LJUBLJANA, FEBRUAR 2000 1982 -1999 Dializni glasnik 1999 - Ledvica ŠTEVILKA 1 «L NOVA AMBULANTA.....................................................................1 PRIZNANJE ZA PAVLETA PODLIPNIKA....................................................3 INVALIDI S 100% TELESNO OKVARO SO OPROŠČENI PLAČILA PRISPEVKA ZA PROGRAME RTV SLOVENIJA.5 SMUČANJE NA ROGLI..................................................................6 VLJUDNO Z MOBILNIM TELEFONOM.......................................................8 IZ NAŠIH DRUŠTEV IN DIALIZNIH CENTROV..............................................9 Tudi uradna otvoritev prenovljenih ambulantnih prostorov Centra za transplantacijo ledvic v KC Ljubljana NOVA AMBULANTA Prenovljeni prostori v pritličju Kliničnega centra v Ljubljani, poleg dialize, so pravzaprav kar nova ambulanta Centra za transplantacijo ledvic, saj se pogojev dela v prejšnjih prostorih ne da primerjati s sedanjimi. Slavnostna otoviritev je bila 16. decembra lani, sicer pa je dejavnost na novi lokaciji potekala že prej, saj so vsi uporabniki ambulante, od zdravnikov, sester, administracije do pacientov, komaj čakali na bolj funkcionalne in zdrave prostore. Prejšnja ambulanta je namreč delovala na koncu hodnika ambulante za bolezni ledvic in visokega krvnega tlaka v Polikliniki. Čakalnica na hodniku je bila skupna za vse, prav tako prostor za odvzem krvi, merjenje tlaka in tehtanje. Tudi oddaja urina je bila v skupnih prostorih. Najbolj revna je bila “soba” za administracijo, ki je bila v prostoru, ki je bil sicer namenjen za sanitarne potrebe. Nova ambulanta je v primerjavi s prejšnjo neprimerno bolj funkcionalna in prostorna, poleg tega pa bolniki s transplantirano ledvico ne prihajajo več v stike z drugimi pacienti. Nedvomno so nove pridobitve najbolj veseli prav bolniki s transplantirano ledvico, katerih število nenehno in tudi hitro narašča. Na dan otvoritve nove ambulante, se je v Centru za transplantacijo ledvic zdravilo že 228 bolnikov s presajeno ledvico. Na slavnostni otvoritvi so spregovorili predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo SPS Interne klinike prof. dr. Andrej Bren, dr.med., strokovni direktor SPS Interne klinike prof. dr. Peter Černelč, dr. med., nazadnje pa še začetnik uvajanja sodobnih metod zdravljenja ledvičnih bolezni v KC Ljubljana, sedaj upokojeni dr. Saša Luzar. Prav slednji je delno tudi opisal svoje videnje pogojev dela nefrologov in načinov zdravljenja pred tridesetimi leti in danes. Med otvoritveno slavnostjo, z leve proti desni: strokovni vodja SPS Interna klinika prof. dr. Peter Černelč, dr.med, vodja Centra za transplantacije ledvic KC Ljubljana, prof.dr. Aljoša Kandus, dr. med., član 10 Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije Franc Pohlin, direktor podjetja za opremljanje in inženiring Kavčič d.o.o. Kamnik Anton Kavčič, direktor MAROS d.o.o. pohištvo Ljubljana, Željko Šogorič in predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo SPS Interna klinika, prof. dr. Andrej Bren, dr. . Branko Frece). i&mm Trak je prerezal, in s tem uradno predal ambulanto svojemu namenu, strokovni direktor SPS Interna klinika prof. dr. Peter Černelč, dr. med, ob asistenci VMS Miljane Čalič, koordinatorke prejemniškega programa v Centru za transplantacije KC Ljubljana (foto Branko Frece). Zdravniki in sestre Kliničnega oddelka za nefrologijo so od leta 1970 zlasti v prvih letih delali v razmeroma težkih prostorskih in kadrovskih pogojih. Kljub temu so bili dosežki in rezultati nefrologov v tem obdobju izjemno veliki. Kot so poudarjali tudi govorniki so ti uspehi tudi plod tesnega in uspešnega sodelovanja z drugimi nefrologi v Sloveniji. Prav tako je bilo poudarjeno visoko strokovno delo urologov in celotnih operaterskih ekip, ki delajo pri presajanju ledvic, kot tudi drugih klinik in služb. V Centru za transplantacijo ledvic vodijo tudi sodobno in vselej ažurno čakalno listo bolnikov, ki čakajo na presaditev ledvice. Z novimi prostori pa so podani vsi pogoji, da bo delo na čakalni listi