca
1935:	Kolesarsko in	podporno društvo
»Drava« v Ptuju;
19. II. No. 4646/2 z dne 18. marca 1935: Zveza usnjarskih delavcev Jugoslavije, podružnica v Šoštanju, srez Slo-venjgradec;
20. II. No. 11482/1 z dne 19. aprila 1935: Športni klub Miram v Depalji vasi, srez Kamnik;
21. II. No. 21404/1 z dne 10. avgusta 1935: Mestno središče trezne mladine v Ljubljani;
22. II. No. 21389/1 z dne 16. avgusta 1935: Strokovna skupina mestnih uslužbencev v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I 839/35-6	2537
Dražbeni oklic.
Dne 1(1. oktobra 1935 dopoldne ob 9.
uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Čentiba, vi. št. 400 pod B 17, vi. št. 401 pod B 16, vi. št. 402 pod B 21, vi. št. 403 pod B 20 in vi. št. 404 pod B 19.
Cenilna vrednost: Din 6.300’—.
Najmanjši ponudek: Din 4.200'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi,
dne 10. septembra 1935.
•jj
I 620/35—6.	2536
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1935 dopoldne ob H), uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lipovci, vi. št. 6 pod B 1/a-b in vi. št. 7 pod B 1/a-b.
Cenilna vrednost: Din 6.000'—-.
Najmanjši ponudek: Din 4.001-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v. škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi,
dne 10. septembra 1935.
•j.
I 354/35—8.
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Trojica, vi. št. 76.
Cenilna vrednost: Din 18.600-—.
Najmanjši ponudek: Din 12.400—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega’ sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 29. julija 1935.
%
I 238/35—6.	2341
Dražbeni oklic.
Dne 19. oktobra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin; zem-
ljiška knjiga Borovnica, in sicer ena četrtinka vi. št. 79, 979, 1174 in 1274.
Cenilna vrednost: Din 17.763*00.
Najmanjši ponudek: Din 11.842*40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-teneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče na Vrhniki,
dne 10. avgusta 1935.
Hi
I 1632/34—9.	2516
Dražbeni oklic.
Dne 19. oktobra 1935 ob devetih bo pri |K)dpisaneni sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin (hiše njiv, travnika in gozda): zemljiška knjiga Pertoča, vi. št. 12, 232, 236 in '/* vi. šlev. 258.
Cenilna vrednost: Din 65.255'—.
Vrednost pritiklin; Din 2540'—.
Najmanjši ponudek; Din 43.503'34.
Pravice. Iti bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo .dražitelja ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV..
dne 27. julija 1935.
1 330/35—13.	2548
Dražbeni oklic.
Dne 2 1. oktobra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podobeno vi. jSt ^5.
Cenilna vrednost: Din 5.803' .
Varščina: Din 580'—.
Najmanjši ponudek: Din 3.870'—.
Pritiklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe ie priglasiti sodišču najjiozrieje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I,,
dne 8. septembra 1935.
I 860/35-7.	_	2497
Dražbeni oklic.
Dne 26. o k t o b r a 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Moše, vi. št. 163, zemljiška knjiga Smlednik, vi. št. 79, zemljiška knjiga Podreče, vi. št. 7, 82, 154.
Cenilna vrednost: Diin 38.680'—.
Vrednost pritikline: Din 1280—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljav-
ljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski .ega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 4. septembra 1935.
1 171/35—6.	2480
Dražbeni oklic.
Dne 26. oktobra 1935 ob devetih bo na mestu samem v Podlipi štev. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podlipa, vi. št. 106.
Cenilna vrednost: Din 40.191'—.
Najmanjši ponudek: Din 26.794—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe; je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sedišče na Vrhniki, dne 26. avgusta 1935.
I 133/35—17.	2530
Dražbeni oklic.
D n e 2 8. o k t o b r a 1935 ob os m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 31 v Bojs-nem z gospodarskim poslopjem svinjakom leseno hi“o dvoriščem, vrtom, 2 gozdoma, stavbi; 'in, vinogradom, 3 njivami, travnikom in 5 pašniki ter pritiklinami); zemljiška knjiga Bojsno, vi št. 15.
