ekonomsko ogledalo št. 5/2021, letnik XXVII Ekonomsko ogledalo št. 5, letnik XXVII, 2021 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorciceva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednik: mag. Matevž Hribernik Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajic; dr. Tina Golob Šušteršic; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršic; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markic; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrano temo je pripravil: Jure Povšnar (Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2020) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Marta Gregorcic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupancic, mag. Janez Kušar Tehnicno urejanje in prelom: Bibijana Cirman Naglic, Ema Bertina Kopitar Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 130 izvodov Prvi natis Ljubljana, junij 2021 ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplacna. ©2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno .........................................................................................................................................................3 Tekoca gospodarska gibanja ...............................................................................................................7 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji ...........................................................................................................11 Trg dela ..........................................................................................................................................................16 Cene ................................................................................................................................................................17 Financni trgi .................................................................................................................................................18 Placilna bilanca............................................................................................................................................19 Javne finance ...............................................................................................................................................20 Izbrane teme ..............................................................................................................................................23 Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2020.........................................................................25 Statisticna priloga ...................................................................................................................................27 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statisticni podatki znani do 10. junija 2021. S 1. januarjem 2008 je v državah clanicah Evropske unije zacela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna razlicica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Vec informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoce primerjave (mesecno, cetrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preracuni UMAR, ce ni drugace navedeno. Aktualno Realni bruto domaci proizvod se je v prvem cetrtletju povecal in presegel ravni iz enakega obdobja lani. Okrevanje v Sloveniji je bilo hitrejše kot v povprecju EU, kjer je bila gospodarska aktivnost nižja kot v zadnjem lanskem cetrtletju in tudi medletno. Gibanja odražajo nekoliko izboljšane epidemicne razmere in postopno sprošcanje zajezitvenih ukrepov, prav tako pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. Okrevanje se je nadaljevalo zlasti v dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo (promet in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), na katere so imeli zajezitveni ukrepi, podobno kot že v lanski drugi polovici leta, manjši vpliv. Skladna s tem so bila tudi gibanja izvoza in uvoza blaga, kjer je bila aktivnost medletno pozitivna že drugo cetrtletje zapored. Drugo cetrtletje zapored so se medletno povecale investicije v osnovna sredstva. Tudi prodaja v trgovini, ki se je vecinoma sprostila že februarja, je bila prvic od zacetka epidemije medletno višja, deloma zaradi nadomešcanja zadržanih nakupov, deloma pa tudi povecanega trošenja pred napovedanim zaprtjem javnega življenja v zacetku aprila. To je vplivalo na medletno nekoliko višjo zasebno potrošnjo. Mocan medletni upad pa se je ohranil v nekaterih storitvenih dejavnostih, ki so se odpirale pocasneje, zlasti v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu, kar je zaviralo še hitrejšo rast trošenja gospodinjstev. Po anketnih podatkih so se razmere na trgu dela v prvem cetrtletju nekoliko izboljšale, a ostale slabše kot v enakem obdobju lani. Realna državna potrošnja je medletno upadla. Obeti v mednarodnem okolju so še naprej ugodni, sodec po kazalnikih razpoloženja naj bi se gospodarska aktivnost v državah evrskega obmocja v drugem cetrtletju povecala. V zacetku aprila so bili v vec trgovinskih partnericah uvedeni strogi zacasni zajezitveni ukrepi, ki so vplivali na aktivnost okoli velikonocnih praznikov. To pa ni bistveno vplivalo na kazalnike gospodarske klime in zaupanja (ESI, PMI), ki so se aprila in maja vecinoma izboljšali na najvišje ravni po zacetku epidemije in v nekaterih primerih zabeležili tudi rekordne vrednosti (npr. PMI za industrijo). Visoko vrednost, najvišjo v zadnjih treh letih, je dosegel tudi kazalnik za storitveni sektor. Ob vecji precepljenosti in postopnem sprošcanju zajezitvenih ukrepov v nadaljevanju pa mednarodne institucije napovedujejo okrevanje aktivnosti v vecini clanic evrskega obmocja. EK in OECD sta maja obcutno izboljšali napovedi, rast pa bodo poganjali zasebna potrošnja, investicije in okrepljeno povpraševanje svetovnega gospodarstva. Na zacetku drugega cetrtletja ostaja aktivnost izvozno usmerjenih dejavnosti visoka, postopno se krepi tudi okrevanje storitev. Zaostritev zajezitvenih ukrepov na zacetku aprila je znova vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, podatki o davcnem potrjevanju racunov za drugo polovico aprila in maj pa kažejo na ponovno povecanje prodaje, ki je maja presegla ravni izpred epidemije. Prodaja v delu storitev, kjer so omejitve poslovanja kljub sprošcanju ostale relativno visoke (kulturne, razvedrilne in namestitvene storitve, potovalne agencije, prirejanje iger na sreco), pa je bila še naprej znatno nižja kot v istem obdobju 2019. Izvozni del gospodarstva so zajezitveni ukrepi tudi tokrat manj prizadeli. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih se je aprila povecala, izvoz pa se je po hitri rasti v prvih mesecih leta ohranil na doseženi ravni. Ob tem so se gospodarska pricakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji z umirjanjem epidemicnih razmer izboljšala, kar bi lahko pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti.  Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih nekoliko izboljšale. Število brezposelnih se je ob sezonskih dejavnikih in rahljanju zajezitvenih ukrepov v obdobju med februarjem in sredino maja nekoliko zmanjšalo, a ostaja višje kot pred epidemijo. Konec maja je znašalo 75.148 oseb, kar je 5,2 % manj kot konec aprila in 16,9 % manj kot pred letom. Število delovno aktivnih je bilo marca podobno kot v predhodnih nekaj mesecih. Najvišji medletni upad zaposlenosti je ostal v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, v zdravstvu in socialnem varstvu pa se je zaposlenost najbolj povišala. Medletna rast plac je bila v prvem cetrtletju visoka, kar je bilo predvsem povezano z izplacili kriznih dodatkov v javnem sektorju. Rast cen življenjskih potrebšcin je bila aprila in maja višja kot v predhodnih mesecih in je znašala 2,1 %. K temu je, poleg letošnje rasti cen naftnih derivatov, prispevala predvsem nizka raven cen energentov v enakem obdobju lani. To je bila posledica lanskih rekordno nizkih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih ter vladnih ukrepov, s katerimi je bil lani del odjemalcev zacasno oprošcen prispevkov za porabo elektricne energije. Aprila se je precej okrepila tudi medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev (na domacem in tujih trgih), višje so bile tudi uvozne cene, predvsem zaradi višjih cen surovin. Po podatkih Svetovne banke so se cene surovin maja še povecale, cene nafte so bile medletno višje za 135 %, cene neenergetskih surovin pa za 85 %. Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ v prvih štirih mesecih je bil ob presežku v aprilu nekoliko nižji kot v prvem cetrtletju. Aprila so bila gibanja konsolidirane bilance javnih financ ugodnejša kot v predhodnih mesecih, kar povezujemo z odpravo nekaterih omejitev za poslovanje storitvenih dejavnosti in s tem okrepljenimi davcnimi prihodki. Glavnina primanjkljaja je sicer še naprej izvirala iz povišanih odhodkov, vecinoma zaradi PKP ukrepov za blažitev posledic epidemije, a so bila izplacila teh ukrepov aprila med nižjimi v letošnjem letu (234 mio EUR). V prvih štirih mesecih letos so ti ukrepi znašali 1.160 mio EUR, skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ pa 1.177 mio EUR. V tem obdobju je Slovenija iz proracuna EU tudi prejela vec sredstev kot jih je vplacala. Na zacetku drugega cetrtletja se je nadaljevala rast v izvozno usmerjenem delu gospodarstva; s sprošcanjem zajezitvenih ukrepov se je zacelo tudi okrevanje storitvenih dejavnosti Realni bruto domaci proizvod se je v prvem cetrtletju letos cetrtletno povecal, rast je bila precej višja kot v povprecju EU Število registriranih brezposelnih je maja nadalje upadlo in bilo nižje kot pred letom, a višje kot v enakem obdobju pred epidemijo Obeti za rast v drugem cetrtletju so ugodni; gospodarska klima v Sloveniji in v evrskem obmocju se je maja še izboljšala in presegla predkrizne ravni Aprila so bila gibanja konsolidirane bilance ugodnejša kot v predhodnih mesecih, kar povezujemo z odpravo nekaterih omejitev za poslovanje storitvenih dejavnosti in s tem okrepljenimi davcnimi prihodki K letno višjim cenam življenjskih potrebšcin so tudi maja najvec prispevali dražji energenti tekoca gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko obmocje Gospodarska aktivnost v evrskem obmocju se sodec po kazalnikih gospodarskega razpoloženja v drugem cetrtletju krepi. Ob vecji precepljenosti in postopnem sprošcanju zajezitvenih ukrepov je okrepljeno povpraševanje spodbudilo okrevanje v storitvah, gibanja predelovalnih dejavnosti pa so še naprej ugodna. Gospodarska klima evrskega obmocja (ESI) se je maja nadalje mocno izboljšala. Zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki, mocno je bilo zlasti okrevanje pri storitvah. Na nadaljevanje krepitve aktivnosti je maja nakazoval tudi sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI). Kazalnik za predelovalne dejavnosti se je znova povecal in dosegel najvišjo vrednost v vec kot dvajsetih letih. Visoko vrednost, najvišjo v zadnjih treh letih, pa je dosegel tudi kazalnik za storitveni sektor. Slika 2: Napovedi gospodarske rasti v evrskem obmocju v letih 2021 in 2022 Mednarodne institucije izboljšujejo napovedi gospodarske rasti v evrskem obmocju za letošnje in prihodnje leto. Po postopnem povecevanju gospodarske aktivnosti v drugem cetrtletju se pricakuje še mocnejša okrepitev v drugi polovici leta. EK in OECD sta maja obcutno izboljšali svoji zimski napovedi in evrskemu obmocju napovedujeta 4,3 % rast v letošnjem in 4,4 % v prihodnjem letu. Rast bodo poganjali zasebna potrošnja, investicije in okrepljeno povpraševanje svetovnega gospodarstva. Okrevanje po državah clanicah bo sicer neenakomerno, saj bo odvisno od strukture posameznega gospodarstva in zlasti od razvoja epidemije in podpore politik. Tveganja za uresnicitev napovedi ostajajo velika, a uravnotežena. Med njimi ostajata najbolj kljucna razvoj epidemicnih razmer ter ucinkovitost in uspešnost programov cepljenja. Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tecaj USD/EUR in EURIBOR povprecje sprememba, v %* 2020 IV 21 V 21 V 21/IV 21 V 21/V 20 I-V 21/I-V 20 Brent USD, na sod 41,83 64,81 68,49 5,7 135,2 58,6 Brent EUR, na sod 36,57 51,52 56,41 9,5 111,3 43,3 USD/EUR 1,142 1,198 1,215 1,4 11,4 10,0 3-mesecni EURIBOR, v % -0,427 -0,538 -0,540 0,4 16,8 19,3 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preracuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Slika 3: Cene surovin Cene surovin so se maja nadalje okrepile. Povprecna dolarska cena nafte brent se je maja povzpela na najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih (68,5 USD za sod) in bila medletno višja za 135 %. Na zvišanje je vplivala zlasti krepitev svetovnega povpraševanja. To je skupaj z omejitvami dobave iz nekaterih kljucnih svetovnih izvoznic nadalje mocno zvišalo tudi dolarske cene neenergetskih surovin, zlasti kovin. Te so se po podatkih Svetovne banke maja medletno zvišale za 85 %. Precej so se okrepile tudi cene hrane, ki so bile maja medletno višje za skoraj 50 %. Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 4: BDP, 1. cetrtletje 2021 Realni bruto domaci proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem cetrtletju cetrtletno povecal za 1,4 %, medletno pa za 1,6 %. Rast je bila višja kot v povprecju EU. Gibanja odražajo nekoliko boljše epidemicne razmere in postopno sprošcanje zajezitvenih ukrepov, prav tako pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. Okrevanje se je nadaljevalo zlasti v dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo (promet in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti). Drugo cetrtletje zapored so se medletno povecale investicije v osnovna sredstva. Tudi prodaja v trgovini, ki se je vecinoma sprostila že februarja, je bila prvic od zacetka epidemije medletno višja, deloma zaradi nadomešcanja zadržanih nakupov, deloma pa tudi povecanega trošenja pred napovedanim zaprtjem javnega življenja v zacetku aprila. To je vplivalo na medletno nekoliko višjo zasebno potrošnjo. Zajezitveni ukrepi pa so še vedno pomembno vplivali na mocan medletni upad v nekaterih storitvenih dejavnostih, ki so se odpirale pocasneje, zlasti v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu, kar je zaviralo hitrejšo rast trošenja gospodinjstev. Realna državna potrošnja je medletno upadla. Slika 5: Poraba elektrike Poraba elektrike je bila maja medletno vecja za 8 %, za majem predkriznega leta 2019 pa je zaostajala za 5 %. Razlog za medletno vecjo porabo je nizka lanska osnova, poraba pa je bila kljub sprostitvi številnih zajezitvenih ukrepov še vedno manjša od predkrizne. Poraba je bila medletno vecja tudi v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, od 4 % v Franciji do 11 % v Nemciji. Glede na maj 2019 pa je bila poraba manjša v Avstriji (6 %), Franciji (7 %), na Hrvaškem (4 %) in v Italiji (4 %), v Nemciji pa je bila približno enaka takratni. Slika 6: Poraba elektrike po odjemnih skupinah Aprila je bila poraba elektrike po vseh odjemnih skupinah medletna vecja, v primerjavi z enakim obdobjem predkriznega leta 2019 pa je bil pri industrijski porabi in poslovnem odjemu zaostanek vecji kot mesec prej. Industrijska poraba elektrike je bila aprila medletno vecja za 25,9 %, poraba poslovnega odjema1 pa za 17,3 %. Razlog je zlasti v ucinku osnove, saj se je lanskega aprila poraba elektrike zaradi strogih zajezitvenih ukrepov obcutno zmanjšala. Medletno vecja je bila tudi gospodinjska poraba, in sicer za 6,6 %. V primerjavi z aprilom leta 2019 je poraba industrijskega odjema zaostajala za 4,9 % (marca 1,4 %), poslovnega pa za 10,9 % (marca 5,3 %), predvsem zaradi zacasne zaostritve ukrepov na zacetku letošnjega aprila. Gospodinjska poraba elektrike je bila ob vecjem ostajanju doma zaradi epidemije vecja za 13,8 % kot aprila 2019. 1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta storitvene dejavnosti in trgovine, znotraj te odjemne skupine so tudi skladišca, kmetijska dejavnost, ipd., lahko pa tudi vecja, proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike prikljucne moci. Slika 7: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah2 je bil maja medletno vecji za 33 %, v primerjavi z majem leta 2019 pa za 1 % manjši. Promet domacih vozil je bil medletno vecji za 21 %, promet tujih pa za 42 %. Tako visoke medletne rasti so posledica nizke osnove v enakem obdobju lani, ko je bil promet ob epidemiji še mocno omejen. Ker se je takrat bolj znižal promet tujih vozil, ta zdaj dosega medletno višjo rast. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bil maja 2021 promet domacih vozil za 4 % vecji, tujih pa za 4 % manjši, a 60-odstotni delež tujih vozil je vseeno povsem primerljiv predkriznim ravnem, kar pomeni, da epidemija ni povzrocila dolgotrajnejše spremembe v sestavi prevozov. 2 Merjeno v prevoženih kilometrih. Slika 8: Davcno potrjevanje racunov Po podatkih o davcnem potrjevanju racunov je bila prodaja maja medletno vecja za 8 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 3 %. Medletna rast prodaje se je v primerjavi z aprilom povecala v nekaterih panogah predvsem povezanih s turizmom, kjer so se omejitve pri poslovanju letos prej zmanjšale. V panogah, kjer so bili ukrepi sprošceni tudi lani (predvsem trgovinska dejavnost, ki predstavlja okoli tri cetrtine prodaje), se je rast prodaje umirila, v panogah, kjer so lani ob ponovnem odprtju dosegli veliko povecanje prodaje (npr. nekatere osebne storitve), pa je bila celo medletno manjša. Celotna prodaja je bila maja za 3 % višja kot v enakem obdobju leta 2019, na kar so vplivale predvsem rasti v trgovini na debelo in na drobno. Prodaja v delu storitev, kjer so omejitve poslovanja kljub sprošcanju ostale relativno visoke (kulturne, razvedrilne in namestitvene storitve, potovalne agencije, prirejanje iger na sreco), pa je bila še naprej znatno nižja kot v istem obdobju 2019 (od – 67 % do – 89 %). Slika 9: Blagovna menjava – realno Blagovna menjava je po opazni rasti v zacetku leta aprila ostala visoka. Realni izvoz in uvoz blaga v države EU že od konca lanskega leta presegata predkrizne ravni, ob tem pa prihaja do vidnejših mesecnih nihanj zaradi spreminjanja zajezitvenih ukrepov v Sloveniji in naših trgovinskih partnericah. Ocenjujemo, da je s tem povezana tudi aprilska prekinitev rasti menjave, saj je bilo v tednih okoli velike noci v vec državah zaustavljeno javno življenje. Kljub omejitvam so imeli sprejeti ukrepi precej manjše negativne posledice na menjavo kot med prvim valom epidemije. Ob tem velja omeniti, da je bila visoka medletna rast blagovne menjave v prvih štirih mesecih letos deloma povezana z zelo nizko aktivnostjo marca in aprila lani (ucinek osnove). Obeti ostajajo ugodni, saj so se maja izvozna pricakovanja izboljšala, podjetja pa so bila glede prihodnjega tujega povpraševanja bolj optimisticna kot pred pricetkom epidemije. Slika 10: Storitvena menjava – nominalno Storitvena menjava s tujino se je v prvem cetrtletju nekoliko povecala, a je ostala precej nižja kot v enakem obdobju lani. Ukrepi za zajezitev epidemije, še zlasti zaprtje gostinskih in nastanitvenih obratov ter omejitve pri prehodu meja, so še naprej mocno vplivali na turizem, kjer so bili izvozni in uvozni prihodki v prvem cetrtletju medletno nižji za vec kot 80 %. K temu je pomembno prispevala visoka osnova, saj se je lani aktivnost opazno znižala šele marca. Opazno nižja kot pred letom je bila tudi menjava IKT storitev. Gibanja v nekaterih drugih pomembnejših storitvenih dejavnostih (transport, ostale poslovne dejavnosti) so bila v prvem cetrtletju ugodnejša kot v prvem valu epidemije, v vecini teh dejavnosti pa je bila menjava podobna ali nižja kot pred letom. Vecja kot pred letom je bila menjava gradbenih storitev, izstopa tudi rast uvoza transportnih storitev.3 3 Rast je bila med drugim tudi posledica lanske zelo nizke aktivnosti v pomorskem transportu in pretovoru blaga v Kopru zaradi zacetka epidemije v Aziji ter precejšnega povecanja prevoznih stroškov v prvem cetrtletju letos. Tabela 2: Izbrani mesecni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2020 IV 21/III 21 IV 21/IV 20 I-IV 21/I-IV 20 Izvoz blaga, realno1 -0,8 1,23 52,6 14,7 - v EU -7,7 -2,23 57,0 14,3 Uvoz blaga, realno1 -2,7 3,83 58,0 13,6 - iz EU -8,5 -2,23 58,7 14,4 Industrijska proizvodnja, realno -5,1 1,03 35,9 10,6 - v predelovalnih dejavnostih -4,8 1,23 39,8 11,7 v % 2020 III 21/II 21 III 21/III 20 I-III 21/I-III 20 Izvoz storitev, nominalno2 -19,6 11,83 3,74 -13,54 Uvoz storitev, nominalno2 -15,2 1,23 2,94 -13,64 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 3,63 1,1 -4,0 Trgovina – realni prihodek -7,2 1,93 25,04 5,64 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek -11,0 -3,23 10,64 -3,44 Viri: BS, Eurostat, SURS, preracuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 placilnobilancna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v aprilu ponovno nekoliko okrepila, kar je bila predvsem posledica odboja proizvodnje v visoko tehnološko zahtevnih panogah. Rast se je nadaljevala tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah, obseg proizvodnje v srednje nizko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je ostal na ravni iz preteklega meseca. Medletno je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih dosegla visoko rast, ki je predvsem posledica nizke lanske osnove, saj je obseg proizvodnje enak realizaciji v istem obdobju leta 2019. Medletna rast je bila najvišja v srednje in nizko tehnološko zahtevnih panogah, obseg proizvodnje v visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je ostal enak. Na panožni ravni je najvišjo medletno rast zabeležila avtomobilska industrija, a je tu aprilski obseg proizvodnje še mocno zaostajal za tistim iz enakega obdobja leta 2019. Slika 12: Aktivnost v gradbeništvu Gradbena aktivnost se je v prvem cetrtletju nekoliko znižala. Vrednost opravljenih del se je znižala za 2,2 % in bila tudi za 4,0 % nižja kot pred letom. Znižanje je posledica nižje aktivnosti v gradnji nestanovanjskih stavb, v ostalih segmentih gradbeništva (inženirski objekti, stanovanjske stavbe, specializirana dela) pa se je aktivnost tako na medletni ravni kot tekoce okrepila. Podatki o pogodbah nakazujejo, da se bo relativno nizka aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb nadaljevala, bolje pa kaže predvsem gradnji inženirskih objektov in specializiranim gradbenim delom. Slika 13: Prihodek v trgovini Prodaja v trgovini se je v prvem cetrtletju okrepila in bila medletno višja; po predhodnih podatkih pa je zaradi vnovicnega delnega zaprtja trgovin aprila upadla. Po visoki februarski rasti, povezani s ponovnim odprtjem prodajaln in odpravi omejitve gibanja med obcinami, se je prihodek nadalje okrepil tudi v marcu. Skupaj je bila prodaja v prvem cetrtletju medletno vecja za 4,2 %. To je bila posledica visoke medletne rasti v marcu, na kar je poleg nizke osnove vplivala tudi povecana prodaja pred ponovnim zaprtjem nekaterih trgovin in razporeditev velikonocnih praznikov. Medletno je bil prihodek v prvem cetrtletju višji v vseh treh glavnih panogah, najbolj, za 8,9 % v trgovini z motornimi