še naprej potekalo tako dobro kot doslej. Nenazadnje so govorniki tudi zelo ugodne rezultate delovanja in preživetja s presajeno ledvico, pripisali povezavi in sodelovanju različnih strok, kot tudi visoko strokovnemu delu Centra za transplantacijo ledvic. Tako. Prenovljeni prostori, ki predstavljajo novo ambulanto so tu. Lahko bi rekli, daje bil skrajni čas za to. Pa ne zgolj zato, ker so bili stari prostori povsem neprimerni. Tudi zato, ker dosežki Centra za transplantacijo ledvic in visoko strokovno delo v njem, z dosedanjo Prijeten klepet po otvoritvi ambulante, z leve proti desni: Franc Pohlin, dr. Saša Luzar, dr.med, Anton Kavčič, Željko Šogorič, VMS Mirjana Čalič, prof. dr. Andrej Bren, dr. med in prof.dr. Peter Černelič, dr. med (foto.Branko Frece). ambulanto nekako niso predstavljali - vsaj na pogled ne - tistega, kar Center dejansko je. To pa je vozlišče mnogih niti, ki se prepletajo v visoko strokovno dejavnost z rezultati, primerljivimi z razvitim svetom. Nenazadnje je bil ob otvoritvi ambulante med najbolj zadovoljnimi tudi vodja Centra za transplantacijo ledvic prof. dr. Aljoša Kandus, dr.med. M. Brilej TUDI ZDRAVNIŠKA SOBA V okviru nove ambulante je bila povsem na novo preurejena in opremljena še soba za zdravnike. Poleg KC sta veliko opreme za to sobo, kot tudi za ambulanto, prispevali, firmi Maros Ljubljana in Podjetje za opremljanje in inženiring Kavčič Kamnik, kot donatorja. Na otvoritvi sta direktorja obeh firm Željko Šogorič in Anton Kavčič sprejela zahvalo prof dr. Andreja Brena in prof. dr. Petra Černelča za humano in dobrodelno dejanje. PRISPEVALI SO ZA AMBULANTO Poleg Kliničnega centra so za ambulanto za bolnike s transplantirano ledvico in ostale prostore prispevali: MAROS pohištvo Ljubljana, KAVČIČ D.O.O. - podjetje za opremljanje in inženiring Kamnik, SKB banka Ljubljana, INTERTRADE ITS Ljubljana, SPECIA Ljubljana, ELEKTRO Ljubljana, CEMENTARNA Trbovlje, LUKA Koper, KRKA d.o. Novo mesto, SALUS Ljubljana, NARDIN Marija Ljubljana, NOVAR-TIS Ljubljana, TU S PREVENT Slovenj Gradec, PRO banka Maribor. ZADNJA VEST TRI LEDVICE IZ EUROTRANSPLANTA Januarja letos so bile v KC Ljubljana presajene tudi 3 ledvice, pridobljene iz Eurotransplanta. UD VI «A Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS je podelilo tradicionalne nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva. PRIZNANJE ZA PAVLETA PODLIPNIKA Mag. Anton Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve RS je za leto 1999 podelil šest nagrad in pri/nanj za delo na področju socialnega varstva. Med dobitniki priznanj je bil tudi Pavle Podlipnik, član Izvršnega odbora Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, sicer pa domala vsem ledvičnim bolnikom, njihovim svojcem in zdravstvenim delavkam in delavcem v državi, dobro znan na področju organiziranja, dela in življenja ledvičnih bolnikov. Ko smo v Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije konec novembra lani, z Ministrstva prejeli obvestilo o tem in vabilo na slavnostno podelitev nagrad in priznanj, so se v vseh, ki so prihajali do informacije, pričeli zbujati občutki veselja, zadovoljstva in ponosa. Kako tudi ne, saj ob dejstvu, da je dolgoletna dejavnost enega izmed nas producirala visoko priznanje pristojnega ministrstva, vsakogar prevzame nekakšen zanos in spoznanje o ustvarjalnosti, humanosti, nenazadnje potrebnosti nekega dela. Socialno varstvo predstavlja široko področje delovanja, ki ni razumljeno zgolj kot socialno skrbstvo v ožjem pomenu, ampak gre tudi za mnoge oblike humanitmo - zdravstvenih dejavnosti, na katerih deluje Pavle Podlipnik, ki je bil v zadnjih dveh desetletjih pobudnik, organizator in spodbujevalec domala celotne organiziranosti ledvičnih bolnikov v Sloveniji, iz katere je posledično izšla tudi obširna in pestra vsebinska dejavnost, ki danes ledvičnim bolnikom v mnogočem olajša življenje z ledvično boleznijo, dializo in transplantacijo. Podelitev nagrad in priznanj je bila izvedena 13. decembra 1999 v Narodni galeriji v Ljubljani. Slavnostno. Prisostvovale