Cenilna vrednost: po odbitku bremen, ki jih je prevzeti brez zaračuna, Din 45.520-90.
Vrednost pritikline: Din 2.824'—.
Najmanjši ponudek: Din 30.348*50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, 'e priglasiti sodišču naiim/.neje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja ti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri ve-i
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Brežicah,
dne 9. septembra 1935.
Hi
I 262/35—8.	’	2527
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1935 ob de-vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga k. o. Mokronog, vi. št. 347.
Cenilna vrednost: Din 6000'—.
Vrednost pritikline: Din 50—.
Najmanjši ponudek; Din 4000'—.
Pravice, ki bi no pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu, dne 10. septembra 1935.
I 156/35—20.	2528
Dražbeni oklic.
D n e 2 8. oktobra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 23 v Gregovcih in pašnik ter pritikline): zemljiška knjiga Stara vas-Biz., vi. št. 388.
Cenilna vrednost; po odbitku bremen, ki jih je prevzeti brez zaračuna, Din 3.536-—.
Vrednost pritikline: Din 20-—.
Najmanjši ponudek: Din 2.357-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteba. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbi ni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Brežicah,
dne 9. septembra 1935.
H*
1 785/35—8.	2515
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba ideelnili polovic nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Dokleci, vi. št. 176.
Cenilna vrednost: Din 10.485'—.
Najmanjši ponudek; Din 6990-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju. odd. IV.,
dne 29 avgusta 1935.
I 919/35—9.	2514
Dražbeni oklic.
D n e 30. o k t o b r a 1935 ob pol 9. iri bo pri podpisanem sodišču v sobi - .7 dražba ideelne polovice nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Stojnci, vlož. š.jv. a) 274, b) 10, c) 11, č) 12, d) 20' in
e) 229, ter ideelne polo\ c? d o. Do ;\ ie, vi. št. I) 377 in g) 79.
Cenilna vrednost: a) Din 426'—, b) Din 2042'—, c) Din 438'-. č) Din 8338'—, d) Din 1120-—, e) Din 2406'—,
f) Din 332—, g) Din 1087—.
Vrednost pritikline:	polovice	Din
3625—.
Najmanjši ponudek: Din 13-276-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dTaž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	K
Sresko sodišče v Ptuju. odd. IV.,
dne 29, avgusta 1935.
I 1611/34-7	2245
Dražbeni oklic.
Dne 31. oktobra 1935 ob 9. uri se bodo na inestu samem v Trzinu št. 63 sod-#
no dražile nepremičnine vi. št. 81, k. o. Trzin, in to po parcelah, odnosno po skupinah v naslednjem vrstnem redu ter v cenilni vrednosti, odnosno po najmanjšem ponudku, kakor sledi:
Zap. štev.	V		Cenilna	Najmanjši
	Pare. št.	Značaj parcele	vrednost Din	ponudek Din
1.	416/1	njiva nad vasjo 		10.80.3-—	7.210"—
2.	286	njiva Široke Trapuče		3.050- —	2.040" -
3.	320	njiva Dolge Trapuče		2.130"—	1.420"—
4.	320	njiva Široke Trapuče		4.470"—	3.000" —
5.	336	ntiva	.....*•.	9.567-50	6.400" -
6.	361	njiva Depala pot		4.438--	3.000"—
7.	375	njiva Depala pot			2.643'—	1.800'—
8.	257	travnik Močile . . 			2.088-90	1.400’-
9.	‘A 651	travnik Cerkovnica		570-65	380" —
10.	‘A 854	senožet 		412"—	280"—
11.	1001/2	gozd Onger		412* —	280"—
12.	‘A 1002		363"70	250-—
13.	1073	gozd Ovčje brdo		1.175-40	800"—
14.	1503	gozd Prevalje		48P20	330"—
15.	- 1553	gozd Pri daveč		2.217-80	1.480" —
16.	586	travnik Golice			6.360-25	4.240- -
17.	391	njiva nad Grozkom		3.210-	2.140 —
18.	398	njiva Doline		4.252-50	2.840'—
19.	1329	gozd Hrastovec		10.946-60	7.300'—
20.	695	travnik Brenke		10.356--	6.920" —
21.	304	njiva Trapolče 		 njiva pri kozolcu		6.006--	4.010-—
22.	439		13.685"-	9.330"—
23.	68 in 69/1	stavbišče in travnik, ki tvorita v		
		naravi celoto. Stavbišče in sadni vrt z drevjem v cenilni vrednosti Din 16.164--, na kateri stoji hiša št. 63 z gospodarskim poslopjem v cenilni vrednosti	 12.000' , črpalka za vodo . . „ 50.—, svinjak		 50-—, kozolec samec na 10 oken		 1.000"—, s pritiklinami v cen. vrednosti		 5.200"-,		
		skupaj 			34.464" —	23.000- -
Sodišče si pridržuje pravico, izpreme-niti navedeni vrstni red.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri oražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer, bi se ne mogle več uveljav-
Sresko sodišče v Kamniku
ljati glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
dne 8. avgusta 1935.