vozili, kjer je izstopala predvsem visoka prodaja novih osebnih avtomobilov fizicnim osebam. Po predhodnih podatkih se je prodaja aprila zmanjšala, na kar je poleg okrepljene prodaje konec marca vplivalo tudi delno zaprtje trgovin na zacetku meseca. Slika 14: Prihodek v tržnih storitvah Skupni prihodek tržnih storitev se je v prvem cetrtletju ponovno nekoliko povecal, zmanjšal se je le v gostinstvu. Realni prihodek se je glede na zadnje cetrtletje lani povecal za 1,3 %, glede na raven pred letom pa je zaostajal za 3,4 %. Prihodek se je zaradi še vedno trajajocih omejitev pri poslovanju nadalje zmanjšal v gostinstvu. Najbolj se je okrepil v strokovno-tehnicnih dejavnostih zaradi pospešene rasti v arhitekturno-projektantskih ter svetovalnih storitvah. Povecal se je tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih predvsem zaradi krepitve prihodka racunalniških storitev na domacem trgu. V drugih poslovnih dejavnostih se je rast prihodka še nekoliko povecala predvsem zaradi ponovne rasti v zaposlovalnih storitvah. Visoka rast prihodka pa se je upocasnila v prometu. Zaostanek za lansko ravnjo je v potovalnih agencijah in gostinstvu v prvem cetrtletju ostal znaten, preko 80 % oz. 60 %. V strokovno-tehnicnih, prometu ter informacijsko-komunikacijskih dejavnostih pa je bila v istem obdobju lanska raven prihodka že presežena. Slika 15: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Trošenje gospodinjstev se je v prvem cetrtletju precej okrepilo in bilo tudi medletno vecje, predvsem zaradi vecje potrošnje trajnih dobrin. Ob sprošcanju omejitev poslovanja in prehajanja obcinskih mej, pa tudi zaradi nizke osnove v lanskem marcu ter najavljenega ponovnega zaprtja nekaterih trgovin na zacetku aprila, je bila medletno za okoli desetino višja prodaja v trgovinah z motornimi vozili, s pohištvom in gospodinjskimi napravami ter z racunalniškimi in telekomunikacijskimi proizvodi. Nadaljevala se je tudi visoka (skoraj podvojena) prodaja po pošti oz. internetu, ki je sicer pred epidemijo predstavljala petino vse prodaje neživil. Za 6,1 % je bila medletno višja tudi prodaja v trgovini z živili, pijacami in tobacnimi izdelki, na kar je vplivala tudi razlicna razporeditev velikonocnih praznikov. Na drugi strani se je v prvem cetrtletju nadaljeval medletni upad prodaje v tistih storitvenih dejavnostih, ki so ostale pretežno zaprte (predvsem v nastanitvenih in gostinskih obratih ter kulturnih, športnih in razvedrilnih dejavnostih). Slika 16: Gospodarska klima Razpoloženje v gospodarstvu se je maja izboljšalo v vecini dejavnosti. Z majskim postopnim sprošcanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov, predvsem pa odpiranjem nastanitvenih in gostinskih obratov, se je najbolj izboljšalo zaupanje v trgovini in v storitvenih dejavnostih. Izboljšalo se je tudi zaupanje v izvoznem delu gospodarstva in gradbeništvu in bilo na višjih ravneh kot pred pricetkom epidemije. Še naprej pa ostaja nizko zaupanje potrošnikov, ki se sicer pocasi izboljšuje. V primerjavi z obdobjem pred epidemijo so potrošniki bolj pesimisticni zlasti glede prihodnjih gospodarskih razmer, s tem pa je povezana tudi skrb glede prihodnjega financnega stanja. Trg dela Slika 17: Število delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb Maja se je nadaljevalo zmanjševanje števila registriranih brezposelnih. Ob sezonskih vplivih, ki letos niso bistveno odstopali od obdobja pred epidemijo, zmanjševanje števila brezposelnih povezujemo s postopnim sprošcanjem zajezitvenih ukrepov in gospodarskim ter posledicno tudi okrevanjem na trgu dela. Konec maja je bilo brezposelnih 75.148 oseb, kar je 5,2 % manj kot konec aprila in 16,9 % manj kot pred letom. V primerjavi s koncem maja leta 2019 pa je bilo za 4,4 % višje. Število delovno aktivnih po SRDAP4 je bilo marca medletno manjše za 0,5 %, kar je manj kot v predhodnih mesecih, predvsem zaradi ucinka osnove (mocno zmanjšanje marca lani ob izbruhu epidemije). Najvišji medletni upad zaposlenosti je ostal v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, v zdravstvu in socialnem varstvu pa se je zaposlenost najbolj povišala. 4 Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva. Slika 18: Povprecna bruto placa na zaposlenega V prvem cetrtletju letos so se place medletno povišale, kar je bilo povezano predvsem z izplacili kriznih dodatkov v javnem sektorju. Proti koncu lanskega leta in v prvem cetrtletju letos se je s ponovnim izplacevanjem dodatkov (izredno izplacilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplacilo dodatka za delo v rizicnih razmerah po kolektivni pogodbi) znova povišala medletna rast plac v javnem sektorju, dalec najbolj v socialni oskrbi in zdravstvu (marca je bila 31,3-odstotna; v celotnem javnem sektorju 16-odstotna). V zasebnem sektorju je bila medletna rast v drugem valu epidemije nižja kot v prvem predvsem zaradi izplacil dodatkov v prvem valu. Mocno medletno povišanje v tem sektorju marca letos pa je posledica ucinka osnove (znižanje plac marca lani ob razglasitvi epidemije). Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2020 III 21/II 21 III 21/III 20 I-III 21/I-III 20 Delovno aktivni2 -0,6 0,11 -0,6 -1,1 Povprecna nominalna bruto placa 5,8 0,41 14,3 10,6 zasebni sektor 4,4 0,31 12,8 6,7 javni sektor 7,8 0,91 16,0 16,4 v tem sektor država 9,9 0,71 18,3 19,8 v tem javne družbe 1,9 1,61 9,2 6,3 2020 III 20 II 21 III 21 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 7,9 8,6 8,5 v % 2020 V 21/IV 21 V 21/V 20 I-V 21/I-V 20 Registrirani brezposelni 14,6 -2,4 -16,9 0,6 Vir: ZRSZ, SURS, preracuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Cene Slika 19: Cene življenjskih potrebšcin Rast cen življenjskih potrebšcin se je maja ohranila na ravni 2,1 %.5 Pretežen del rasti je še bil vedno posledica medletno višjih cen energentov (naftnih derivatov in elektricne energije), predvsem zaradi nižje osnove, v manjši meri pa tudi tekoce rasti cen naftnih derivatov. Po tem ko so cene poltrajnega blaga v zacetku leta bile medletno še obcutno nižje, se je v zadnjih mesecih njihova rast postopoma krepila in bila maja 1,6-odstotna. Ocenjujemo, da je k temu najvec prispevala rast cen obleke in obutve, kjer so se cene ob novih kolekcijah povišale bolj kot v preteklih letih. V podobni meri so bile na medletni ravni višje tudi cene trajnega blaga. Medletno nižje ostajajo cene v skupini hrane in brezalkoholne pijace (-2,5 %) ter storitve (-0,6 %). Padec cen pocitnic v paketu se je maja ob odprtju nekaterih nastanitvenih dejavnosti še celo nekoliko poglobil, rast cen v skupini komunikacij pa se je ponovno okrepila. 5 Prvic po oktobru 2020 v indeksu ni manjkajocih cen. Slika 20: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je aprila zvišala na 2,4 %. Cene na domacem trgu še naprej poganja rast cen proizvodov iz skupine surovin, investicij in energentov. Rast slednjih je v celoti posledica nižje osnove, ko je vlada med prvim valom epidemije dolocene manjše poslovne odjemalce oprostila placila prispevkov za elektricno energijo. Sicer pa so se njihove cene v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z decembrom 2020 celo znižale. Na tujih trgih k medletni rasti še naprej najvec prispevajo višje cene proizvodov v skupinah investicije in surovine. Medletna rast cen proizvodov za široko porabo na domacih in tujih trgih skupaj ostaja skromna (0,1 %). Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebšcin, v % XII 20/XII 19 VI 20-V 21/VI 19-V 20 V 21/IV 21 V 21/V 20 I-V 21/I-V 20 Skupaj -1,1 0,0 0,9 2,1 0,5 Hrana 1,1 1,4 0,3 -2,7 -0,8 Goriva in energija -9,9 -3,9 1,1 21,8 5,5 Storitve 0,2 0,6 1,2 -0,6 -0,4 Ostalo1 -0,5 0,0 0,8 1,0 0,4 Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 0,3 1,1 0,7 0,1 Osnovna inflacija - odrezano povprecje2 -0,4 0,3 0,7 1,1 0,4 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijace, tobak, itd. 2 Pristop z izkljucitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju. Financni trgi Slika 21: Obseg in delež vlog slovenskega bancnega sistema pri centralni banki Obseg kreditov domacim nebancnim sektorjem je bil tudi aprila medletno nižji. Medletni padec obsega kreditov podjetnem in NFI se je ohranil okrog doseženih ravni. Rast kreditov gospodinjstvom se je po zniževanju v zacetku leta aprila ponovno nekoliko okrepila, a je bila še vedno skromna (1,5 %). Okrepila se je medletna rast stanovanjskih kreditov in kreditov za ostale namene, zniževanje potrošniških posojil pa se je drugi mesec zapored umirilo. Medletna rast obsega vlog domacih nebancnih sektorjev se v zadnjih dveh mesecih postopoma upocasnjuje, a še presega 10 %. Nižja je tako rast vlog podjetij kot tudi gospodinjstev, kar je po naši oceni posledica vecjih potreb za financiranje poslovnih aktivnosti in trošenja. Ocenjujemo, da je umirjanje rasti pri gospodinjstvih tudi posledica odliva manjšega dela prihrankov iz bancnega sistema zaradi uvedbe ležarin v nekaterih bankah. Ob nizki kreditni aktivnosti in razmeroma visoki rasti vlog tako banke vse vecji del sredstev nalagajo na racune pri centralni banki, ki predstavljajo že vec kot 15 % bilancne vsote bancnega sistema, njihov obseg pa se je aprila medletno povecal za vec kot 70 %. Delež nedonosnih terjatev6 se je ohranil nekoliko pod 2 % 6 Definicija EBA, ki poleg terjatev z zamudo nad 90 dni upošteva tudi terjatve z majhno verjetnostjo placila. Tabela 5: Kazalniki financnih trgov Krediti domacih bank nebancnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 30. IV 20 31. XII 20 30. IV 21 30. IV 21/31. III 21 30. IV 21/30. IV 20 Krediti skupaj 23.436,1 22.860,9 22.957,1 -0,4 -2,0 Krediti podjetjem in NFI 10.931,3 10.307,0 10.427,8 -1,1 -4,6 Krediti državi 1.622,9 1.556,8 1.484,8 0,2 -8,5 Krediti gospodinjstvom 10.881,9 10.997,0 11.044,6 0,2 1,5 Potrošniški 2.838,7 2.706,5 2.656,7 -0,5 -6,4 Stanovanjski 6.654,8 6.862,1 6.972,6 0,6 4,8 Ostalo 1.388,5 1.428,4 1.415,3 -1,0 1,9 Bancne vloge gospodinjstev skupaj 21.448,0 22.915,7 23.633,3 0,4 10,2 Cez noc 17.253,4 18.975,7 19.876,2 0,8 15,2 Vezane 4.194,6 3.939,9 3.757,1 -1,2 -10,4 Bancne vloge centralne države skupaj 685,2 595,3 563,1 2,5 -17,8 Vloge nefinancnih družb skupaj 7.137,5 8.053,5 8.324,7 -2,7 16,6 Vir: Bilten BS, preracuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne financne institucije. Placilna bilanca Slika 22: Tekoci racun placilne bilance V prvem cetrtletju je bil presežek tekocega racuna placilne bilance znova medletno višji, k rasti pa je najvec prispeval blagovni presežek. Povecanje blagovnega presežka je bilo posledica vecje realne rasti izvoza od uvoza ob sicer poslabšanih pogojih menjave. Storitveni presežek je nadalje upadel. Ukrepi za zajezitev epidemije so obcutno prizadeli zlasti menjavo potovanj, ki je bila medletno nižja za 80 %. Presežek v menjavi potovanj je bil na cetrtletni ravni najnižji doslej in je znašal 35 mio EUR. Neto odlivi primarnih dohodkov so se nadalje znižali vecinoma zaradi manjših neto placil dohodkov od lastniškega kapitala in obresti na zunanji dolg. Presežek se je okrepil tudi zaradi neto odlivov sekundarnih dohodkov, ki so bili nižji zaradi vec prejetih sredstev – socialnih prejemkov iz proracuna EU. Tabela 6: Placilna bilanca I-III 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-III 2020 Tekoci racun 10433,8 9587,9 845,9 818,1 Blago 8201,7 7557,7 644,0 583,3 Storitve 1534,1 1090,0 444,1 512,0 Primarni dohodki 439,5 543,9 -104,4 -112,7 Sekundarni dohodki 258,5 396,3 -137,9 -164,6 Kapitalski racun 783,7 648,3 135,4 -53,9 Financni racun 2943,9 3911,0 967,2 810,9 Neposredne naložbe 477,2 306,4 -170,8 -172,4 Naložbe v vrednostne papirje 702,3 545,6 -156,6 -1940,3 Ostale naložbe 1770,1 3041,2 1271,1 2822,1 Statisticna napaka 0,0 -14,1 14,1 46,7 Vir: BS. Opomba: Metodologija placilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporocilih šeste izdaje Prirocnika za izdelavo placilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekocem in kapitalskem racunu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na financnem racunu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse placilnobilancne prilive in odlive se povecanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Javne finance Slika 23: Odhodki državnega proracuna za blaženje posledic covid-19 v obdobju januar-april 2021 Aprila so bila gibanja konsolidirane bilance javnega financiranja7 ugodnejša kot v predhodnih mesecih. Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ v prvih štirih mesecih (1,2 mrd EUR) se je ob presežku v aprilu nekoliko znižal v primerjavi s prvim cetrtletjem leta (1,3 mrd EUR). Takšna gibanja izhajajo iz rasti gospodarske aktivnosti, ki je posledica odprave nekaterih omejitev za poslovanje storitvenih dejavnosti, zaradi cesar so se okrepili davcni prihodki. Ti so bili višji tudi medletno zaradi vpliva interventnih ukrepov, ki so omogocili odloge in obrocna odplacila davkov (zlasti DDV in trošarin), ki so bili lani obsežnejši kot letos, lanskih oprostitev akontacij placila davka od dohodka pravnih oseb ter rasti plac, ki je okrepljena zaradi izplacil dodatkov v javnem sektorju v casu epidemije. K ugodnejšim gibanjem v aprilu so prispevali tudi odhodki za izplacila ukrepov za blaženje posledic epidemije, ki so bili med nižjimi v letošnjem letu (234 mio EUR), v štirih mesecih pa so znašali 1.160 mio EUR. 7 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. Tabela 7: Konsolidirani javnofinancni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-IV 2020 I-IV 2021 Kategorija I-IV 2020 I-IV 2021 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 5.964,5 -4,1 6.698,2 12,3 SKUPAJ ODHODKI 6.754,7 9,3 7.875,7 16,6 Davcni prihodki1 3.120,3 -7,1 3.401,0 9,0 Place in drugi stroški dela2 1.564,4 9,8 1.907,1 21,9 Dohodnina 822,1 -9,2 1.013,5 23,3 Izdatki za blago in storitve 937,6 14,1 954,5 1,8 Davek od dohod. pravnih oseb 250,6 -32,6 340,3 35,8 Placila obresti 485,7 -6,4 423,2 -12,9 Davki na nepremicnine 27,4 0,6 33,6 22,3 Rezerve 56,8 10,7 81,0 42,7 Davek na dodano vrednost 1.119,9 -10,9 1.255,4 12,1 Tekoci transferi posam. in gospodinj. 2.645,3 10,3 3.227,9 22,0 Trošarine 410,6 -13,3 423,4 3,1 Ostali tekoci transferi 550,8 17,7 705,8 28,2 Prispevki za soc. varnost 2.211,0 -3,5 2.580,1 16,7 Izdatki za investicije 317,9 20,7 338,3 6,4 Nedavcni prihodki 334,1 33,3 346,7 3,8 Placila v proracun EU 196,3 -16,7 237,9 21,2 Prejeta sredstva iz EU 252,7 -9,5 308,6 22,1 JAVNOFINANCNI SALDO -790,2 -1.177,4 Ostalo 46,5 7,3 61,8 33,0 PRIMARNI SALDO -309,4 -756,9 Vir: MF, Bilten javnih financ, preracuni UMAR. Opombi: 1 Med davcne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vkljucujejo soc. prispevke delodajalca. Slika 24: Prejeta sredstva iz proracuna EU Neto položaj državnega proracuna RS do proracuna EU je bil v prvih štirih mesecih pozitiven (68,6 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proracuna EU prejela 306,5 mio EUR (18,9 % v proracunu nacrtovanih prihodkov za tekoce leto), v proracun EU pa vplacala 237,9 mio EUR (42,1 % letnih obvez do proracuna EU). Skoraj polovica prihodkov je bila iz naslova Skupne kmetijske in ribiške politike (47,7 %), dobra tretjina iz strukturnih skladov (38,7 %), najmanj pa iz Kohezijskega sklada (12,3 %). Po podatkih SVRK je bilo v tekocem financnem obdobju (od januarja 2014 do konca marca 2021) odobreno za 110 % skupnih dodeljenih sredstev , potrjenih operacij in izplacil izvajalcem pa je bilo za 90 % oz. 54 % . Vsa izplacana sredstva so bila povrnjena iz proracuna EU v državni proracun. izbrane teme Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2020 Kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb so se leta 2020 zaradi epidemije vecinoma poslabšali, a dosti manj kot bi se brez ukrepov države. Dodana vrednost družb se je nominalno znižala za 1 %. Znižanje so namrec mocno ublažili ukrepi države za omilitev posledic epidemije. Mocneje se je znižal neto cisti dobicek, ki je upadel za vec kot 39 %. Pri tem se je neto dobicek iz poslovanja znižal skoraj pol manj11 Deloma je to povezano tudi z blažilno podporo države za podjetja, saj so se drugi poslovni prihodki, kjer se ta beleži, mocno povecali. in ostal razmeroma visok (v zadnjih dveh desetletjih je bil višji le v obdobju 2017–2019), je pa ponovno nastala znatna izguba iz financiranja. Donosnost poslovnih prihodkov se je znižala pod 3 %, donosnost povprecnega kapitala pa na okoli 5 %. Prihodki od prodaje so se leta 2020 znižali, za polovico pa so se povecali drugi poslovni prihodki, kjer je bila knjižena vecina dodatne državne pomoci. Epidemija je prekinila dolgoletno povecevanje prodaje na trgu EU in okrevanje rasti prodaje doma v zadnjih letih. Prodaja na domacem trgu se je znižala za 6 %, na trgu EU pa skoraj za 9 %, medtem ko se je na trgih izven EU manj. Ob omenjenih gibanjih je izvozna usmerjenost družb ostala visoka in je znašala le malo pod 43 %. V okviru poslovnih prihodkov so se za prek 800 mio EUR oziroma skoraj za polovico povecali drugi poslovni prihodki, ki sicer vecinoma zajemajo subvencije (na primer za javni potniški promet), v letu 2020 pa je bila tam knjižena pomoc družbam ob epidemiji. Deleža stroškov dela v dodani vrednosti in poslovnih odhodkih sta v letu 2020 mocno poskocila. Ob epidemiji je namrec država sprejela ukrepe na trgu dela (npr. povracila za cakanje na delo, krizni dodatek, delno subvencioniranje skrajšanega delovnega casa, idr.) za ohranjanje delovnih mest in podporo dohodkom zaposlenih. Delodajalci so izplacila na podlagi ukrepov beležili kot strošek dela, pomoc države pa med druge poslovne prihodke, kar je blažilo upad dodane vrednosti. Tako so se ob 5-odstotnem znižanju poslovnih odhodkov in že omenjenem znižanju dodane vrednosti stroški dela povecali za 2,4 %. Družbe so lani po dveh pozitivnih letih spet imele neto izgubo iz financiranja. Poslabšanje ni bilo tolikšno, kot ob krizi pred dvanajstimi leti, a vseeno so se financni prihodki znižali za 28 %, na drugi strani pa so se financni odhodki povecali za 40 %. V okviru slednjih so se kar potrojili financni odhodki iz oslabitev in odpisov, v okviru prihodkov pa so se opazneje znižali financni prihodki iz deležev. Neto izguba iz financiranja je tako v letu 2020 znašala skoraj 419 mio EUR. Zadolženost družb, merjena z deležem dolga v virih sredstev, se je v letu 2020 še nekoliko znižala. Kapital družb se je še povecal, za prek 4 %, dolg pa se je malenkost znižal. Zadolženost družb, merjena z deležem dolga v virih sredstev, se je tako nadalje znižala in dosegla 50 %. Medtem ko so družbe pred leti v ekonomsko in financno krizo vstopile mocno zadolžene in je dolg pomenil skoraj dve tretjini obveznosti do virov sredstev družb, je danes njihov položaj s tega vidika dosti bolj stabilen. Tudi lani so z dobickom poslovali v vecini dejavnosti, a se je ta v razmerah epidemije skoraj povsod znižal. Veliko poslabšanje poslovanja in izgubo so v letu 2020 izkazali pri oskrbi z elektricno energijo, vendar v povezavi s problematiko šoštanjske elektrarne. Zaradi omejitvenih ukrepov ob epidemiji so precejšnjo izgubo izkazali tudi v gostinstvu ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. Spremembe v casu epidemije pa so pozitivno vplivale na poslovanje informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, kjer se je dobicek mocno povecal. Nekaj vec kot leto prej so ga dosegli še v komunalni dejavnosti (voda, odplake, odpadki). Leta 2020 so najvec dobicka še vedno ustvarili v predelovalnih dejavnostih in trgovini. V obeh se je dobicek znižal dosti manj kot v vecini ostalih dejavnosti, tako da se je njun skupni delež v neto cistem dobicku vseh družb s 50 % v letu 2019 povzpel cez 70 % v letu 2020. Slika 26: Prihodki od prodaje doma in na tujem trgu Slika 25: Neto cisti dobicek in njegovi glavni sestavini Slika 27: Stroški dela v dodani vrednosti in poslovnih odhodkih Slika 28: Sestava financnih odhodkov in financni prihodki Slika 30: Neto cisti dobicek po dejavnostih Slika 29: Dolg, kapital in delež dolga v virih sredstev statisticna priloga Pomembnejši kazalci 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Pomladanska napoved 2021 Bruto domaci proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,2 3,2 4,8 4,4 3,2 -5,5 4,6 4,4 3,3 BDP v mio EUR (tekoce cene) 38.853 40.443 43.009 45.863 48.393 46.297 48.452 51.345 54.026 BDP na prebivalca, v EUR (tekoce cene) 18.830 19.589 20.819 22.135 23.165 22.014 22.973 24.250 25.427 BDP na prebivalca po kupni moci (PPS)1 22.700 23.600 25.100 26.400 27.700 BDP na prebivalca po kupni moci (PPS EU 27 = 100)1 83 84 86 87 89 Stopnja brezposelnosti, registrirana 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 8,5 8,1 7,6 Stopnja brezposelnosti, anketna 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,0 5,0 4,8 4,5 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,9 1,3 1,8 1,2 0,7 -4,6 3,8 2,8 1,7 Inflacija2, povprecje leta -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 -0,1 0,8 1,2 1,7 Inflacija2, konec leta -0,4 0,5 1,7 1,4 1,8 -1,1 1,1 1,5 2,0 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,7 6,2 11,1 6,3 4,1 -8,7 8,6 7,3 5,5 Izvoz proizvodov 5,3 5,7 11,1 5,9 4,3 -5,6 8,7 5,7 4,8 Izvoz storitev 2,4 8,0 11,2 7,5 3,3 -20,2 8,0 14,5 8,4 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,3 6,3 10,7 7,2 4,4 -10,2 8,8 8,1 6,1 Uvoz proizvodov 5,1 6,6 10,8 7,7 4,7 -8,9 9,1 7,4 5,8 Uvoz storitev 0,1 4,7 10,6 4,8 3,3 -17,5 7,0 12,1 7,5 Saldo tekocega racuna placilne bilance3, v mio EUR 1.483 1.932 2.674 2.680 2.723 3.366 3.220 3.128 3.107 - delež v primerjavi z BDP, v % 3,8 4,8 6,2 5,8 5,6 7,3 6,6 6,1 5,8 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46.171 44.325 43.231 42.148 43.796 48.252 50.547* - delež v primerjavi z BDP, v % 118,8 109,6 100,5 91,9 90,5 104,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,141 1,208 1,208 1,208 DOMACE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,0 4,4 1,9 3,6 4,8 -9,7 4,0 4,7 2,9 - delež v BDP, v % 54,0 54,0 52,6 52,1 52,4 49,2 49,2 49,1 48,9 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 2,4 0,4 3,0 1,7 1,8 2,4 1,7 1,4 - delež v BDP, v % 18,8 19,0 18,4 18,2 18,4 20,4 19,9 19,4 19,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -1,2 -3,6 10,2 9,6 5,8 -4,1 9,0 8,0 6,5 - delež v BDP, v % 18,7 17,4 18,3 19,2 19,6 19,9 21,1 21,9 22,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preracuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2021). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moci (PPS); Eurostat 15.12.2020; 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebšcin; 3 placilno bilancna statistika; * konec marca 2021. Proizvodnja 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2019 2020 2021 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,1 3,1 -5,2 2,5 4,4 4,1 1,6 -1,5 -17,4 -2,8 1,5 2,8 11,7 3,8 -1,8 8,2 -1,7 5,0 2,3 -1,1 4,1 -2,8 4,3 -5,6 -27,2 -19,0 -5,4 -5,8 -2,6 0,0 -1,4 2,3 4,2 -2,3 -1,8 12,1 - - B Rudarstvo -0,9 -3,4 -2,1 8,5 -1,6 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 7,6 -1,0 5,1 -1,0 -8,6 -7,8 -15,1 -9,5 -10,2 -2,2 -9,6 -15,3 -15,8 -10,8 -12,2 -13,5 -1,1 3,3 -3,3 25,3 -4,6 26,3 4,5 -14,7 4,8 4,7 - - C Predelovalne dejavnosti 5,7 3,5 -4,8 2,5 4,5 4,9 2,3 -0,1 -17,9 -2,6 1,8 3,2 12,6 3,8 -2,3 9,0 -1,2 5,9 3,3 -0,4 4,5 -1,0 6,3 -5,1 -28,6 -19,3 -4,9 -5,5 -2,2 0,0 -1,3 2,3 5,1 -1,7 -1,9 13,1 - - D Oskrba z elektriko, plinom, paro -0,3 -0,8 -9,1 0,2 3,6 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 -2,1 -2,4 1,2 4,3 5,5 0,9 -3,8 -3,1 -7,3 -8,8 2,0 -17,6 -14,2 -9,3 -11,0 -15,6 -12,6 -9,8 -6,8 -3,8 -1,2 -1,0 -3,9 -7,5 -0,4 1,1 - - GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 20,0 3,4 -0,7 20,9 8,4 -5,9 -2,2 1,9 -13,4 2,7 6,1 -4,0 8,8 10,5 5,9 -3,8 -5,1 -8,6 -3,4 -6,0 4,9 5,2 1,7 -0,5 -9,1 -14,8 -15,9 -0,2 1,1 7,1 0,3 17,3 -0,8 -4,5 -9,3 1,1 - - Stavbe 17,2 -0,1 -0,6 31,7 -17,5 0,1 -7,2 -26,3 -0,9 2,8 23,9 37,6 -19,7 -15,4 -17,5 -1,6 3,7 -1,8 -14,6 -8,9 4,8 11,9 -55,3 -15,5 3,7 5,6 -10,6 3,1 -7,8 13,4 14,7 41,1 18,6 11,8 54,9 52,9 - - Gradbeni inženirski objekti 17,6 4,4 2,7 23,3 8,8 -1,6 -2,6 5,8 -9,1 4,8 9,6 2,1 9,8 13,9 3,3 8,6 -11,1 -1,7 2,8 -10,5 2,5 12,0 17,9 -7,2 -1,0 -9,2 -15,7 -6,5 11,5 10,2 0,0 26,7 -1,0 0,8 -10,0 14,6 - - TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v % Storitve skupaj 7,4 2,2 -11,0 4,4 2,6 3,2 -0,9 -5,4 -22,5 -6,7 -9,2 -3,5 3,9 1,2 2,7 6,7 1,2 1,8 -1,1 -2,2 0,5 -0,8 2,0 -16,0 -30,1 -24,6 -13,2 -7,8 -8,6 -3,8 -10,5 -8,0 -9,0 -15,7 -6,9 13,0 - - Promet in skladišcenje 7,0 3,2 -8,0 5,8 5,9 4,3 -2,8 -5,3 -21,2 -6,7 1,7 5,6 5,8 3,6 8,4 11,9 2,2 -0,7 -2,0 -4,6 -1,9 -2,7 0,3 -12,7 -27,2 -23,6 -13,0 -11,3 -10,6 1,6 -6,6 4,0 8,8 -8,8 1,0 24,7 - - Informacijske in komunikacijske dejavnosti 6,0 1,0 -0,2 1,8 2,8 -0,8 0,5 3,3 -7,1 2,4 0,6 2,1 4,0 4,3 0,1 -1,4 0,1 -1,1 -3,1 -1,0 4,7 3,1 8,2 -0,6 -8,8 -10,6 -2,0 0,8 -1,7 7,8 3,7 0,3 -1,5 -4,4 5,4 5,6 - - Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti 13,0 5,8 -3,0 8,6 1,4 11,3 3,2 -0,2 -11,4 -0,2 -0,5 9,3 5,4 -2,4 1,5 17,4 5,9 10,6 4,7 2,6 2,6 1,0 8,7 -8,5 -22,1 -11,3 -0,8 4,2 -2,5 -2,4 -4,3 0,4 1,9 1,6 3,2 22,3 - - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,1 -5,9 -24,1 -3,9 -3,8 -6,9 -8,8 -17,1 -33,7 -23,2 -21,7 -8,0 -2,7 -3,0 -5,7 -5,4 -9,0 -6,3 -9,2 -10,6 -6,5 -9,8 -11,1 -29,1 -38,2 -37,0 -25,8 -24,3 -21,2 -23,9 -25,5 -17,5 -21,9 -16,1 -14,8 9,0 - - TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 8,1 4,3 -7,2 10,1 5,2 4,5 -1,5 -4,1 -13,5 -3,0 -7,9 4,2 11,9 4,2 0,0 7,5 0,6 5,2 -1,1 -2,9 -0,4 0,0 2,3 -13,5 -27,4 -12,8 0,0 -1,6 -5,3 -2,4 -7,1 -9,4 -7,1 -11,8 -3,3 28,5 - - Trgovina na drobno 4,6 3,4 -8,9 9,1 6,7 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 -12,0 3,8 14,7 4,7 1,4 7,5 2,9 1,8 -5,0 -3,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 -15,2 -10,4 -14,2 -1,2 28,9 - - Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 11,6 3,8 -13,9 9,0 2,7 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 -16,7 8,9 6,7 5,4 -4,0 0,1 -10,4 10,7 3,9 0,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 -19,7 -23,3 -19,2 -10,0 75,0 - - Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 9,3 5,2 -3,4 11,2 5,1 6,5 -0,7 0,6 -9,6 -2,8 -1,7 2,8 12,0 3,3 0,7 10,6 2,5 6,1 0,1 -3,6 1,4 0,3 4,2 -2,2 -17,7 -10,4 -0,5 -3,7 -5,2 0,2 -4,5 -1,4 1,1 -7,2 -2,0 16,4 - - TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenocitve 10,5 0,5 -41,7 3,1 4,4 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 -72,8 -86,3 8,6 -4,4 8,5 0,9 1,2 -4,0 0,0 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -63,3 -18,6 -14,3 -2,9 -49,4 -87,9 -91,1 -91,9 -89,4 -58,2 789,2 - Domaci gostje, prenocitve -0,1 -2,5 32,8 4,4 -3,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 -42,8 -82,4 -14,4 4,0 -1,6 -7,6 -2,7 -5,2 2,4 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,9 -4,0 154,4 163,8 217,7 24,6 -81,1 -86,1 -86,9 -87,7 -54,3 6623,0 - Tuji gostje, prenocitve 15,4 1,7 -70,5 2,2 7,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 -88,4 -89,0 19,2 -7,2 12,5 3,6 2,3 -3,7 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -83,7 -66,3 -64,2 -67,8 -82,4 -92,0 -93,9 -94,7 -90,9 -61,6 264,6 - Nominalni prihodek v gostinstvu 7,1 7,6 -37,1 10,1 7,5 6,8 6,7 -15,4 -59,4 -12,9 -62,5 -60,1 7,7 4,4 10,2 6,2 7,2 6,8 9,7 5,7 4,5 7,9 6,7 -55,4 -85,4 -60,8 -36,6 -13,6 -12,7 -12,4 -43,8 -70,6 -74,8 -71,8 -66,3 -22,3 - - KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 524,8 553,7 537,7 118,4 127,0 145,6 162,6 120,2 123,6 145,6 148,3 119,9 42,9 42,8 41,3 52,3 42,1 51,3 56,9 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 41,3 41,1 50,5 41,8 51,2 56,1 47,7 44,4 38,0 37,2 44,8 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime 11,0 6,0 -11,8 9,1 6,4 5,3 3,3 1,8 -30,5 -8,9 -9,4 -3,6 6,4 7,7 5,0 6,2 5,2 4,4 3,9 2,6 3,3 4,3 5,0 -3,9 -37,5 -31,2 -22,8 -16,7 -6,1 -4,0 -6,2 -12,8 -9,3 -6,8 -3,1 -0,9 -0,6 5,6 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 8 0 -9 4 0 -1 -2 -3 -28 -4 0 7 1 3 -3 0 -1 -2 -2 -3 -2 -1 1 -8 -38 -26 -20 -11 -1 1 1 -1 1 5 5 10 9 12 v gradbeništvu 22 11 -5 16 12 9 7 7 -23 -5 -1 9 11 13 12 9 8 9 6 8 8 9 7 5 -28 -28 -13 -8 -5 -2 0 -4 2 4 9 14 16 20 v storitvenih dejavnostih 24 21 -10 24 21 20 20 14 -34 -9 -10 -4 22 20 21 21 19 20 20 20 19 19 17 7 -38 -38 -27 -23 -5 0 -3 -16 -12 -7 -2 -2 -1 8 v trgovini na drobno 14 19 1 22 20 20 13 18 -18 11 -8 -16 15 28 18 18 24 18 17 4 18 14 33 8 -29 -21 -4 9 13 12 -1 -13 -11 -26 -14 -9 7 19 potrošnikov -7 -10 -26 -8 -9 -9 -14 -14 -35 -24 -30 -24 -10 -8 -8 -7 -10 -11 -13 -14 -14 -11 -13 -17 -39 -35 -30 -27 -22 -24 -29 -33 -29 -29 -21 -23 -25 -18 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa vecja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; . Trg dela 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2019 2020 2021 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 951,2 968,4 973,9 965,3 967,8 965,6 974,9 974,9 974,1 971,2 975,5 973,6 968,1 968,0 965,6 964,7 966,6 973,7 974,1 976,8 975,2 975,7 973,8 974,2 974,3 973,6 972,2 970,3 971,0 974,2 973,9 978,5 973,3 973,9 973,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 872,8 894,2 888,9 885,3 895,5 894,6 901,5 896,5 884,6 884,1 890,5 886,2 896,1 897,2 893,8 893,2 896,8 901,3 901,7 901,5 895,4 898,3 896,0 885,5 883,9 884,3 882,8 882,1 887,2 890,5 889,8 891,2 881,8 885,8 891,1 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 26,3 24,9 26,4 25,6 25,4 23,8 24,8 26,3 26,4 26,4 26,3 25,7 25,4 25,4 23,8 23,8 23,8 24,8 24,8 24,7 26,3 26,3 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,2 26,2 25,6 25,6 25,8 V industriji in gradbeništvu 280,9 291,7 288,5 287,5 292,7 292,7 294,0 291,2 288,0 286,0 288,9 288,4 292,9 293,2 292,9 292,4 292,9 293,8 293,7 294,4 290,5 291,2 291,9 289,1 288,0 286,9 286,3 285,3 286,3 287,4 288,4 290,9 286,1 288,3 290,8 - v predelovalnih dejavnostih 202,6 207,9 202,8 207,4 208,5 207,6 208,4 206,2 202,6 200,1 202,5 202,8 208,5 208,5 207,6 207,4 207,7 208,3 208,1 208,8 206,2 206,3 205,9 203,8 202,6 201,3 200,1 199,7 200,4 201,1 202,3 204,1 201,7 202,7 203,9 - v gradbeništvu 58,4 63,9 64,9 60,4 64,2 65,1 65,8 64,3 64,7 65,1 65,6 65,1 64,3 64,7 65,2 65,0 65,1 65,6 65,8 65,9 63,6 64,2 65,2 64,5 64,6 64,8 65,4 64,8 65,1 65,4 65,3 66,1 64,0 65,1 66,3 V storitvah 565,7 577,6 574,0 572,2 577,5 578,0 582,8 579,0 570,2 571,7 575,3 572,1 577,9 578,7 577,1 577,0 580,0 582,7 583,2 582,4 578,6 580,8 577,7 570,1 569,5 570,9 570,1 570,4 574,5 576,7 575,1 574,1 570,1 571,9 574,5 - v javni upravi 49,0 49,0 49,3 48,7 48,9 49,0 49,2 49,0 49,2 49,4 49,6 49,3 49,1 49,0 49,0 49,0 49,1 49,2 49,2 49,1 48,9 49,0 49,1 49,1 49,2 49,3 49,3 49,3 49,5 49,5 49,5 49,6 49,1 49,3 49,4 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 135,0 137,8 141,5 137,0 137,8 137,0 139,6 140,4 140,7 141,0 143,8 144,4 137,9 137,8 136,5 136,3 138,2 139,1 139,8 139,9 139,4 140,6 141,0 140,6 140,6 140,9 140,2 140,3 142,5 143,5 144,0 143,9 143,4 144,5 145,4 ZAPOSLENI (C)1 780,2 801,9 794,6 792,7 803,0 803,3 808,6 802,4 790,5 790,0 795,6 791,6 803,5 804,6 802,7 802,0 805,3 808,4 808,9 808,7 801,2 804,0 801,9 791,5 789,8 790,3 788,9 788,1 792,9 795,8 794,8 796,2 787,4 791,2 796,1 V podjetjih in organizacijah 729,3 749,2 744,8 741,6 749,7 750,0 755,5 751,3 741,3 739,9 746,7 744,6 750,3 751,2 749,4 748,7 751,9 754,7 755,4 756,3 749,9 752,5 751,6 742,8 740,7 740,5 738,9 738,1 742,6 745,9 745,9 748,3 740,8 744,3 748,8 Pri fizicnih osebah 50,9 52,7 49,8 51,1 53,2 53,4 53,2 51,1 49,2 50,1 48,9 46,9 53,3 53,4 53,4 53,3 53,5 53,7 53,5 52,4 51,4 51,5 50,3 48,7 49,1 49,7 50,0 49,9 50,3 49,9 49,0 47,9 46,6 46,8 47,3 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 92,6 92,3 94,3 92,6 92,6 91,2 92,9 94,1 94,0 94,1 94,9 94,7 92,6 92,6 91,0 91,2 91,4 92,9 92,9 92,9 94,1 94,2 94,1 94,0 94,1 94,0 94,0 94,1 94,3 94,8 94,9 95,0 94,4 94,7 94,9 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 78,5 74,2 85,0 80,0 72,2 71,1 73,4 78,4 89,5 87,1 85,0 87,4 72,0 70,7 71,9 71,5 69,8 72,4 72,4 75,3 79,8 77,5 77,9 88,6 90,4 89,4 89,4 88,2 83,8 83,7 84,1 87,3 91,5 88,1 82,6 79,3 75,1 Ženske 39,9 37,5 42,6 39,6 36,8 36,6 36,8 38,3 45,0 44,1 43,0 44,1 36,7 36,1 37,1 37,1 35,7 36,9 36,8 36,9 38,6 37,8 38,5 44,4 45,6 45,1 45,3 44,7 42,2 42,3 43,0 43,8 45,7 44,2 42,3 40,8 38,5 Mladi (15 do 29 let) 15,1 14,1 17,2 15,5 13,1 12,6 15,0 15,3 18,3 17,1 18,0 17,7 13,1 12,6 12,8 12,6 12,4 15,1 14,8 15,2 15,6 15,1 15,3 18,2 18,6 18,1 17,8 17,2 16,2 17,9 17,7 18,3 18,9 17,8 16,4 15,3 14,1 Starejši od 50 let 31,5 29,7 31,0 31,5 29,6 29,0 28,7 30,6 31,9 31,3 30,3 31,6 29,6 29,3 29,3 29,1 28,6 28,4 28,4 29,3 31,2 30,4 30,1 31,8 32,0 31,8 31,8 31,5 30,6 30,1 30,1 30,9 32,6 31,7 30,4 29,6 28,7 Osnovnošolska izobrazba ali manj 24,3 23,4 26,4 25,8 22,8 22,1 23,0 25,2 27,8 26,6 26,1 27,5 22,8 22,3 22,3 22,1 22,1 22,4 22,5 24,2 25,9 25,1 24,7 27,6 28,0 27,6 27,3 26,8 25,8 25,4 25,6 27,3 28,9 27,8 25,9 24,9 23,7 Brezposelni vec kot 1 leto 40,6 38,1 38,0 39,2 38,3 37,9 37,2 37,3 37,5 38,1 38,9 41,5 38,4 38,0 38,0 37,8 37,9 37,6 37,2 36,8 37,8 37,3 36,8 37,1 37,6 37,8 38,0 38,1 38,2 38,5 38,7 39,4 41,3 41,3 41,9 42,3 41,9 Prejemniki nadomestil in pomoci 20,0 19,3 25,9 23,5 17,4 17,9 18,5 24,5 29,8 25,6 24,0 25,1 17,7 17,1 17,5 18,4 17,9 18,2 18,7 18,5 25,6 24,1 23,7 28,0 31,2 30,0 27,4 26,2 23,2 23,1 23,5 25,2 28,0 25,4 22,0 18,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 8,3 7,7 8,7 8,3 7,5 7,4 7,5 8,0 9,2 9,0 8,7 9,0 7,4 7,3 7,4 7,4 7,2 7,4 7,4 7,7 8,2 7,9 8,0 9,1 9,3 9,2 9,2 9,1 8,6 8,6 8,6 8,9 9,4 9,0 8,5 Moški 7,5 6,9 8,0 7,7 6,7 6,5 6,8 7,5 8,4 8,1 7,9 8,2 6,7 6,5 6,6 6,5 6,5 6,7 6,7 7,2 7,7 7,5 7,4 8,3 8,4 8,4 8,3 8,2 7,9 7,8 7,8 8,1 8,7 8,3 7,6 Ženske 9,2 8,5 9,6 9,0 8,4 8,4 8,3 8,6 10,2 10,0 9,7 9,9 8,4 8,2 8,5 8,5 8,1 8,3 8,3 8,4 8,7 8,5 8,7 10,0 10,3 10,2 10,2 10,1 9,5 9,5 9,7 9,9 10,3 10,0 9,5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -6,5 -0,3 1,0 -0,7 -1,9 -0,3 1,8 0,9 3,8 -1,9 1,2 -1,5 -2,0 -1,3 1,1 -0,3 -1,7 2,6 0,0 2,9 4,5 -2,4 0,4 10,8 1,8 -1,0 0,0 -1,2 -4,4 -0,1 0,5 3,1 4,2 -3,4 -5,4 -3,4 -4,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 11,4 0,8 0,8 0,6 0,4 0,6 1,6 0,6 0,5 0,6 1,5 0,5 0,4 0,4 0,4 0,3 1,0 3,6 0,8 0,5 0,7 0,6 0,5 0,5 0,4 0,6 0,5 0,4 1,0 3,4 0,7 0,5 0,5 0,4 0,5 0,3 0,3 Izgubili delo 65,1 5,4 7,4 6,5 4,1 4,8 6,2 7,5 9,5 6,0 6,4 6,0 4,1 3,8 5,8 3,9 4,8 5,9 5,3 7,4 10,6 4,6 7,4 13,9 7,5 7,0 7,7 4,9 5,5 5,5 6,6 7,2 9,9 4,3 4,0 3,5 3,3 Brezposelni dobili delo 61,5 4,7 5,4 6,2 4,8 3,9 3,9 5,5 4,8 6,5 4,6 6,4 4,7 3,8 3,3 2,9 5,4 4,6 3,9 3,2 4,7 5,8 6,0 2,4 5,0 7,0 6,5 4,9 8,1 6,4 4,6 2,9 4,6 6,7 8,0 5,6 5,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 21,6 1,8 1,8 1,7 1,7 1,8 2,1 1,7 1,3 2,0 2,2 1,8 1,7 1,6 1,8 1,6 2,0 2,3 2,1 1,8 2,0 1,7 1,4 1,3 1,1 1,6 1,7 1,6 2,8 2,6 2,3 1,7 1,7 1,6 2,0 1,6 