so ji mnoge eminentne osebnosti in predstavniki organizacij s področja socialnega varstva. Osrednji govor je imel minister za delo, družino in ZA IZJEMNE USPEHE Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podeljuje nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva za izjemne uspehe pri neposrednem delu z uporabniki, za uspehe, ki predstavljajo prispevek k teoriji in avtonomiji strokovnega dela, k humanizaciji dela z uporabniki storitev socialnega varstva, njihovi integraciji, človšekemu dostojanstvu, večji integraciji, razvijanju solidarnosti in strpnosti ter upoštevanja različnosti, k utrjevanju človekovih pravic. Vse prejemnice in prejemnik nagrad in priznanj na področju socialnega varstva za leto 1999. Na sredini je minister za delo družino in socialne zadeve mag. Anton Rop. Skrajno, desno pa Pavle Podlipnik (Foto: Srdjan Živulovič (BOBO). UDV9*A Pavlei Podlipnik (levo) sprejema priznanje od ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Antona Ropa (Foto: Srdjan Živulovič (BOBO). socialne zadeve mag. Anton Rop, ki je nagrade in priznanja tudi podeljeval. Tudi predlagatelj za priznanje - Zveza druStev ledvičnih bolnikov Slovenije - je bila zastopana s predsednikom Ivanom Logarjem, podpredsednikom Martinom Brilejem, sekretarko Mirjano Čalič in članom izvršnega odbora in predsednikom komisije za šport Francijem Pohlinom. V obrazložitvi priznanja Pavletu Podlipniku so bile poudarjene vse njegove najpomembnejše aktivnosti kot so ustanavljanje društev in zveze društev ledvičnih bolnikov v Sloveniji, dolgoletno vodenje Zveze, obveščanje javnosti o delovanju in položaju ledvičnih bolnikov, promociji in uveljavljanju transplantacije ledvic, ustanavljanju Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in njenemu začetnemu delu, izboljševanju socialnih in materialnih ugodnosti za ledvične bolnike... Še zlasti pa je bilo v obrazložitvi poudarjeno dejstvo, da je Pavle Podlipnik vso svojo dejavnost opravljal kot prostovoljec. Tako kot vsem drugim prejemnikom nagrad in priznanj, je PREDLAGATEU IN STROKOVNE PODPORE Predlog za podelitev priznanja za dosežke na področju prostovoljnega dela z ledvičnimi bolniki v Sloveniji, je podala Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije, predlog pa so s svojimi strokovnimi mnenji podprli: Klinični oddelek za nefrologijo KC Ljubljana, Razširjeni strokovni kolegij za transplantacijo pri Ministrstvu za zdravstvo RS, Center za transplantacijo ledvic in HOBIS - Zveza humanitarnih organizacij bolnikov in bolnikov - invalidov Slovenije. tudi Pavletu Podlipniku, ob podelitvi priznanja, polna dvorana navzočih, namenila dolg aplavz. Nenazadnje pa je spodaj podpisani prepričan, da Pavle Podlipnik po prejemu tega visokega priznanja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, ki je tudi prvo tako visoko priznanje, ki gaje kdrokoli dobil na področju prostovoljnega dela z ledvičnimi bolniki, še zdaleč ni izčrpal vseh svojih idej, zamisli in načrtov. Zato se bomo tudi v prihodnje z njim še pogosto srečevali. Iskreno mu čestitamo za priznanje in mu želimo čim boljšega zdravja. M.Brilej mm MSim Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije je lani, tik pred koncem leta izdala že drugo zloženko iz serije “Kaj pa ledvice?” Tokratna zloženka ima v celoti preventivni namen in ima naslov “Varujmo ledvice." Avtorica besedila asist. mag. Jelka Lindič, dr.med., je v poljudno napisanem besedilu v besedi in sliki opisala glavne dejavnike za ohranjanje zdravih ledvic, kot pitje tekočin, pravilna prehrana, telesna aktivnost, kontrola krvnega tlaka, krvnega sladkorja in maščob, kot tudi vplive negativnih dejavnosti kot so kajenje, uživanje drog in jemanje protibolečinskih zdravil mimo zdravnika. V zloženki so opisani in prikazani tudi glavni opozorilni znaki ledvične bolezni. Zloženka “Varujmo ledvice" je bila poslana v vse zdravstvene domove v Sloveniji, stalno pa bo tudi na policah nefrološke, urološke in nekaterih drugih ambulant, kot tudi v ambulanti Centra za transplantacijo