I 656/35—13.	2470
Dražbeni oklic.
Dne 31. oktobra 1935 ob pol deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slivno, vi. št. 25.
Cenilna vrednost; Din 166.522'10.
Vrednost pritikline: Din 14.700'—.
Najmanjši ponudek; Din 111.014-80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 30. avgusta 1935.
1 246/35—5.	2449
Dražbeni oklic.
Dne 2. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrhnika, vi. št. 1557.
Cenilna vrednost: Din 27.541-50.
Najmanjši ponudek: Din 18.360-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, dne 28. avgusta 1935.
1 319/35-10.	2526
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga k. o. Mokronog, vi. št. 119 in 669, k. o. Mokronog, polovica vi. št. 323, k. o. Lakenč, polovica vi. št. 147.
Cenilna vrednost: Din 72.454-—.
Vrednost pritikline: Din 1900-— k vi. št. 119, k. o. Mokronog, in polovica Din 625-— k vi. št. 147, k. o. Lakenc.
Najmanjši ponudek: Din 68.785-70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu,
dne 10. septembra 1935.
*
IX 1.2116/35-10.	2538
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kače, vi. št. 703.
Cenilna vrednost: Din 20.232'50.
Najmanjši ponudek: Din 13.400'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni okPc. ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 4. septembra 1935.
*
I 283/35—17.	•	2427
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (stavbi-šče s hišo št. 72 v Stari vasi-Videm, industrijsko poslopje z vrtom, hlev, delavnica, gosp. poslopje z drvarnico, vrt z vodnjakom, vrt, odnosno sadonosnik ter vrt): zemljiška knjiga Sta; 2 vas-Videm, vi. št. 55.
Cenilna vrednost: Din 401.396'—.
Najmanjši ponudek: Din 200.698-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodiišča.
Sresko sodišče v Brežicah, dne 22. avgusta 1935,
I 332/35—4.	2450
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1935 o b d e -setih bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dobrova, vi. št. 4/ (se-sloječa iz hiše in stavbišča, njiv in travnikov).
Cenilna vrednost: Din 28.267 —.
Vrednost pritikline: Din 2165	.
Najmanjši ponudek: po odbitku bremen Din 17.888'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri. _
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenjgradcu,
dne 28. avgusta 1935.
❖
I 1517/35-14.	2426
Dražbeni oklic.
Dne 8. 11 o v e m h r a 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vojnik-okolica, vi. št. 144.
Cenilna vrednost: Din 18.024'—.
Najmanjši ponudek: Din 12.016'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicar bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deški tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 24. avgusta 1935.
l 143/35-5.	2481
Dražbeni oklic.
Dne 9. n o v o m b r a 1935 ob de-vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrhnika, vi. št. 172 in 1262.
Cenilna vrednost: Din 14.043*—.
Najmanjši ponudek: Din 9.362—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki,
dne 28. avgusta 1935.