1,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za dolocen cas 24,0 33,1 37,6 29,6 32,3 34,2 35,7 35,6 34,9 37,7 38,1 38,8 32,3 32,9 33,5 34,1 35,0 35,7 36,3 36,6 37,2 36,6 37,0 37,5 37,5 37,6 37,6 37,9 37,5 37,7 38,2 38,4 38,4 38,8 39,1 40,0 Od vseh formalno aktivnih, v % 2,5 3,4 3,9 3,1 3,3 3,5 3,7 3,6 3,6 3,9 3,9 4,0 3,3 3,4 3,5 3,5 3,6 3,7 3,7 3,7 3,8 3,7 3,8 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 4,0 4,0 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomocjo ARIMA modela na osnovi cetrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Place v EUR 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2020 2021 2020 Q1 21 mar 21 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q4 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 BRUTO PLACA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.856 1.978 2.010 3,4 4,3 5,8 4,6 3,9 4,5 4,2 3,2 8,8 4,8 6,7 10,6 5,2 3,4 4,9 3,9 4,7 4,1 4,5 5,0 0,3 11,9 9,5 5,5 4,3 5,0 5,1 4,6 6,8 8,9 9,4 8,1 14,3 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.750 1.816 1.865 3,8 3,6 3,8 4,0 3,2 4,0 3,1 2,8 5,5 3,9 3,2 6,1 5,0 2,7 4,4 2,9 3,5 2,9 4,5 5,5 -1,3 7,9 5,5 3,6 2,8 4,3 4,7 2,6 2,9 4,2 3,2 3,6 11,8 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.187 2.463 2.444 2,4 6,5 10,5 6,4 6,1 6,0 7,6 4,2 15,8 6,3 16,0 20,9 6,2 5,4 6,3 6,7 8,6 7,6 4,3 3,4 4,8 20,7 17,5 9,6 7,4 6,2 5,2 9,1 17,7 21,3 24,3 18,9 19,4 Industrija (B-E) 1.815 1.881 1.906 3,8 3,4 3,4 3,5 3,2 3,9 3,0 4,3 3,5 3,1 2,7 4,2 4,9 2,2 4,5 3,0 2,7 3,4 4,9 6,6 1,2 6,1 2,6 2,2 1,1 3,8 4,6 2,7 1,6 4,0 1,6 2,0 9,3 Trad. tržne stor. (GHI) 1.583 1.634 1.677 4,0 3,4 2,8 4,3 3,1 3,8 2,5 1,1 4,9 3,8 1,9 6,8 4,4 3,0 3,8 2,5 4,4 0,6 3,6 4,7 -4,9 7,4 6,0 2,1 3,7 3,5 4,1 1,5 1,6 3,1 2,4 4,0 14,2 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.979 2.069 2.167 3,9 5,1 5,0 5,7 4,4 5,4 4,8 3,2 7,7 5,1 4,3 7,3 6,8 3,9 5,7 3,9 4,9 5,5 5,6 5,4 -1,2 8,9 7,6 6,7 4,1 5,9 5,3 3,6 4,9 4,5 5,2 4,6 12,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.489 1.480 1.504 5,3 3,0 4,6 5,4 3,0 3,8 0,3 5,2 7,7 3,5 2,4 1,8 5,4 2,3 3,6 5,8 -4,8 0,3 4,1 6,6 5,0 9,0 8,2 6,0 1,9 3,7 5,0 -1,9 5,5 3,8 -1,5 2,4 4,6 B Rudarstvo 2.360 2.285 2.322 7,6 0,3 5,1 -3,0 -1,8 2,6 3,8 4,3 9,8 2,8 3,7 -3,2 5,8 -2,5 4,6 3,8 4,8 2,8 1,2 8,2 3,7 14,4 9,2 6,0 -0,9 7,6 1,9 1,9 5,1 4,2 -2,3 -7,3 0,2 C Predelovalne dejavnosti 1.772 1.850 1.867 3,9 3,5 3,2 3,6 3,5 3,9 2,9 4,2 2,8 3,0 2,7 4,6 5,0 2,3 4,5 3,0 2,6 3,2 5,0 6,9 0,6 5,3 1,9 1,6 0,8 3,8 4,6 2,8 1,4 4,1 1,8 2,1 10,1 D Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro 2.734 2.674 2.857 2,9 4,3 4,0 4,6 2,4 4,7 5,6 6,4 5,3 3,2 1,5 -0,7 5,2 3,9 5,0 2,9 8,1 5,6 6,9 5,3 6,9 7,2 4,1 4,6 3,3 2,5 3,9 1,3 1,8 1,4 -2,3 0,0 0,3 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.739 1.755 1.794 3,0 2,7 4,2 3,7 2,0 3,9 1,6 2,9 7,7 3,6 3,0 4,1 5,2 2,2 4,3 3,0 -2,0 4,0 1,6 3,5 3,6 11,2 6,9 5,2 1,7 3,2 5,9 1,4 4,4 3,1 1,7 3,3 7,5 F Gradbeništvo 1.390 1.425 1.477 4,2 2,2 5,5 2,0 1,6 2,8 2,3 2,0 9,4 5,2 5,7 8,9 3,1 2,3 3,0 2,4 1,9 2,4 3,5 3,9 -1,4 11,5 11,1 6,0 4,8 4,2 6,7 3,9 6,5 6,6 4,7 6,7 15,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.676 1.720 1.772 4,2 3,9 4,2 4,9 3,2 4,5 3,2 2,3 6,1 4,8 3,9 5,9 4,4 3,9 5,1 3,3 3,6 2,7 4,6 5,5 -3,1 6,9 7,6 4,3 5,9 4,4 4,2 3,4 3,5 5,2 2,4 3,6 11,7 H Promet in skladišcenje 1.565 1.573 1.598 3,3 1,6 -0,1 2,7 2,3 2,0 -0,2 0,3 1,1 1,0 -2,4 2,7 4,1 1,1 0,8 -0,2 5,3 -5,1 0,9 2,8 -2,9 3,3 1,6 -1,2 -1,1 0,5 3,8 0,1 -2,7 -4,4 -0,4 1,1 7,7 I Gostinstvo 1.180 1.217 1.249 4,9 4,8 -3,8 5,2 4,6 4,3 5,2 -3,0 -5,9 2,2 -9,5 4,9 5,0 3,3 4,7 4,5 7,1 3,9 5,1 4,7 -18,8 -0,1 -8,9 -6,8 1,1 3,8 1,7 -8,5 -13,0 -5,6 -4,9 -2,9 27,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.480 2.539 2.643 4,1 5,7 4,5 6,8 5,9 4,6 5,4 4,0 6,5 4,1 3,6 4,5 4,3 3,3 6,4 2,9 6,9 6,4 5,9 5,1 1,2 6,7 5,8 6,9 4,1 4,3 3,8 4,1 4,3 2,6 0,5 4,9 7,9 K Financne in zavarovalniške dejavnosti 2.658 2.861 3.345 4,8 4,6 2,5 6,0 2,8 5,3 4,3 2,7 4,1 2,3 0,8 5,7 5,9 3,5 6,7 2,0 4,4 6,4 5,6 7,7 -3,1 6,4 -0,4 6,5 0,9 3,6 2,4 2,3 0,5 0,0 4,0 0,7 11,2 L Poslovanje z nepremicninami 1.676 1.687 1.711 0,9 5,2 4,2 3,7 5,8 5,4 5,5 3,6 7,9 4,5 1,3 4,0 5,3 5,6 5,4 5,8 6,7 3,9 5,5 4,6 0,7 7,9 10,6 5,3 5,1 4,8 3,7 3,2 1,4 -0,2 1,7 3,7 6,7 M Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti 2.048 2.124 2.145 4,2 4,6 4,0 4,3 4,1 5,0 5,0 2,4 6,3 4,0 3,5 7,2 5,4 4,5 5,1 5,2 5,6 4,2 5,2 3,4 -1,5 5,9 7,8 5,4 3,1 4,2 4,8 1,6 3,1 5,7 4,6 5,1 12,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.258 1.295 1.306 5,8 5,1 4,7 6,1 4,4 6,1 3,6 4,0 7,4 3,9 4,1 5,2 11,1 3,2 4,1 4,0 1,4 5,4 4,8 5,9 1,2 9,3 9,0 4,1 1,8 5,3 4,6 2,3 9,2 0,9 6,3 1,2 8,4 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.352 2.593 2.532 3,2 8,9 7,4 9,5 9,4 8,6 8,1 3,0 14,2 3,6 9,0 16,0 10,3 7,4 8,0 8,0 8,9 7,5 4,4 2,1 2,6 11,8 18,1 12,8 2,7 4,4 3,9 6,2 7,0 13,7 17,2 15,5 15,3 P Izobraževanje 1.951 2.079 2.079 0,9 6,1 6,2 5,3 5,4 5,3 8,1 3,8 6,4 8,3 6,5 10,1 5,1 5,0 5,8 6,0 9,4 8,9 4,5 4,1 2,8 8,9 4,9 5,6 10,2 7,2 7,4 7,5 3,9 8,4 13,4 6,2 10,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.323 2.794 2.788 3,4 5,1 17,7 5,0 4,1 4,5 6,9 5,7 26,5 6,6 31,4 36,2 3,8 4,4 5,4 6,3 7,6 6,6 4,1 4,0 9,0 38,4 30,6 11,3 9,0 6,9 4,0 13,6 40,2 39,8 41,9 35,5 31,3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.778 1.872 1.897 1,7 4,3 0,0 5,1 2,7 3,8 5,4 -1,1 -2,4 4,5 -1,1 7,5 3,8 3,7 3,7 3,0 9,2 4,0 2,7 3,0 -9,1 -0,9 -1,4 -4,2 4,4 3,9 5,3 2,4 -6,0 0,7 5,0 0,9 17,9 S Druge dejavnosti 1.491 1.539 1.525 1,2 4,7 4,5 4,5 3,2 4,5 6,1 0,1 12,3 3,7 3,0 8,9 4,2 3,9 5,4 4,1 6,0 8,3 3,3 2,3 -5,0 17,8 15,1 5,1 3,5 4,1 3,4 1,2 1,8 6,2 5,9 6,8 14,2 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proracunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprecne place v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledicno tudi povprecne place v državi. Cene in indikatorji konkurencnosti 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2019 2020 2021 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 1,4 1,8 -1,1 1,3 1,6 2,0 1,5 1,5 -0,9 0,0 -0,7 -0,5 1,4 1,8 2,0 2,3 1,7 1,4 1,4 1,8 2,1 2,0 0,5 -1,2 -1,2 -0,3 0,3 -0,1 -0,3 -0,1 -0,9 -1,1 -0,7 -1,0 0,1 2,1 2,1 Hrana in brezalkoholne pijace 0,6 3,3 1,0 0,4 1,1 2,5 2,4 4,0 4,4 3,6 2,0 -0,3 0,7 2,2 2,9 2,9 1,7 1,5 2,4 3,3 3,4 4,0 4,6 5,1 5,1 3,1 3,1 3,6 4,1 3,4 1,7 1,0 0,1 -0,2 -0,7 -0,4 -2,5 Alkoholne pijace in tobak 0,4 1,9 3,2 0,4 0,4 1,6 1,6 1,7 1,3 0,3 3,5 3,5 -0,2 1,1 1,6 1,7 1,6 1,4 1,6 1,9 1,4 1,7 2,0 1,7 1,8 0,4 0,1 0,3 0,4 3,8 3,6 3,2 3,8 3,4 3,3 3,6 3,4 Obleka in obutev 0,3 0,5 -5,4 0,7 0,5 3,6 0,5 1,3 -3,8 -4,1 -4,5 -4,2 0,1 1,5 3,2 5,2 2,3 0,6 0,5 0,5 1,4 1,8 0,7 -3,4 -4,2 -3,8 -1,8 -5,2 -5,3 -1,9 -6,1 -5,4 0,9 -4,8 -8,8 -0,1 2 Stanovanje 4,7 2,7 -0,6 4,2 5,3 4,5 2,6 0,7 -5,5 0,7 -0,3 1,7 5,6 5,2 4,8 4,9 3,9 2,9 2,1 2,7 4,1 3,4 -5,4 -7,8 -8,6 0,0 1,1 0,9 0,2 -0,3 -0,1 -0,6 -1,6 -1,1 7,7 11,2 11,8 Stanovanjska oprema 0,9 0,4 -0,4 0,9 1,0 1,9 0,9 1,0 -0,9 0,2 -0,2 -0,1 0,5 1,5 2,2 2,7 0,7 1,3 1,0 0,4 0,8 0,6 1,6 -0,8 -0,8 -1,0 -0,1 -0,2 1,0 0,6 -0,8 -0,4 -0,3 0,2 -0,1 1,9 2 Zdravje 1,3 1,4 4,9 1,7 2,0 1,3 1,5 1,0 0,0 1,0 3,8 1,1 2,1 2,1 1,2 1,4 1,4 1,7 1,4 1,4 1,4 1,7 -0,1 0,1 0,1 -0,3 1,0 0,9 1,2 1,4 5,0 4,9 2,1 0,6 0,5 1,7 2,7 Prevoz -0,7 0,1 -5,9 -1,3 0,1 -1,3 -0,8 -0,2 -7,4 -6,6 -6,7 -2,6 0,3 -0,9 -1,3 -0,7 -2,0 -0,9 -1,6 0,1 1,3 -0,3 -1,5 -7,6 -7,8 -6,7 -6,6 -7,1 -6,2 -6,8 -7,4 -5,9 -4,5 -2,6 -0,8 4,8 5,6 Komunikacije 3,3 -0,4 0,6 3,0 0,0 -0,2 0,4 -1,5 0,0 1,0 0,9 0,3 -0,9 -0,7 -0,5 -1,2 1,1 0,5 1,2 -0,4 -0,1 -2,3 -2,0 -1,5 0,9 0,7 1,6 1,6 -0,1 1,5 0,6 0,6 1,0 0,5 -0,5 -2,0 1,2 Rekreacija in kultura 1,9 0,6 -3,9 2,4 1,3 2,1 0,5 -0,1 0,2 0,3 -1,7 -3,0 0,7 1,3 2,0 2,1 2,2 0,8 0,2 0,6 -0,9 0,7 -0,2 -0,8 0,2 1,1 1,2 0,3 -0,6 -0,2 -1,1 -3,9 -2,9 -3,9 -2,3 -2,5 -3,3 Izobraževanje 1,7 5,6 0,7 2,2 3,5 4,2 5,6 4,8 3,3 2,2 0,6 0,7 3,8 3,5 3,5 3,5 5,6 5,5 5,6 5,6 5,5 4,5 4,3 3,8 3,0 3,0 3,0 3,0 0,6 0,5 0,5 0,7 0,7 0,8 0,7 0,8 0,8 Gostinske in nastanitvene storitve 2,4 3,2 0,6 2,8 3,3 3,0 3,0 2,0 1,3 1,0 0,7 0,6 3,0 3,6 2,9 3,3 2,8 2,9 2,8 3,2 1,9 2,0 2,2 2,0 1,6 0,4 1,4 0,7 0,8 0,8 0,6 0,6 0,8 0,6 0,5 0,6 0,9 Raznovrstno blago in storitve 1,7 4,4 0,7 1,3 2,1 2,4 4,1 4,9 3,7 2,9 0,9 0,5 1,9 1,8 1,8 2,0 3,5 3,4 4,5 4,4 5,3 5,4 4,0 3,5 3,7 3,8 3,6 3,5 1,6 1,8 0,3 0,7 0,8 0,1 0,6 -0,2 -0,4 HICP 1,4 2,0 -1,2 1,4 1,8 2,0 1,6 1,7 -1,2 -0,6 -0,9 -0,6 1,6 1,9 2,0 2,4 1,7 1,5 1,4 2,0 2,3 2,0 0,7 -1,3 -1,4 -0,8 -0,3 -0,7 -0,7 -0,5 -1,1 -1,2 -0,9 -1,1 0,1 2,2 2,2 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,6 -0,1 1,5 1,5 2,1 1,7 1,5 0,5 0,6 0,2 -0,2 1,2 1,7 1,9 2,3 2,1 1,8 1,8 1,6 1,4 1,7 1,3 0,3 0,5 0,6 1,1 0,5 0,1 0,8 0,0 -0,1 0,6 -0,4 -0,8 0,4 0,7 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 1,4 0,6 -0,2 1,1 0,9 0,3 0,4 -0,1 -0,6 -0,3 -0,1 1,2 1,0 0,5 0,2 0,2 0,4 0,2 0,5 0,6 0,3 0,1 -0,6 -0,4 -0,7 -0,6 -0,2 -0,3 -0,4 0,0 0,0 -0,2 0,5 1,0 2,0 2,4 Domaci trg 1,2 2,1 1,0 1,5 2,1 1,9 2,0 1,3 0,3 0,3 0,9 1,9 2,2 2,0 1,8 1,9 2,1 1,9 2,0 2,1 1,9 1,5 0,4 0,3 -0,2 0,7 0,3 0,2 0,3 0,9 1,0 1,0 1,3 1,7 2,6 3,0 Tuji trg 1,6 -0,9 -1,4 0,9 -0,3 -1,4 -1,2 -1,4 -1,4 -0,8 -1,1 0,4 -0,3 -0,9 -1,3 -1,5 -1,3 -1,5 -1,1 -0,9 -1,3 -1,2 -1,7 -1,2 -1,2 -1,9 -0,7 -0,8 -1,0 -0,9 -1,0 -1,4 -0,4 0,4 1,3 1,8 Na evrskem obmocju 1,6 -0,7 -1,2 1,2 -0,3 -1,6 -1,2 -1,7 -1,5 -0,4 -0,8 1,3 -0,3 -0,9 -1,6 -1,8 -1,5 -1,7 -1,1 -0,7 -1,5 -1,7 -2,0 -1,2 -1,1 -2,1 -0,4 -0,3 -0,6 -0,5 -0,6 -1,2 0,4 1,4 2,2 2,7 Izven evrskega obmocja 1,7 -1,2 -1,8 0,0 -0,3 -0,7 -1,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,9 -1,5 -0,4 -0,9 -0,5 -0,8 -0,8 -1,0 -1,0 -1,2 -0,6 0,0 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,7 -1,8 -1,9 -2,1 -1,8 -1,8 -2,0 -1,8 -0,6 -0,3 Indeks uvoznih cen 1,7 -1,4 -2,6 1,4 0,2 -1,9 -1,9 -2,3 -4,7 -3,5 -3,4 1,3 0,5 -1,2 -1,3 -2,2 -2,2 -2,4 -2,0 -1,4 -1,5 -1,7 -3,6 -4,9 -5,2 -4,1 -3,5 -3,4 -3,6 -4,1 -3,6 -2,6 -0,8 0,6 4,0 7,0 INDIKATORJI KONKURENCNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tecaj2 nominalno 0,8 -0,4 0,8 -0,6 -0,2 -0,4 -0,3 0,0 0,7 1,2 1,3 1,2 0,0 0,1 -0,5 -0,1 -0,5 -0,4 -0,4 -0,3 -0,4 -0,4 0,8 0,8 0,5 0,8 1,1 1,1 1,4 1,3 1,2 1,5 1,6 1,5 0,5 0,6 0,5 Realni (deflator HICP) 0,8 -0,3 -0,4 -0,8 -0,1 0,2 -0,3 -0,1 -1,3 -0,1 0,0 -0,5 -0,1 0,4 -0,2 0,7 -0,1 -0,2 -0,4 -0,2 -0,1 -0,3 0,0 -1,5 -1,5 -0,9 -0,2 -0,2 0,2 0,4 -0,3 0,0 -0,2 -0,5 -0,8 0,9 0,3 Realni (deflator ULC) 0,8 0,9 3,5 0,0 1,6 1,2 0,7 4,6 2,8 1,2 5,4 USD za EUR 1,1815 1,1196 1,1413 1,1357 1,1239 1,1116 1,1072 1,1023 1,1006 1,1695 1,1928 1,2056 1,1185 1,1293 1,1218 1,1126 1,1004 1,1053 1,1051 1,1113 1,1100 1,0905 1,1063 1,0862 1,0902 1,1255 1,1463 1,1828 1,1792 1,1775 1,1838 1,2170 1,2171 1,2098 1,1899 1,1979 1,2146 Viri: SURS, ECB, preracuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tecajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tecaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega obmocja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Placilna bilanca 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2019 2020 2021 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 PLACILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoci racun 2.680 2.723 3.272 716 690 662 655 818 646 899 909 846 257 217 305 168 209 240 213 386 300 -30 236 335 246 213 127 306 397 128 374 460 265 185 305 164 377 Blago 1.282 1.330 2.503 414 434 204 278 583 585 730 604 644 150 42 148 244 139 42 22 214 137 -72 142 249 192 169 127 289 356 93 281 300 218 86 259 162 223 Izvoz 30.817 32.013 29.629 7.983 8.295 7.831 7.904 7.856 6.425 7.358 7.989 8.202 2.850 2.785 2.837 2.672 2.871 2.199 2.761 2.905 