ledvic. Zloženko je sofinanciral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naslednja zloženka bo izšla že letos. M.B. LčDVViA Kdo je oproščen plačila prispevka za program RTV Slovenija? INVALIDI S 100% TELESNO OKVARO SO OPROŠČENI PLAČILA PRISPEVKA ZA PROGRAME RTV SLOVENIJA Uradni list Republike Slovenije Intornet http //www imnim-list ul «j-mail in(ov'iir«uJni-list hi Sl. 08 Ljubllana, petek 29 "J Q 1999 Cena 900 SIT ISSN 1318-0676 Leto IX V Uradnem listu Republike Slovenije št. 88, ki je izšel 19.10.1999, je objavljen tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o radioteleviziji Slovenija. V 15. a členu so v 3. odstavku navedene tiste kategorije fizičnih in pravnih oseb, ki lahko uveljavljajo oprostitev plačila tega prispevka. V prvi alinei so navedeni invalidi s 100% telesno okvaro. To pa so tudi vsi ledvični bolniki s končno odpovedjo ledvic, ki se zdravijo s hemodializo, CAPD ali imajo presajeno ledvico. In kaj je potrebno storiti? Na RTV Slovenija (Dalmatinova 8, Ljubljana, je treba poslati kratko vlogo s podatki in navedbo, da želi prosilec uveljaviti oprostitev plačila prispevka na osnovi 15. a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o RTV Slovenija (Ur.l. RS, štev. 88/99). Vlogi je treba obvezno priložiti odločbo (kopijo) Zavoda za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje Slovenije, iz katere je jasno razvidno, da gre za 100% telesno okvaro zavezanca. Zavezanci, navedeni v prvih treh alineha prejšnjega odstavka, lahko uveljavljajo oprostitev prispevka le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.” Spoštovani dopisniki! Brez vaših informacij, prispevkov in drugega gradiva, naš časopis “Ledvica” prav gotovo ne bi bil tako celovit, zanimiv in pester. Način poročanja iz (večine) regionalnih društev in dializnih centrov se je uveljavil in postal obvezni sestavni del “Ledvice.”. Tako, in še boljše, bo tudi v bodoče. O tem sem prepričan, sicer pa bom tudi sam kot urednik še vnaprej spodbujal dopisništvo. Vendar pa imamo pri tem tudi skromno željo. Če je le možno pošljite vaše prispevke na uredništvo tudi z disketo (disketo in tekst). Seveda vsi teh možnosti nimate in boste še vnaprej pošiljali rokopise. Tudi prav, nič hudega za to. Tisti, ki pa pišete na računalnik, ali vam jih napišejo drugi, pa vam najbrž ne bo težko zdraven priložiti tudi diskete. Vsem želim veliko lepega in pričakujem takšno sodelovanje tudi v bodoče. Hvala vsem in lepo pozdravljeni. Urednik “Ledvice” Martin Brilej f( ?cu ne 'obratuje sezonsK •telskbv Sv posar sedenosfrvtžipacitet ali upravičeno do olajšave v višini 50% mesečnega znešRa prispevka za te mesece. Plačila prispevka so oproščene naslednje skupine zavezancev: - invalidi s 100% telesno okvaro, - invalidi z manj kot 100% telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, - osebam, ki so trajno izgubile sluh, - ustanove za varstvo otrok, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, invalidske organizacije in invalidske delavnice -za sprejemnike, ki so namenjeni vzgojnemu procesu oziroma razvedrilu varovancev, učencev oziroma bolnikov, - diplomatska in konzularna predstavništva na podlagi vzajemnosti. Zavezanci, navedeni v prvih treh alineah prejšnjega odstavka, lahko uveljavljajo oprostitev prispevka le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. UDVfiA IV. zimske igre na Rogli SMUČANJE NA ROGLI Zveza druStev ledvičnih bolnikov Slovenije je organizirala četrte zimske igre, ki so letos, sredi januarja spet potekale na Ttiristično rekreacijskem centru na Rogli. Program je obsegal tekmovanje v veleslalomu, druženje, smučanje in skupno kosilo. Izvajalec iger je bilo druStvo VIVA Zreče, organizacijski vodja pa Tomaž Pinter. Letos je bila udeležba nekoliko skromnejša. Morda zaradi zgodnje ure, saj je bilo zbirališče na Rogli že ob 8. uri, zaradi česar so morali nekateri vstati že ob 5. uri, morda pa je tudi zgodnji datum po novem letu, ko se nekateri še niso prav vživeli v leto 2000, pridal svoje. No, kljub temu se je po (pre)težki