I 307/35—12.	^	2401
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1935 dopoldne ob 8. uri bo pri podpisanem sod'!ču v sobi št. 20 dražba nepremičnin (srednje kmetsko posestvo v Gradacu štev. 10 z gospodarskimi poslopji in raznovrstnimi zemljiškimi parcelami): zemljiška knji-
ga k. o. Gradac, vi. št. 327, 274 in 372.
Cenilna vrednost: Din 129.500'—.
Vrednost pritikline: Din 3860-—.
Najmanjši ponudek: Din 88.906'68.
Vadij: Din 13.336'—, ki ga je položiti v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Metliki,
dne 26. avgusta 1935.
•j.
I 273/35-6.	2518
Dražbeni oklic.
Dne 12. novembra 1935 o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin vložna številka 178 kat. obč. Slovenjgradec, in sicer:
I. skupina: hiša z gostilno, gospodarsko poslopje, vrt, stavbišče; cenilna vrednost po odbitku služnostnih pravic: Din 163.310’—, najmanjši ponudek: Din 81.655’—;
II. skupina: 4 njivske in 2 travniški parceli; cenilna vrednost: Din 28.665’—, najmanjši ponudek: Din 19.110'—.
Vadij je 10. del cenilne vrednosti.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opo .arja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenjgradeu,
dne 5. septembra 1935.
H*
I 848/35—5.	2483
Dražbeni oklic.
D n e 14. novembra 1935 ob devetih b® pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Okrogljice, vi. št. 106.
Cenilna vrednost; Din 1545'60.
Najmanjši ponudek: Din 1030'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem,
dne 3. septembra 1935.
I 492/34-31.	2496
Dražbeni oklic.
Dne 16. novembra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Borovnica, vi. št. 175 in 1163.
Cenilna vrednost: Din 161.404'—,
Najmanjši ponudek: Din 107.150'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desk' tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki,
dne 20. avgusta 1935.
❖
I 675/34—13.	2495
Dražbeni oklic.
Dne 16. novembra 1935 o b d e -vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin,- zemljiška knjiga Borovnica, vi. št. 103, in zemljiška knjiga Sabočevo, vi. št. 22.
" Cenilna vrednost: Din 28.412'—.
Najmanjši ponudek: Din 18.931’—.
Pravice, ki bi ne piipuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče na Vrhniki,
dne 20. avgusta 1935.
$
I 210/35—7.	2457
Dražbeni oklic.
Dne 4. decembra 1935 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kompolje, vi. št. 4 in zemljiška knjiga Podgora, vi. št. 366.
Cenilna vrednost: Din 319.618'—.
Vrednost pritikline; Din 56.170’—.
Najmanjši ponudek: Din 213.078'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Vel. Laščah,
dne 4. septembra 1935.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
840.
Sedež: Dražni vrh.
Dan vpisa: 5. septembra 1935. Besedilo firme; Kolerič Leopold. Obratni predmet: trgovina s sadjem. Imetnik: Kolerič Leopold, trgovec, Ščavnica št. 29.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 5. septembra 1935.
Rg A III 279/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
841.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 4. septembra 1935. Besedilo: Prva Hrvatska štedionica u Zagrebu, podružnica v Celju.
Vpišeta se Bruno Schonberger in Hana Mirnik, uradnika v Celju, kot uradnika podružnice s pooblastilom, da smeta sopodpisovati firmo podružnice po instrukcijah, ki veljajo za to podružnico.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 4. septembra 1935.
Kg B I 37/38.
*
842.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 4. septembra 1935. Besedilo: Žumer Frančiška in drug. Izstopil je družabnik Holc Matija, vstopil pa družabnik Vrečer Valentin, mesarski mojster v Celju, ki je obenem poslovodja tvrdke.
Tvrdko zastopata in podpisujeta oba družabnika skupno.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 4. septembra 1935.
Rg A III 189/6.
*
843.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. septembra 1935. Besedilo: Centralna vinarna d. d. Ljubljana.
Izbriše se član upravnega sveta Havptman Peter, vpiše pa član upravnega sveta Martinčič Avgust, posestnik v Ljubljani, Rimska c. 24.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. septembra 1935.