2.747 2.251 2.580 2.692 2.584 1.836 2.113 2.476 2.690 2.006 2.662 2.820 2.776 2.394 2.415 2.626 3.161 Uvoz 29.535 30.682 27.126 7.569 7.861 7.628 7.625 7.273 5.840 6.628 7.385 7.558 2.700 2.744 2.689 2.428 2.732 2.157 2.739 2.691 2.611 2.323 2.438 2.443 2.392 1.668 1.986 2.186 2.334 1.913 2.381 2.519 2.558 2.308 2.156 2.464 2.938 Storitve 2.625 2.787 1.985 534 691 831 732 512 398 536 538 444 186 286 203 201 283 290 258 301 219 211 192 195 125 134 112 152 177 153 206 250 133 156 126 134 184 Izvoz 8.104 8.548 6.871 1.794 2.097 2.431 2.227 1.773 1.448 1.796 1.854 1.534 650 735 660 701 856 815 760 759 697 770 608 621 544 460 444 544 640 577 580 639 539 676 440 486 609 Uvoz 5.478 5.762 4.887 1.260 1.406 1.600 1.495 1.261 1.050 1.260 1.316 1.090 463 449 457 500 573 525 502 458 478 559 415 426 419 326 332 393 463 424 373 389 407 520 314 352 424 Primarni dohodki -819 -853 -689 -9 -329 -239 -276 -113 -191 -269 -116 -104 -34 -83 -18 -227 -156 -50 -33 -78 -40 -159 -1 -55 -56 -49 -56 -87 -102 -90 -77 -66 -35 -15 -5 -36 -63 Prejemki 1.578 1.701 1.621 418 481 355 445 456 375 334 455 439 123 123 214 143 122 106 127 130 144 172 187 139 130 137 134 105 114 109 111 118 155 182 174 143 122 Izdatki 2.397 2.554 2.310 428 810 594 722 569 567 603 572 544 158 207 233 371 278 157 159 207 184 331 188 194 186 186 190 191 216 199 188 185 190 197 180 179 185 Sekundarni dohodki -408 -541 -526 -223 -106 -134 -78 -165 -146 -99 -117 -138 -44 -27 -28 -51 -57 -42 -34 -52 -16 -10 -97 -53 -14 -41 -57 -48 -34 -28 -37 -24 -51 -42 -75 -95 32 Prejemki 793 805 852 185 188 204 229 198 198 190 266 258 59 71 60 56 67 62 75 70 74 85 66 55 78 73 60 65 72 56 63 89 88 88 62 64 133 Izdatki 1.201 1.346 1.378 407 294 338 307 362 345 289 382 396 103 99 89 107 124 104 109 122 90 96 163 108 92 115 117 113 106 84 100 113 139 130 137 159 100 Kapitalski racun -225 -187 -217 -27 -11 -30 -120 -54 -18 -26 -119 135 9 -9 15 -18 -10 -10 -9 -9 29 -139 -17 -17 -19 -4 -3 -11 -16 2 -13 -15 0 -105 -17 30 122 Financni racun 2.524 2.454 2.033 785 522 722 425 811 152 535 535 967 -160 187 377 -42 497 -213 438 429 182 -186 253 336 222 274 -106 -15 145 132 257 321 322 -108 262 659 47 Neposredne naložbe -934 -748 23 -323 -193 -120 -112 -172 -111 -109 415 -171 28 -127 -27 -38 -45 -46 -29 107 -17 -201 -4 -65 -103 -285 -10 184 18 -170 43 -12 -36 464 -140 -33 2 Imetja 373 773 704 429 20 116 208 30 203 -77 548 306 177 -21 115 -74 101 -91 106 161 59 -11 100 134 -204 -119 172 150 -207 -104 234 187 78 282 -39 197 148 Obveznosti 1.307 1.521 681 753 213 236 320 202 314 32 132 477 149 106 142 -36 146 -44 134 54 76 190 104 199 -101 167 182 -34 -225 66 192 200 114 -182 101 230 146 Naložbe v vrednost. papirje 744 791 -1.775 546 -88 -92 424 -1.940 -1.916 1.328 753 -157 -113 175 41 -303 -282 -17 207 86 -48 386 -848 -158 -934 -1.575 -490 150 274 507 547 -412 521 645 -1.128 488 483 Financni derivativi -81 -163 27 -184 20 -8 8 53 -32 5 2 11 -66 8 3 10 -1 -9 3 3 1 4 14 11 28 -17 -8 -7 4 0 1 -5 2 5 9 1 1 Ostale naložbe 2.743 2.537 3.591 725 737 975 100 2.822 2.182 -715 -698 1.271 -36 106 354 277 863 -152 264 221 260 -381 1.070 535 1.217 2.143 410 -371 -166 -206 -343 739 -179 -1.258 1.506 211 -446 Imetja 2.039 3.424 4.898 696 1.484 1.055 189 3.399 2.030 -647 116 3.041 234 221 771 491 843 89 123 177 409 -396 886 795 1.718 1.850 371 -191 -245 -241 -161 1.188 292 -1.364 1.653 1.339 49 Ostali lastniški kapital 68 84 61 43 35 28 -22 13 19 14 14 14 4 12 12 12 8 10 10 -8 -8 -7 5 4 5 4 6 9 5 5 4 5 5 4 5 5 5 Gotovina in vloge 1.493 2.836 4.699 -4 1.123 1.058 659 2.751 2.673 -791 67 2.103 165 199 564 360 904 196 -42 38 394 227 690 533 1.528 2.315 484 -127 -356 -132 -304 844 153 -930 1.333 997 -228 Posojila 215 412 245 49 324 57 -18 79 41 55 71 153 6 13 132 179 -2 28 31 -25 11 -5 14 27 38 21 8 12 -35 46 44 69 49 -47 37 13 102 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -7 13 3 8 1 1 2 2 3 -1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi 303 42 -203 571 -56 -142 -332 402 -545 75 -136 678 196 19 -27 -47 -80 -178 117 184 -15 -500 53 251 98 -368 -163 -14 96 -125 104 230 92 -458 187 273 218 Ostale terjatve -33 38 93 29 56 52 -100 151 -160 2 100 93 -140 -22 90 -12 12 33 7 -13 26 -113 124 -21 48 -122 34 -72 46 -35 -10 40 -7 67 91 50 -47 Obveznosti -704 887 1.307 -29 747 80 89 576 -151 69 813 1.770 269 115 418 214 -20 241 -141 -44 148 -15 -184 260 501 -293 -39 180 -79 -35 182 449 471 -107 147 1.128 495 Ostali lastniški kapital 2 2 2 0 -1 0 2 0 0 0 2 2 0 -1 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 Gotovina in vloge -524 935 1.652 42 327 231 335 416 440 334 463 755 52 92 116 119 45 187 -1 144 20 171 4 66 346 299 -48 188 169 88 77 221 132 109 253 181 321 Posojila -482 -158 -407 -107 146 53 -250 40 -256 -325 134 757 70 53 70 24 152 172 -271 -239 32 -43 -2 112 -70 -93 -5 -158 -113 -74 -138 53 230 -149 -1 793 -35 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 20 27 65 40 13 9 -35 40 18 6 0 0 13 4 4 4 3 3 3 -12 -12 -12 13 13 13 6 6 6 2 2 2 0 0 0 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi 331 62 -143 2 116 -140 84 -58 -393 20 288 212 137 -69 152 33 -173 -106 139 49 104 -68 -274 75 140 -502 -66 175 -122 -37 179 184 132 -28 -125 132 205 Ostale obveznosti -51 19 137 -5 144 -72 -48 138 39 33 -73 44 -4 36 74 34 -46 -15 -11 15 4 -66 74 -7 72 -4 73 -31 -14 -13 61 -10 -24 -40 19 21 3 Posebne pravice crpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 52 37 166 21 44 -33 5 49 29 26 62 13 27 25 7 12 -37 11 -7 12 -15 7 22 13 14 9 -9 30 15 2 10 11 15 36 16 -8 5 Neto napake in izpustitve 69 -81 -1.022 96 -157 90 -110 47 -476 -338 -255 -14 -426 -22 57 -192 298 -442 234 52 -147 -16 34 18 -5 65 -230 -311 -236 2 -104 -124 57 -187 -26 464 -452 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 3.556 3.841 3.546 926 949 953 1.013 852 808 899 986 n.p. 328 310 324 315 340 261 352 336 344 333 252 316 284 230 277 301 325 239 335 336 329 321 263 292 n.p. Blaga za vmesno porabo 16.670 17.045 15.458 4.322 4.390 4.237 4.097 4.212 3.291 3.798 4.157 n.p. 1.504 1.488 1.494 1.407 1.556 1.223 1.458 1.552 1.442 1.102 1.398 1.424 1.390 982 1.067 1.242 1.342 1.075 1.381 1.489 1.454 1.213 1.382 1.454 n.p. Blaga za široko porabo 10.632 12.661 13.889 3.008 3.253 3.113 3.288 3.789 3.162 3.420 3.518 n.p. 1.055 1.028 1.147 1.077 1.128 828 1.157 1.204 1.165 920 1.329 1.175 1.286 863 1.087 1.212 1.275 901 1.244 1.334 1.195 988 1.241 1.248 n.p. Uvoz investicijskega blaga 4.237 4.391 3.979 1.045 1.103 1.054 1.188 935 848 955 1.240 n.p. 386 369 372 362 386 266 403 374 389 424 329 308 298 213 298 337 339 277 339 374 461 405 299 335 n.p. Blaga za vmesno porabo 17.868 18.508 16.439 4.632 4.791 4.636 4.450 4.429 3.388 3.966 4.655 n.p. 1.629 1.734 1.620 1.437 1.656 1.313 1.667 1.591 1.546 1.312 1.495 1.462 1.473 1.000 1.155 1.233 1.404 1.154 1.408 1.509 1.769 1.377 1.358 1.520 n.p. Blaga za široko porabo 8.601 11.183 11.606 2.423 2.816 2.712 3.232 3.009 2.572 2.854 3.171 n.p. 848 1.064 852 900 1.029 747 936 1.246 971 1.015 959 1.019 1.031 725 801 1.047 1.019 913 922 1.079 1.062 1.030 890 896 n.p. Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija placilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporocilih šeste izdaje Prirocnika za izdelavo placilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Denarna gibanja in obrestne mere 2018 2019 2020 2018 2019 2019 2020 2021 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ DO DOMACIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 7.165 7.719 11.805 7.165 7.256 7.023 7.152 7.219 7.327 7.606 7.631 7.913 7.791 7.819 7.817 7.719 7.624 7.744 7.399 7.662 8.307 9.007 9.766 10.011 10.438 11.012 11.421 11.805 11.771 11.863 12.264 12.359 Centralna država (S.1311) 4.937 4.696 4.520 4.937 4.980 4.805 4.819 4.944 5.089 5.058 5.070 5.007 5.037 4.959 4.928 4.696 4.410 4.455 4.753 4.859 4.838 4.884 4.962 4.872 4.705 4.701 4.640 4.520 4.339 4.549 4.656 4.441 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 580 602 639 580 588 587 583 577 581 577 570 567 574 573 577 602 613 616 613 614 612 602 601 608 602 598 607 639 638 643 638 634 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.370 10.981 10.997 10.370 10.397 10.426 10.507 10.570 10.628 10.642 10.703 10.781 10.833 10.950 10.978 10.981 10.982 11.005 10.954 10.882 10.890 10.828 10.884 10.926 10.970 11.025 11.007 10.997 10.937 10.940 11.028 11.045 Nefinancne družbe (s.11) 9.496 9.589 9.363 9.496 9.665 9.676 9.680 9.637 9.571 9.749 9.738 9.878 9.868 9.869 9.882 9.587 9.794 9.871 10.070 9.971 9.808 9.711 9.668 9.593 9.557 9.552 9.548 9.364 9.505 9.521 9.629 9.512 Nedenarne financne institucije (S.123, 124, 125) 1.502 1.661 1.640 1.502 1.503 1.490 1.486 1.484 1.482 1.496 1.503 1.493 1.486 1.479 1.481 1.661 1.674 1.674 1.675 1.663 1.657 1.656 1.667 1.666 1.656 1.653 1.642 1.640 1.633 1.647 1.619 1.624 Denarni sektor (S.121, 122) 4.275 5.230 7.969 4.275 4.247 4.380 4.207 3.963 4.099 4.001 4.335 4.067 3.894 4.011 4.531 5.230 5.403 5.138 5.461 5.889 6.555 7.206 7.389 7.390 7.096 7.266 7.729 7.969 8.595 8.104 8.568 8.634 Terjatve do domacih sektorjev SKUPAJ V domaci valuti 26.181 27.913 30.341 26.181 26.367 26.512 26.385 26.138 26.329 26.381 26.725 26.651 26.509 26.728 27.331 27.913 27.860 27.687 28.145 28.388 28.896 29.354 29.514 29.494 29.625 29.858 30.299 30.342 30.993 30.524 31.151 31.131 V tuji valuti 446 391 345 446 435 432 434 420 422 419 416 420 412 398 392 391 389 390 389 390 387 388 374 368 354 352 343 345 337 330 324 316 Vrednostni papirji skupaj 4.429 4.382 4.361 4.429 4.475 4.397 4.433 4.580 4.659 4.685 4.727 4.666 4.704 4.642 4.581 4.381 4.554 4.608 4.910 5.015 4.994 5.062 5.204 5.116 4.528 4.499 4.447 4.361 4.235 4.468 4.577 4.359 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ DO DOMACIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domaci valuti skupaj 29.442 31.109 34.567 29.442 29.468 29.903 29.916 29.994 30.177 30.260 30.709 30.733 30.585 30.678 30.838 31.121 31.237 31.171 31.785 32.271 32.605 33.068 33.267 33.345 33.420 33.639 34.003 34.567 34.947 35.161 35.665 35.558 Cez noc 19.440 21.278 25.218 19.440 19.389 19.615 19.717 19.830 20.009 20.099 20.474 20.521 20.676 20.611 20.911 21.278 21.243 21.291 22.144 22.628 23.002 23.539 23.712 23.862 23.904 24.092 24.573 25.218 25.641 25.916 26.521 26.586 Vezane vloge – kratkorocne 3.261 3.478 3.381 3.261 3.212 3.353 3.320 3.316 3.343 3.342 3.408 3.423 3.340 3.448 3.369 3.478 3.442 3.511 3.473 3.540 3.557 3.376 3.405 3.333 3.356 3.387 3.352 3.381 3.334 3.280 3.214 3.079 Vezane vloge – dolgorocne 6.166 5.723 5.348 6.166 6.210 6.175 6.127 6.047 6.042 6.054 6.059 6.010 5.823 5.806 5.770 5.735 5.792 5.677 5.506 5.420 5.374 5.593 5.566 5.535 5.520 5.482 5.435 5.348 5.323 5.309 5.309 5.272 Kratkorocne vloge na odpoklic 575 630 620 575 657 760 752 801 783 765 768 779 746 813 788 630 760 692 662 683 672 560 584 615 640 678 643 620 649 656 621 621 Vloge v tuji valuti skupaj 651 634 723 651 625 634 645 643 674 686 681 686 685 646 658 634 632 647 677 670 691 718 691 699 728 706 711 723 721 740 786 776 Cez noc 581 577 675 581 552 564 575 575 606 621 616 622 620 585 598 577 573 588 622 617 631 652 627 638 672 655 662 675 671 696 739 731 Vezane vloge – kratkorocne 31 26 25 31 33 29 29 28 28 29 28 27 28 26 25 26 27 29 26 25 33 40 39 37 32 28 26 25 28 24 26 25 Vezane vloge – dolgorocne 39 31 23 39 40 41 41 40 40 36 37 37 37 35 35 31 32 30 29 28 27 26 25 24 24 23 23 23 22 20 21 20 Kratkorocne vloge na odpoklic .. 0 0 .