veleslalomski progi pognalo 42 tekmovalk in tekmovalcev, vseh skupaj pa se je na Rogli zbralo blizu 100, kar je bilo pa tudi lepo. Najhitrejša med ženskami: Armela Drevenšek (Slovenj Gradec). Med vsemi je hil najhitrejši Matej Seliškar (DLB Ljubljana). Pavle Podlipnik (DLB Ljubljana) - levo, je bil najhitrejši med veterani; desno: predsednik komisije za šport Franc Pohlin. Druženje ledvičnih bolnikov, svojcev, sester in zdravnikov, povezano s športnimi aktivnostmi je vsekakor potrebno in koristno, zraven pa še prijetno. Niti ni nujno, da prav vsi tudi tekmujejo, na Rogli je zares veliko možnosti za aktivno preživeti dan, od smučanja na mnogih progah, smučarskega teka, sprehodov, pa do vožnje z motornimi sanmi, če omenimo le nekaj možnosti za zunanje aktivnosti. Sicer pa so ledvični bolniki (dializni in transplantirani) skupaj s svojci prijatelji, zdravniki in sestrami predstavljali kar lepo, pisano in veselo druščino. Nekateri so si za cilj postavili čim boljšo uvrstitev v veleslalomu, drugi prosto rekreativno smučanje, tretji sprehajanje, vsi pa prijetno kramljanje in druženje na snegu in potem na skupnem kosilu. Tako je vsem minil lep dan, popoldne pa je Roglo obisjalo še sonce in je bilo prav lepo. Najmlajši smučar je bil 9-letni Anže Simič (Novo mesto). ) "2 UDVIfA Rezultati v veleslalomu Dečki: /. Malija Močivnik (DLB VIVA Zreče) 42,01 2. Sebastjan Sintič (DLB VIVA Zreče) 43,48 3. Anže Simič (DLB Novo mesto) 1:25,59 itd. Deklice: /. Neža Močivnik (DLB VIVA Zreče) 43,99 Muski A: 1. Matej Seliškar (DLB Ljubljana) 38,96 2. Andrej Čufar (DLB VIVA Zreče) 40,69 3. Roman Ošlak (DLB VIVA Zreče) 42,85 4. Matjaž Pinter (DLB VIVA Zreče) 43,03 5. Marko Tomše (DLB Celje) 45,49 itd. Ženske A: /. Armela Drevenšek (DLB Slovenj Gradec) 42,67 2. Brigita Pavčnik (DLB Celje) 45,15 3. Maja Zagoršek (DLB Ptuj) 46,85 4. Marta Močivnik (DLB VIVA Zreče) 49,67 5. Darja Pinter (DLB VIVA Zreče) 51,36 itd. MoSki Bi /. Peter Wlodyga (DLB Slovenj Goradec), 39,18 2. Alfonz Drevenšek (DLB Slovenj Gradec) 39,62 3. Janez Globočnik (DLB Jesenice) 41,40 4. Marko Hojan (DLB VIVA Zreče) 41,74 5. Branko Tome (DLB Ljubljana) 44,20 itd. Ženske H: /. Marjana Globočnik (DLB Jesenice) 47,83 2. Cvetka Škoflek (DLB VIVA Zreče) 1:04,85 Veterani: 1. Pavle Podlipnik (DLB Ljubljana) 40,43 2. Ivan Stoleckar (DLB Ljubljana) 48.76 3. Anton Jevševar (DLB VIVA Zreče) 50.77 4. Marjan Škoflek (DLB VIVA Zreče) 54,11 5. Lenart Ulaga (DLB VIVA Zreče) 85,18 itd. Superveterani: 1. Albert Salobir (DLB Celje) 1:10,25 Tudi letos je bil na mačkah: prim.Marjan Močivnik dr. med. Najštevilnejša družina so bili Vrhovčevi iz Borovnice - bilo jih je pet, dva pa se nista želela (hotela) fotografirati. Najštevilnejša je bila ekipa VIVA Zreče. LčDVfiA Tudi Močivnikovi (VIVA Zreče) so bili množično zastopani; poleg očeta prim. Marjana Močivnika, dr.med. in mami VMS Marte Močivnik, sta smučala tudi Neža (levo) in Matija (desno) Močivnik. Med ekipami VIVA Zreče VLJUDNO Z MOBILNIM TELEFONOM Mobilni telefon je postal že vsakdanji spremljevalec večine državljank in državljanov Slovenije. Menda ima že vsak četrti ali peti prebivalec Slovenije mobini telefon. Nedvomno je mobilni telefon moderna, koristna in dobrodošla priprava. Tehnični razvoj komunikacijske tehnologije je izjemno hiter in domala iz dneva v dan prihajajo nove in nove novosti in izboljšave. Mobilni telefoni so takorekoč preplavili Slovenijo, in danes je na našem tržišču zelo velika izbira mobilnih telefonov, primernih za vsak žep. Glavna prednost mobilnega telefona je v smotrni izrabi časa. Kjerkoli in kadarkoli lahko pokličemo kogarkoli, kot tudi obratno, sami smo dosegljivi od drugih. Mobilni telefoni so najprej osvojili poslovno področje, kar je razumljivo. Sčasoma so domala vse socialne strukture ugotovile veliko prikladnost tega sodobnega komunikacijskega sredstva. Sicer pa tudi vi ne kličite drugih takrat, ko je okrog vas dosti ljudi. Ne bodite nadležni s klicanjem, saj drugih ljudi gotovo ne zanimajo vaši pogovori. Nasprotno. To je moteče in še