Rg B II 178/10.
❖
844.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. septembra 1935. Besedilo: »Triglav« jugoslovanska iz-delovalnica perila, Olup Josip in drug.
Izstopil je javni družabnik Olup Josip ml., trgovec v Ljubljani, Stari trg št. 2, zaradi česar preneha javna trgovska družba.
Firma se glasi odslej:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Triglav« industrija perila in obleke J. Olup v Ljubljani.
Obratni predmet: Izdelovanje perila in obleke na tovarniški način ter prodaja istih kakor tudi manufakture in modnih predmetov na drobno in na debelo.
Lastnik firme: Olup Josip star., posestnik in trgovec v Ljubljani, Stari trg št. 2.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. septembra 1935.
Rg a IV 96/9.
*
845.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 12. septembra 1935. Besedilo: Luxa & Stumpf Ivan, med-
narodni prevozi »Transport« v Mariboru.
Izstopil je javni družabnik Luxa Anton.
Besedilo firme odslej: Stumpf Ivan, »Mednarodni prevozi Transport«.
Sedanji lastnik tvrdke je dosedanji družabnik Stumpf Ivan, ki podpisuje za tvrdko na ta način, da pristavi pod besedilo firme svoj lastnoročen podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. septembra 1935.
Rg A III 242/6.
*
846.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 5. septembra 1935.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru.
V trgovinskem registru podpisanega sodišča se pri tej firmi Ljubljanske kreditne banke v Mariboru zaznamuje, da je ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu z odločbo z dne 15. avgusta 1935, II Br 7204/K/34, dovolilo Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani odlog plačil za 6 let, izvedbo valorizacije nepremičnin, znižanje obrestne mere za stare vloge, emisijo prioritetne glavnice do Din 20 000.000-— ter finančne olajšave v smislu čl. 15. in 68. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934. Okrožno, kot trg. sodišče v Mariboru,
odd. III., dne 5. septembra 1935.
Rg B I 3/29.
*
847.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 5. septembra 1935.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Ptuju.
V trgovinskem registru podpisane ga sodišča se pri tej firmi zaznamuje, da je ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu z odločbo z dne
15.	avgusta 1935, II. Br. 7204/K/34, dovolilo Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani odlog plačil za 6 let, izvedbo valorizacije nepremičnin, t znižanje obrestne mere za stare 'vloge, emisijo prioritetne glavnice do Din 20,000.000--ter finančne olajšave v smislu čl. 15. in 68. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934.
Okrožno kot trir. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 5. septembra 1935.
Rg B I 17/13.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga.
848.
Sedež: Žiri.
Dan vpisa: 7. septembra 1935. Besedilo: Slovensko:Produktjvna čiž-marska zadruga v Žireh, registrovann zadruga z omejeno zavezo. Srbskohrvat-sko: Produktivna zadruga u Žiri, regi-strovaua zadruga s ograničcnoni jamstvom.
Obratni predmet; Namen zadruge je
pospeševati gospodarstvo svojih članov potem skupnega poslovanja. Ta namen dosega zadruga s tem, da:
1. za svoje člane skupno nabavlja vse sirovine, orodje, in sploh vse potrebščine za čižmarsko-čevljarsko stroko;
2. izdeluje vse v čižmarsko-čevljarsko stroko spadajoče predmete, ter jih prodaja vsakomur in povsod po vsej kr? Ijevini Jugoslaviji;
3. oskrbuje za svoje člane po potrebi skupno delavnice;
4. skrbi za strokovni pouk in sploh uporablja vsa zakonito dopustna sredstva za dosego svojega namena.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 28. avgusta 1935.
Opravilni delež znaša Din 5.000-— in se inora pri neomejenem številu deležev za poedinega člana plačati vsaj en delež takoj v gotovini.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z okrožnico ali priporočenim pismom, ki ga podpišejo vsi člani. Načelstvo lahko razglaša po potrebi tudi v listih in dostavlja v važnih primerih zadružnikom navadna pismena obvestila.