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANCNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domaci valuti Gospodinjstva Vloge cez noc 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 Vezane vloge do 1 leta 0,16 0,17 0,15 0,17 0,16 0,18 0,17 0,16 0,19 0,17 0,15 0,16 0,16 0,16 0,17 0,18 0,1 0,04 0,15 0,21 0,2 0,18 0,17 0,17 0,14 0,15 0,15 0,13 0,11 0,14 0,12 0,12 Nova posojila gospodinjstvom v domaci valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,65 2,66 2,21 2,74 2,81 2,72 2,69 2,66 2,80 2,65 2,7 2,75 2,62 2,51 2,50 2,5 2,43 2,33 2,34 2,47 2,32 2,28 2,19 2,05 2,06 2,00 2,05 2,00 1,86 1,89 1,79 - Nova posojila nefinancnim družbam v domaci valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 2,02 1,68 1,23 0,75 .. 1,28 2,63 1,21 0,65 1,32 1,37 .. 3,56 2,32 1,65 0,85 0,97 1,31 1,35 - 2,19 1,28 1,50 1,11 1,00 1,16 1,38 0,32 1,82 1,56 0,78 2,03 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 MEDBANCNE OBRESTNE MERE EURIBOR 3-mesecni -0,322 -0,356 -0,425 -0,312 -0,308 -0,308 -0,309 -0,311 -0,312 -0,329 -0,365 -0,408 -0,418 -0,413 -0,401 -0,395 -0,391 -0,409 -0,417 -0,254 -0,270 -0,376 -0,441 -0,480 -0,491 -0,509 -0,521 -0,538 -0,547 -0,541 -0,539 -0,538 6-mesecni -0,266 -0,302 -0,364 -0,241 -0,236 -0,232 -0,230 -0,231 -0,237 -0,279 -0,347 -0,405 -0,394 -0,362 -0,337 -0,336 -0,330 -0,355 -0,365 -0,192 -0,142 -0,223 -0,346 -0,433 -0,463 -0,494 -0,509 -0,519 -0,529 -0,521 -0,516 -0,516 LIBOR za CHF 3-mesecni -0,735 -0,737 -0,708 -0,735 -0,704 -0,713 -0,707 -0,715 -0,713 -0,717 -0,751 -0,817 -0,812 -0,774 -0,712 -0,711 -0,679 -0,707 -0,761 -0,589 -0,619 -0,659 -0,692 -0,710 -0,751 -0,769 -0,771 -0,788 -0,765 -0,755 -0,753 -0,748 6-mesecni -0,653 -0,684 -0,659 -0,659 -0,639 -0,652 -0,648 -0,650 -0,656 -0,673 -0,719 -0,802 -0,771 -0,711 -0,650 -0,639 -0,624 -0,663 -0,703 -0,540 -0,575 -0,594 -0,647 -0,658 -0,707 -0,727 -0,729 -0,738 -0,725 -0,711 -0,707 -0,706 Vira: BS, EUROSTAT. Javne finance 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2019 2020 2021 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANCNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 18.593,6 19.232,3 18.528,6 4.518,9 4.944,0 4.671,6 5.097,8 4.649,5 4.094,2 4.892,9 4.892,0 4.803,6 1.622,5 1.618,9 1.461,5 1.556,0 1.654,1 1.669,3 1.612,8 1.815,6 1.678,4 1.483,5 1.487,6 1.315,0 1.160,1 1.619,1 1.660,0 1.602,5 1.630,4 1.644,6 1.607,1 1.640,4 1.674,4 1.484,6 1.644,6 1.894,6 Tekoci prihodki 17.575,9 18.293,3 17.578,7 4.276,0 4.730,5 4.478,2 4.808,7 4.409,1 3.917,7 4.634,5 4.617,4 4.525,6 1.542,0 1.565,5 1.438,2 1.539,6 1.500,4 1.626,9 1.576,5 1.605,3 1.638,2 1.438,0 1.332,9 1.256,3 1.097,2 1.564,2 1.607,2 1.534,1 1.493,2 1.585,1 1.532,0 1.500,4 1.613,3 1.422,3 1.490,0 1.802,2 Davcni prihodki 16.225,3 17.179,1 16.460,4 4.103,3 4.350,6 4.169,7 4.555,6 4.159,4 3.578,0 4.343,3 4.379,8 4.241,4 1.400,4 1.405,1 1.308,2 1.461,2 1.400,2 1.535,2 1.498,3 1.522,1 1.581,5 1.358,8 1.219,1 1.171,9 940,5 1.465,6 1.476,5 1.466,9 1.399,9 1.511,1 1.452,0 1.416,7 1.491,5 1.326,7 1.423,2 1.739,7 Davki na dohodek in dobicek 3.296,4 3.614,0 3.261,8 850,4 1.058,4 717,7 987,4 879,9 692,0 764,7 925,2 941,8 300,1 332,0 126,7 308,1 282,9 305,1 313,3 369,0 296,6 292,1 291,3 190,1 204,9 296,9 158,5 302,0 304,2 281,9 301,1 342,2 304,8 317,1 320,0 411,8 Prispevki za socialno varnost 6.549,8 7.021,3 7.289,9 1.710,3 1.734,9 1.745,5 1.830,6 1.819,7 1.603,2 1.954,5 1.912,5 1.915,2 576,6 578,2 583,8 582,3 579,4 579,4 586,8 664,4 615,1 599,2 605,4 391,2 526,4 685,5 681,5 648,2 624,9 605,4 609,7 697,4 628,1 643,0 644,1 664,9 Davki na placilno listo in delovno silo 21,6 23,2 21,6 5,3 5,9 5,4 6,6 5,9 4,0 5,6 6,1 5,0 1,8 2,1 2,1 1,6 1,6 2,0 2,1 2,5 2,1 1,9 1,9 1,3 1,1 1,6 1,9 1,8 1,8 2,1 1,9 2,1 1,6 1,6 1,7 2,0 Davki na premoženje 277,9 296,4 287,3 26,3 67,6 120,9 81,6 31,0 48,6 111,3 96,4 33,5 19,9 28,9 35,7 36,6 48,5 35,8 30,4 15,4 10,1 7,6 13,3 13,1 14,7 20,8 40,0 38,7 32,6 45,8 32,1 18,5 9,9 8,7 14,9 19,5 Domaci davki na blago in storitve 5.989,3 6.126,7 5.493,3 1.427,8 1.490,3 1.565,7 1.643,0 1.376,4 1.069,0 1.565,1 1.482,7 1.268,6 492,5 456,0 564,8 522,0 478,9 601,5 575,0 466,6 631,2 446,7 298,5 372,7 285,5 410,8 582,5 510,9 471,7 600,1 506,5 376,1 504,1 350,8 413,7 622,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 89,8 98,6 102,4 25,5 25,6 25,5 22,1 24,0 24,5 25,3 28,7 28,1 8,3 8,0 10,2 8,1 7,2 8,0 7,4 6,8 7,2 7,9 8,9 8,0 8,2 8,3 8,2 8,2 8,9 9,0 10,5 9,1 7,6 9,0 11,5 11,6 Drugi davki 0,5 -1,1 4,1 57,8 -32,0 -11,1 -15,8 22,5 136,7 -83,4 -71,7 49,2 1,2 -0,1 -15,2 2,5 1,6 3,4 -16,6 -2,6 19,2 3,4 -0,1 195,5 -100,4 41,7 3,8 -42,9 -44,3 -33,1 -10,0 -28,7 35,4 -3,5 17,3 7,5 Nedavcni prihodki 1.350,6 1.114,2 1.118,2 172,6 380,0 308,5 253,1 249,7 339,7 291,3 237,6 284,2 141,6 160,4 130,0 78,4 100,1 91,6 78,2 83,2 56,7 79,2 113,8 84,4 156,7 98,6 130,7 67,2 93,4 73,9 80,0 83,6 121,8 95,7 66,8 62,5 Kapitalski prihodki 152,8 136,4 146,9 23,9 31,2 34,4 46,9 31,2 20,1 31,3 64,3 36,4 11,5 9,3 15,0 7,3 12,1 15,3 11,9 19,7 11,3 12,2 7,8 5,7 6,3 8,1 10,9 9,8 10,6 18,1 14,6 31,6 4,1 14,4 17,8 16,4 Prejete donacije 12,4 13,8 17,5 5,2 1,1 6,3 1,2 8,1 1,4 6,9 1,1 6,7 0,2 0,4 0,2 0,5 5,6 1,2 3,7 -3,8 1,0 5,4 1,8 1,1 0,2 0,1 0,5 0,4 6,0 0,3 0,1 0,7 1,0 5,6 0,2 0,5 Transferni prihodki 55,6 58,3 54,8 1,8 3,1 50,3 3,1 0,2 21,7 30,6 2,3 1,7 0,0 1,6 0,0 0,2 50,1 0,0 -0,2 3,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 21,4 0,5 30,1 0,0 0,0 1,4 0,9 0,9 0,5 0,4 0,0 Prejeta sredstva iz EU 796,9 730,5 730,7 212,1 178,0 102,4 238,0 200,9 133,3 189,6 206,9 233,2 68,7 42,1 8,1 8,4 85,9 25,9 20,9 191,1 27,9 27,9 145,1 51,8 56,3 25,2 40,9 28,0 120,6 41,1 59,0 106,8 55,2 41,8 136,2 75,5 JAVNOFINANCNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 18.068,0 18.968,8 22.070,6 4.689,9 4.506,0 4.705,7 5.067,2 5.024,6 5.703,7 5.250,2 6.092,2 6.102,7 1.454,3 1.559,9 1.700,8 1.487,7 1.517,2 1.540,6 1.628,2 1.898,4 1.723,2 1.498,0 1.803,4 1.730,1 1.755,2 2.218,4 1.880,1 1.644,0 1.726,0 1.668,8 1.835,6 2.587,8 2.067,4 1.724,0 2.311,3 1.773,0 Tekoci odhodki 7.966,5 8.228,3 9.127,8 2.116,1 2.010,6 2.007,6 2.094,0 2.359,6 2.074,0 2.201,0 2.493,2 2.658,2 605,5 704,2 691,1 657,8 658,6 642,1 696,0 755,9 799,9 625,1 934,5 684,8 647,1 742,1 754,3 682,0 764,7 681,2 745,6 1.066,5 789,4 719,4 1.149,4 707,6 Place in drugi izdatki zaposlenim 4.167,9 4.470,5 4.965,3 1.069,5 1.178,3 1.101,6 1.121,2 1.183,0 1.318,3 1.242,2 1.221,7 1.483,4 363,1 459,4 375,1 368,2 358,2 375,5 370,3 375,4 403,1 385,6 394,3 381,4 413,0 524,0 469,4 390,2 382,7 374,7 406,5 440,5 501,9 431,9 549,6 423,7 Izdatki za blago in storitve 2.633,7 2.728,0 3.020,7 600,5 667,6 673,8 786,0 686,8 661,6 739,0 933,4 724,8 222,5 224,1 250,8 204,7 218,3 246,0 236,1 303,9 235,1 205,0 246,8 250,8 215,5 195,3 232,1 206,4 300,5 228,9 249,1 455,4 195,8 235,8 293,2 229,7 Placila obresti 867,9 791,5 778,0 404,2 122,7 175,7 88,9 442,4 53,7 187,0 95,0 386,9 4,1 3,8 47,2 56,3 72,2 8,8 66,9 13,3 153,2 21,3 267,9 43,3 4,2 6,2 45,8 68,6 72,6 14,8 66,8 13,4 82,5 24,8 279,7 36,3 Sredstva, izlocena v rezerve 296,9 238,4 363,8 42,0 42,1 56,4 97,9 47,3 40,5 32,8 243,2 63,1 15,8 17,0 18,0 28,6 9,9 11,9 22,8 63,2 8,6 13,3 25,5 9,4 14,4 16,6 7,1 16,8 8,9 62,8 23,1 157,2 9,2 27,0 26,9 17,9 Tekoci transferi 8.236,6 8.704,2 10.867,7 2.187,9 2.107,1 2.201,2 2.208,1 2.308,7 3.219,2 2.632,9 2.706,9 3.019,2 715,9 713,4 849,6 668,4 683,1 711,5 740,5 756,0 781,6 759,5 767,6 887,4 945,4 1.386,5 986,3 830,7 815,9 799,3 867,4 1.040,2 1.156,8 837,9 1.024,4 914,5 Subvencije 443,9 467,9 1.449,3 161,8 113,4 53,5 139,3 167,9 711,7 305,5 264,2 298,8 39,8 47,1 19,9 16,5 17,0 33,1 49,3 56,8 82,8 39,7 45,4 53,1 183,9 474,8 224,6 46,7 34,1 54,8 77,2 132,3 171,9 68,1 58,7 84,9 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.925,8 7.323,9 8.250,8 1.784,6 1.816,5 1.912,6 1.810,3 1.902,6 2.253,7 2.061,9 2.032,5 2.493,9 600,3 603,2 745,7 578,4 588,4 605,9 599,9 604,4 623,5 643,0 636,0 742,7 678,2 832,8 666,2 695,2 700,4 657,8 675,4 699,4 972,1 674,8 847,0 734,0 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoci domaci transferi 793,5 827,7 1.083,2 216,6 163,1 215,3 232,7 215,0 242,6 248,9 376,7 196,6 69,9 60,1 77,0 63,0 75,3 70,2 75,7 86,8 66,5 68,5 80,0 87,2 78,7 76,7 89,0 85,6 74,3 82,4 90,0 204,3 3,5 88,0 105,1 77,4 Tekoci transferi v tujino 73,4 84,7 84,4 25,0 14,1 19,8 25,9 23,2 11,2 16,6 33,4 29,9 6,0 3,0 6,9 10,5 2,3 2,4 15,5 8,0 8,8 8,4 6,1 4,3 4,6 2,2 6,4 3,2 7,0 4,4 24,8 4,2 9,3 7,0 13,6 18,3 Investicijski odhodki 1.159,9 1.252,9 1.230,6 156,1 240,3 315,4 541,2 172,8 232,7 263,2 561,9 194,2 88,2 85,2 102,0 100,3 113,1 122,9 141,7 276,6 53,5 56,9 62,4 104,5 87,7 40,5 84,8 87,4 91,0 114,3 124,7 322,9 47,3 62,7 84,3 86,6 Investicijski transferi 271,6 273,6 318,5 24,9 49,3 57,8 141,6 29,6 42,9 68,0 178,0 33,6 16,9 17,0 17,1 19,7 21,0 24,0 31,0 86,6 11,0 8,0 10,5 11,0 15,3 16,6 26,9 22,3 18,8 32,1 33,3 112,6 4,8 11,5 17,3 23,9 Placila sredstev v proracun EU 433,4 509,7 526,0 204,8 98,8 123,8 82,3 154,0 134,7 85,1 152,2 197,5 27,7 40,1 41,0 41,5 41,3 40,0 19,0 23,4 77,1 48,5 28,4 42,3 59,7 32,7 27,8 21,7 35,6 41,9 64,6 45,7 69,1 92,5 35,9 40,4 JAVNOFINANCNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ 525,6 263,5 -3.542,1 -171,0 438,0 -34,2 30,6 -375,2 -1.609,5 -357,3 -1.200,1 -1.299,1 168,2 58,9 -239,3 68,3 136,9 128,8 -15,3 -82,8 -44,8 -14,6 -315,8 -415,1 -595,1 -599,3 -220,1 -41,5 -95,6 -24,2 -228,5 -947,4 -393,0 -239,4 -666,7 121,6 Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP – bruto domaci proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DARS – Družba za avtoceste v RS, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, EMMI – European Money Markets Institute, ENTSO-E - European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, referencna obrestna mera za dane kratkorocne medbancne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FURS – Financna uprava RS, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne financne institucije, PMI – Purchasing Managers' Index, REER – real effective exchange rate, RS – Republika Slovenija; SRDAP – Statisticni register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statisticni urad RS, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZDA – Združene države Amerike, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEO – World Economic Outlook Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijac, 12 – Prz. tobacnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblacil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemicnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plasticnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rac., elektronskih, opticnih izd., 27 – Prz. elektricnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladišcenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Financne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremicninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AU – Avstralija, AT – Avstrija, BA – Bosna in Hercegovina, BE – Belgija, BG – Bolgarija, BY – Belorusija, CA – Kanada, CH – Švica, CL – Cile, HR – Hrvaška, CZ – Ceška, CY – Ciper, DK – Danska, DE – Nemcija, ES – Španija, EE – Estonija, GR – Grcija, FR – Francija, FI – Finska, HU – Madžarska, IE – Irska, IL – Izrael, IS – Islandija, IT – Italija, JP – Japonska, KR – Južna Koreja, LU – Luksemburg, LT – Litva, LV – Latvija, MT – Malta, MX – Mehika, NL – Nizozemska, NZ – Nova Zelandija, NO – Norveška, PL – Poljska, PT – Portugalska, RO – Romunija, RU – Rusija, RS – Srbija, SE – Švedska, SI – Slovenija, SK – Slovaška, TR – Turcija, UA – Ukrajina, UK – Velika Britanija, US – Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo št. 7/2020, letnik XXVI ekonomsko ogledalošt. 5/2021,letnik XXVII