nevljudno povrhu! Raje se umaknite v samoten kot in od tam pokličite. Mobilni telefon ne razkazujte. Nosite ga v tobri v žepu ali skritega za pasom. Bolj kot se boste razkazovali z njim, bolj neumni boste izgledali. Pa tudi lažje vam ga bo kdo ukradel. Vaš mobilni telefon naj ne bo v nadlego drugim oz. vaši okolici, ampak naj bo vaš koristni in obenem tudi vljudni spremljevalec. Za določitev vrstnega reda ekip se je upoštevala in točkovala uvrstitev prvih treh v posameznih kategorijah. Prvo mesto je prineslo 5 točk, drugo 4 in tretje 3 točke. Vrstni red: J. DLB VIVA Zreče, 28 točk 2. - 3. DLB Ljubljana, 14 točk 3. - 3. DLB Slovenj Gradec, 14 točk 4. DLB Celje, 9 točk 5. DLB Jesenice, 8 točk 6. - 7. DLB Ptuj, 3 točke 7. - 7. DLB Novo mesto, 3 točke Naj, naj.... Najstarejši udeleženec iger je bil Albert Salobir (Celje), roj. 1937. Najmlajši udeleženec: Ante Simič (Novo mesto), roj. 1990. Najštevilnejša družina: Vrhovec iz Borovnice (DLB Ljubljana), 5 članov Najhitrejši: Matej Seliškar (DLB Ljubljana) 38,96. M.B. Vendar pa pri uporabi mobilnega telefona veljajo pravila obnašanja, predvsem v odnosu do drugih ljudi. Če že smatrate, da ste v vsakem trenutku nepogrešljivi, si nabavite tak mobilni telefon, ki vas na klic lahko opozarja z vibriranjem. In, če vaš mobilni telefon kljub temu zazvoni na neprimernem mestu? Po možnosti se opravičite in se s telefonom na pogovor umaknite na mesto, kjer drugim ne bo treba poslušati vaših nujnih (?) pogovorov. M.B. KAKO Z MOBILNIM TELEFONOM? Mobilni telefon obvezno ugasnite: • med slavnostnim govorom (zvonenje je skrajno nevljudno!) • med proslavo, gledališko in kino predstavo ter podobnimi prireditvami (zvonenje je skrajno nevljudno!) • v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah (v teh ustanovah je zvonenje mobilnih telefonov prepovedano, kar je označeno s posebnimi obvestili) • v šolah (med poukom), na predavanjih • pri čakanju v vrsti v bankah, na poštah, državnih uradih in drugih javnih ustanovah . • med verskimi obredi (skrajno nevljudno) • v javnih prevoznih sredstvih • v knjižnicah, čitalnicah, sodiščih, lekarnah, restavracijah • na sestankih • povsod tam, kjer je označena prepoved uporabe mobilnih telefonov UDVItA - E G 3Ä m LÄJ mMm o M mm\\[ a 20 LET DIALIZE NovomeSćani so nadvse slavnostno, prijetno, obenem pa z uspehi in polni načrtov obeležili 20-letnico dialize. Iz govora dr. Steklasove: “Dragi bolniki, cenjeni svojci, spoštovani gostje iz Ljubljane, sekretarka Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije Mirjana Čalič, član izvršnega odbora zveze Pavle Podlipnik, predstavniki firm Gambro, Lek, Baxter, zaposleno in upokojeno osebje bolnišnice, cenjena direktorica gospa Mira Retelj in v.d. strokovnega vodje dr. Jože Smodej, lepo pozdravljeni na tem večnamenskem srečanju, ki ga organizira Društvo ledvičnih bolnikov Dolenjske. To srečanje ni samo prednovoletna zabava, ampak je tudi praznovanje 20. rojstnega dne dialize, pa tudi dejavnost v okviru projekta Dializa 2000. O tem, kako se je pričela hemodializa v Novem mestu in o njenem razvoju, bo veliko napisanega v Biltenu, ki bo izdan, zato mi dovolite samo nekaj kratkih uvodnih besed. Ekipa zdravstvenih delavcev, ki je 7.12.1979 prvič samostojno priključila 4 paciente, ki so se popreje dializirali v Ljubljani, tega novemberskega dne ne bo nikoli pozabila, saj je bil ves prežet tako s tremo, vznemirjenostjo in s strahom, na koncu turnusa pa tudi z občutkom zadovoljstva in ponosa. Kaj smo napravili v preteklih 20 letih? Na fakturnem oddelku splošne bolnišnice Novo mesto bi nam postregli z golimi številkami: 135.