Načelstvo sestoji iz 2 zadružnikov. Člani načelstva so: Tavčar Jakob, čevljar. Dobračeva št. 1!), p. Žiri; Naglič Ivan, čevljar. Stara vas št. 54, p. Žiri.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo skupno.
Podpis firme; Besedilo firme podpisujeta skupno oba člana načelstva na ta način, da se lastnoročno podpišeta pod besedilom zadružne tvrdke Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dno 5 septembra 1935.
Zadr. XI 39/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki ori nastopnih zadrugah-
849.	2554
Popravek.
Sklep Zadr 111 44/20, objavljen v prilogi k 67, kosu Službenega lista« z dne 21. avgusta 1935 pod zaporedno štev. 756, se v tretjem odstavku (besedilo) popravlja ter se glasi pravilno: Kmečka hranilnica in posojilnica v Gornji Lendavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 16. septembra 1935.
K Zadr III 44/20.
*
850.
Sedež: Homec.
Dan vpisa: 31. avgusta 1935.
Besedilo: živinorejska selekcijska zadruga na Homcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Rode Franc, vpišeta pa se člana načelstva Tomelj Janez, pos., Šmarca »t. 14, Rode Jože, posestnik, Nožiče št. 4. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. avgusta 1935.
Zadr. VI 7/32.
851.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 31. avgusta 1935.
Besedilo: Stavbna zadruga »Trnovski prosvetni dom« v Ljubljani, registrovana zadruga % omejeno zavezo.
Izbriše se elan načelstva Hostnik Anton, vpiše pa se član načelstva Matkovič Karol, kaplan v Ljubljani, Trnovo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 11 L, dne 30. avgusta 1935.
Zadr. VII 263/14.
*
852.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 31. avgusta 1935.
Besedilo: Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Berberovič Gojko, vpiše pa se član načelstva Ka-špar Ernest, uradnik Delavske zbornice v Zagrebu.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. avgusta 1935.
Zadr. VIII 105/13.
*
853.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 12. septembra 1935. Besedilo: Kletarska zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Sparovitz Gvidon in Girstmayer Franc, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Gariboldi Oton, posestnik v Celestrini pri Mariboru, Babič Franc, sreski tajnik v pokoju v Mariboru, Kopitarjeva ulica št. 14 (načelnikov namestnik).
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. II L; dne 12. septembra 1935.
Zadr. 1. 73/68.
*
854.
Sedež: Št. Vid nad Cerknico.
Dan vpisa: 31. avgusta 1935. Besedilo: Kmetijsko društvo v št. Vidu nad Cerknico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na izrednem občnem zboru dne 25. avgusta 1935 se je izpremenil § 7. zadružnih pravil s tem, da se mu doda četrti odstavek, ki se glasi:	Deleži se
ne obrestujejo in ne dajejo dividende.« Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. avgusta 1935.
/adr. VI 271/28.
*
855.
Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa; 31. avgusta 1935. Besedilo: Mlekarska zadruga na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Šušteršič Jože, vpiše pa se član načelstva Leskovec Janez, posestnik na Vrhniki št. 256. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. avgusta 1935.
Zadr. III 18264.
85(5
Sedež: Žalec.
Dan vpisa: 4. septembra 1935. Besedilo: Hmeljnima I. jugoslovanski zavod za vskladanje in konserviranje hmelja, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Žalcu.
Izbrisal se je zbog smrti član načelstva Roblek Franc, vpisal pa novoizvoljeni član Lorber Rudolf, posestnik v Žalcu.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 4. septembra 1935.
Zadr. 1. 286/58.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
857.
Sedež: Gornja Radgona.
Dan izbrisa: 5. septembra 1935. Besedilo; Spar & Darleh<“iiskf,ssen-verein, reg. zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. septembra 1935.
Zadr. I 71/74.
Konkurzm razglasi
858.
St 3/35-44.	2540
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Vozel Josip, trgovec v Trbovljah. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan
8.	oktobra 1935 ob 10. uri pri tem sodišču, soba št. 5.
Sresko sodišče v Laškem, odd. I., dne 9. septembra 1935.
*
859.
St. 17/35—12.	2558
Odprava konkurza.