(XX) hemodializ, od tega 1.023 počitniških dializ, 1.560 akutnih dializ. Vsi skupaj pa vemo, da se za vsako dializo skriva tudi strah pred neznanim, olajšanje po končani dializni proceduri, pa tudi spoznanje, da z odpovedjo ledvic ni konec življenja, le življenje z dializo postane drugačno, življenje z omejitvami. Dializirali smo tudi paciente iz celjske regije, ki jim je narasla Savinja poplavila njihov center, predhodno smo dializirali tudi paciente iz širšega območja Karlovca, ki zaradi vojnih razmer niso mogli na hemodializo v Karlovac. Poleg klasične hemodialize smo razvijali tudi nove modifikacije, dializne procedure (tako bikarbonatno in citratno), v letu 1994 pa smo začeli zdraviti paicente še z CAPD metodo, na kateri je trenutno 15 bolnikov. V vseh teh letih smo pripravljali paicente na transplantacijo tako, daje bilo v zadnjih 13 letih iz naše regije v Kliničnem centru Ljubljana uspešno transplantiranih 19 bolnikov. Za delo na odseku za dializo, ki deluje v tesni povezavi z nefrološkim odsekom, pa tudi drugimi odseki internega oddelka in ostalimi oddelki Splošne bolnišnice Novo mesto skrbi 6 višjih medicinskih sester in 17 srednjih medicinskih sester. Ustrezno znanje za vodenje kroničnega ledvičnega bolnika, tako v ambulanti, v preddializnem obdobju, kot tudi v času zdravljenja s hemodializo oz. s peritonealno dializo - CAPD pa imamo 4 zdravnice (poleg mene, še prim.dr. Furlanova, dr. Kosmina in dr. Globokarjeva). Sedaj se pri nas dializira 66 bolnikov v treh turnusih na 11 dializnih mestih. Kapacitete so že nekaj let premajhne glede na rastoče število pacientov, ki potrebujejo dializo. Nova dializa oz. prostori, bodo v okvim projekta “Dializa 2000” vsekakor prinesli vsem nam boljše pogoje dela in zdravljenja.” ...Vedrejša plat Zbralo se nas je okrog stopetdeset. Skupno s svojimi življenjskimi sopotniki: z možmi oziroma z ženami. V začetku decembra je bilo, a srečanje naj bi veljalo za konec leta. Pa še za dvajset let dialize v Novem mestu. V uradnem delu programa je bilo nekaj govorov, zagotovil, da bodo novi dializni prostori v Novem mestu nared do konca leta 2000. To je nujno, kajti sedanji prostori so neprimerni, sramotni. Preoblačiti se moramo na pregrajenem hodniku ali v stranišču. Če medicinsko osebje ne bi bilo prijazno, človeško... Pa kaj! Življenje ima tudi lepšo, prijaznejšo plat. Vesele Štajerke, ki so prišle brezplačno igrat v gostišče v Gornji Težki Vodi, so kmalu ustvarile prijetno vzdušje. Srečke, vse so zadele, so bile v hipu razprodane in društvo je zbralo dvesto petinšestdeset tisoč tolarjev, ki jih je nakazalo v sklad za izgradnjo novih dializnih prostorov. Skromno, toda še tako dolga pot se prične s prvim korakom. Na plesišču se pojavijo plesalci, temperatura narašča, steklenico modre frankinje iz Bele krajine prejmejo sestre ter tisti, ki hodijo na dializo dvajset let. Slikanje za v album, za spomin, v dokaz, da se še znamo poveseliti. Tudi s čudovito torto, ki so jo v obliki društvenega znaka izdelale Grajske pekarne iz Žužemberka. Zastonj. V dar smo dobili tudi preko petsto izdelkov za srečolov. Trkanje na vrata ni bilo zaman. Med dobitki se je znašel tudi sto kilogramov težak prašič. Kot darilo je ostal društvu za pomladanski piknik... Razšli smo se proti jutru. Toni Gašperič Marjana in Loti, polovica Veselih Štajerk, sta komaj našli toliko časa, da sta se malce podprli. Igranje in petje je naporna naloga posebno še, če so plesalci zahtevni in neumorni. In Na prepihu so bili takšni. UÖVHA JESENICE Občni zbor DIB Gorenjske Društvo ledvičnih bolnikov Gorenjske je imelo občni zbor v nedeljo, 12.12.1999, ob 10. uri v vili Mojmir na Bledu. Navzočih je bilo 36 članov društva in kot gost dr. Igor Rus, predstojnik dializnega oddelka Jesenice. Osvojen je bil predlagani dnevni red, ki je poleg proceduralnih točk imel največji poudarek na poročilu o delu društva in finančnem poročilu za leto 1999 in programu dela in finančnem načrtu za leto 2000. DLB Gorenjske je bilo ustanovljeno v avgustu 1998. V septembru smo že imeli prvo celodnevno srečanje v Globokem in v decembru prednovoletno srečanje s predvajanjem o zdravi prehrani in diapozitivi z gora. Meseca marca smo poslušali dr. Rusa, ki je odgovarjal na naša vprašanja, v drugem delu pa smo si ogledali še diapozitive gora. V juniju mesecu smo nabavili računalnik, ki gaje financirala Fundacija za invalidske in humanitarne organizacije. Organizirali smo tudi prvi izlet društva in sicer pod