Prezadolženka tvrdka Maher G., družba z o. z. v Ljubljani, Tržaška cesta 9, reg. pod firmo Maher G., d. z o. z. v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom od 26. julija 1935 St 17/35—2 o imovini prezadolženke, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopka po § 178., odst. ‘2. st. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. septembra 1935 ❖
869.
S 20/31 —22.	2539
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Weiss David, trgovec v Rogaševcih.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 20/31 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. konk. zak.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. septembra 1935.
861.
St 10/35—112.	2557
Potrditev poravnave.
Konkurzna zadeva tvrdke Drago Gorup & Co. v Ljubljani.
Potrja se prisilna poravnava v kon-kurznem postopanju, ki jo je sklenila prezadolženka na naroku dne 16. avgusta 1935 pri lem sodišču s svojimi upniki.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10. septembra 1935 *
862.
Por 9/35—4.	2552
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Straha Franja, trgovca v Gornji Radgoni, Podgrad št. 3.
Poravnalni komisar: Gorenc Franc, starešina sreskega sodišča v Gornji Radgoni.
Poravnalni upravnik; dr. Boezio Lenart, odvetnik v Gornji Radgoni.
Narok za sklepanje poravnave pri sre-skem sodišču v Gornji Radgoni dne
9.	oktobra 1935 ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 4. oktobra 1935. Po-avnalna ponudba: 60%na kvota. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. septembra 1935.
*
863.
Por 20/35—29.	2556
Ustavitev poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Sajovica Ivana, trg. v Zg. Pirničah št. 112, se je V smislu § 56., t. 4. por. zak. ustavilo. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. septembra 1935.
*
864.
Por 14/35—21.	2559
Konec* poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Pil-lerja Henrika, posestnika in krojaškega mojstra v Ljubljani, Ob Ljubljanici št. 25, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne i0. septembra 1935.
❖
865.
Por 16/35—56.	2555
Potrditev poravnave.
Poravnalna stvar Kušarja Andreja, posestnika, gostilničarja in trgovca v Kozarjih št. 90, p. Vič.
Potrja se prisilna poravnava izven konkurza, ki jo je sklonil dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 7. avgusta 1935 pri podpisanem sodišču.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 10. septembra 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
2' 35
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje drugo javno pismeno ponudbeno
licitacijo za pleskanje raznih železnih ograj v Ljubljani.
Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku v torek, dne 24. septembra 1935 ob 11. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra 2 II, kjer se med uradnimi urami dobe razpisani obrazci in pogoji.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 14. septembra 1935.
T. No. 1005/2.	2509 3—2
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo železo-betonskega mostu preko Ložnice v km 73.017 državne ceste št. 50
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. oktobra 1935 ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka sreskega
načelstva v Celju.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 231.000'—.
Predpisana kavcija znaša 24.000 dinarjev za naše, 48.000 dinarjev za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Celju,
dne 10. septembra 1935.
*
K Štev. 885.	2542
Razglas.
Sreski cestni odbor Litija razpisuje za popravo mostu v tiru banovinske ceste II. reda štev. 134 čez reko Savo v Litiji:
I. javno pismeno ofertno licitacijo za dobavo potrebnega lesa (v skrajšanem roku) na dan 28. septembra 1935 ob
II. uri dopoldne v pisarni sreskega cestnega odbora v Litiji.
Pismene pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovitku z naslovom »Ponudba za dobavo lesa« v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 21.988'—. Vsak J icitant mora predložiti predpisano 10%no kavcijo proračuna, potrdilo o plačanih davkih za zadnje tromesečje in dokaze o svojih dobavnih sposobnostih. Podrobnosti razpisa in pogoji so na vpogled med uradnimi urami v pisarni sreskega cestnega odbora Litija v Litiji.
Sreski cestni odbor Litija v Litiji,
dne 12. septembra 1935.
2469—3—3
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje rudniku održače kod Okružnog ureda za osigura-nje rudnika u Petrovgradu na dan 30 septembra 1935 u 11 sati javnu pismenu olertalnu licitaciju za izvedbu gradjevinskih i ostalih zanatskih radova za novu uredsku zgradu ekspoziture petrovgradskog Okružnog ureda za osiguranje rudnika u Veliki Kikindi.
Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti uslove, predračun, planove i sta-tički račun kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu ili kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu uz cenu od Din 125'—. Broj: 35.207—1935.
U Zagrebu, dana 4 septembra 1935.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
Razne objave
25GO 3—1
Poziv upnikom.
Ker je tvrdka: Kemična tovarna »Me-dacet« družba z o. z. v Ljubljani po sklepu občnega zbora z dne 31. avgusta 1935 sklenila in sodišču prijavila razdružitev in likvidacijo družbe, se družbi-ni upniki pozivajo, da prijavijo svoje zahteve do družbe pri podpisanem likvidatorju tekom dveh mesecev.
Likvidator: Florjančič Hinko, Ljubljana, Jegličeva 23.
*
2541
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico od bi-cikla (evid. štev. 87548) štev. 3348 in jo proglašam za neveljavno.
Tabor, dne 3. septembra 1935.
Bokal Anton s. r.
*
2545
Objava.
Čuješ Štefan, posestnik v Predenci št. 7, občina Šmarje pri Jelšah-trg, je izgubil orožni list za nošpnje orožja, in sicer 1 lovske puške dvocevke, izdan od sreskega načelstva Šmarje pri Jelšah pod štev. 3307/29 z dne 27. aprila 1929, reg. štev. 209, in ga proglaša za neveljavnega.
čuješ Štefan s. r.
2529
Objava.
Izgubil sem šolsko izpričevalo, izdano od krajevnega šolskega odbora v Ribnici na Pohorju iz leta 1909., ter ga proglašam za neveljavno.
Ribnica na Pohorju, dne 12. sept. 1935.
Forneci Ivan s. r. šumski čuvaj pri g. ing. Lenarčiču Milanu v Josipdolu, pošta Ribnica na Poh.
2562
Objava.
Izgubil sem izpričevalo II. letnika obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani (na Ledini) iz 1. 1934./35. na ime: Grahek Karl, rodom iz Ljubljane VII. Proglašam ga za neveljavno.
Grahek Karl s. r.
$
2532
Objava.
Izgubil ;em izpričevalo III. b razreda drž. klasične gimnazije v Ljubljani iz 1. 1934./35. na ime: Hrustelj Franc, rodom iz Stenic, obč. Vitanje. Proglašam ga za neveljavno.
Hrustelj Franc s. r.
*
2531
Objava.
Izgubil sem ' !čevalo o zavrženem četrtem razredu meščanske šole z malo maturo, izdano mi od meščanske šole v Mariboru leta 1925. in izpričevalo o zavrženem prv- razredu srednje vinarske in sadjarske šole, izdano od srednje vinarsk. in -adjarske šole v Mariboru leta 1926. Proglašam ju za neveljavni.
Kolarič Miran s. r.
*
2547
Objava.
Ukradena mi je bila delavska knjiga št. 1911/21, izdana od občine Velika Pi-rešiea, ter jo proglašam za neveljavno.
Medved Alojz s. r„
zidar, Studence št. 56.
*
2561
Objava.
Podpisani Roj Josip, rodom iz Ljubnega, sedaj bivajoč v Ljutomeru, sem meseca maja t. I. izgubil dovolilo za vrtiljak in godbo na lok, ki mi jo je izdala kraljevska banska uprava pod II. No. 13458/2 z dne 7. maja 1935, ter ga proglašam kot neveljavno.
Roj Josip s. r., lastnik vrtiljaka v Ljutomeru.
*
2563
Objava.
Izgubil se je certifikat št. 1621/1 našega parnega kotla tov. štev. 669, evidentiran v srezu Maribor, ter se proglaša za neveljavnega.
Mariborski paromlin Carl Scherbaum in sinovi.
*	2543
Objava.
Izgubil sem indeks elektrotehnične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Schusterschitz Adolf. Proglašam ga za neveljavnega.
Schusterschitz Adol! s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Stiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek v LjubljanL