Grossglockner. Prav tako smo v tem mesecu dobili kuharske recepte ki jih je sestavil dietetik Jože Lavrinc, razmnožilo pa podjetje Štajhar CO iz Kamnika. V juliju smo kupili 30 knjig Dieta za ledvične bolnike. V avgustu smo bili prisotni na tekmovanju v plavanju in tenisu v Čateških Toplicah, kjer smo prejeli tudi 4 kolajne. Izdajati smo začeli občasni časopis Naše novice, ki jih prejemajo vsi člani. Septembra je sledil jubilejni piknik v Globokem, novembra pa izlet v Portorož in na Kras ter obiskom Tehničnega muzeja v Bistri. Posebno poglavje delovanja našega društva pa je pridobitev sredstev in sponzorjev za nabavo in montažo 4 TV aparatov z videorekorderji, 4 regale za TV opremo in 9 brezžičnih slušalk na dialznem oddelku na Jesenicah. To leto je bilo resnično uspešno in si takih aktivnosti želimo tudi v bodoče. Program dela in finančni načrt za leto 2000 je obrazložil predsednik našega društva Mitja Košir in poudaril, daje le-ta naravnan predvsem na pomoči članom, da bi lahko preživeli del dopusta vsaj enkrat letno v drugem dializnem centru, ker spremembe okolja zlo pozitivno vplivajo na počutje bolnikov. Organizirani bodo kopalni enodnevni izleti, nudili pa bomo tudi del pomoči članom, ki se zaradi bolezni ali starosti ne morejo udeleževati naših izletov in druženj, da si polepšajo dan s skromnim prispevkom in dobijo prijeten občutek, da društvo misli nanje. Del sredstev je namenjen za izobraževanje, izdajanje glasila Naše novice, šport in rekreacijo. Društvo bo organiziralo več predavanj o prehrani in načinu življenja bolnikov z okvaro ledvic. V programu dela so tudi sredstva za delovanje društva. V nadaljevanju občnega zbora sta bila izvoljena tudi nadzorni odbor in disciplinska komisija, izglasovan je bil znesek članarine za leto 2000, ki je enak prispevku iz leta 1999. Občni zbor je pozdravil tudi dr. Igor Rus, ki je poudaril, da je dializni center na Jesenicah dobro opremljen, relativno dobro so izvedene dialize in zagotovljena je varnost na dializi oziroma v bolnišnici Jesenice. Dve članici našega društva sta se zahvalili predsedniku, podpredsedniku in še dvema članoma izvršilnega odbora ter dr. Rusu za uspešno in aktivno delovanje v prvem letu obstoja našega društva. Erna Vauhnik TV aparati in videorekorderji v Dializnem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice Izročitve TV opreme na dializnem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice, 8 decembra 1999, so se udeležili tudi (z leve proti desni): predstojnik dializnega centra dr. Igor Rus, sestra Stanka Lavtižar, vodja vzdrževanja Pavel Lah, predstavnik Telesata Slavko Homerca, predstavnica Merkurja Marjanca Pogačnik, direktor jeseniške bolnišnice dr. Janez Remškar in predsednik Društva ledvičnih bolnikov Gorenjske Mitja Košir V programu dela Društva ledvičnih bolnikov Gorenjske je bil načrtovan za Dializni oddelek na Jesenicah nakup štirih TV aparatov z videorekorderji. Z vztrajnostjo našega predsednika društva Mitje Koširja, za pridobitev sredstev in donatorjev za nakup in montažo TV opreme, mu je to tudi uspelo. V ponedeljek, 6.12.1999 smo se dializni bolniki na Jesenicah že razveselili te velike pridobitve, saj so bili že nameščeni trije TV aparati z videorekorderji. Čez dva dni pa je bila krajša slovesnost, ko so omenjeno opremo izročili svojemu namenu. Slovesnosti so se udeležili predstavniki Splošne bolnišnice Jesenice, člani Društva ledvičnih bolnikov Gorenjske, predvsem pa dontatorji, ki so omogočili to dobrodelno akcijo. Predsednik našega društva je podal UDVliA TV aparatura je nameščena poročilo o donatorjih in zbranih sredstvih in se vsem lepo zahvalil. Nabavo TV opreme so nam omogočili: na razpisu Občine Jesenice za humanitarne organizacije smo za ta program dobili 200.0()0,oo sit, proSnjam pa so prislihnili tudi v Merkurju Marketing Kranj, ki so nam podarili 9 brezžičnih sluSalk, trgovina Union Merkur na Jesenicah pa nam je prodala štiri TV aparate, štiri video- rekorderje in štiri regale po tovarniških cenah. Telesat Jesenice nam je podaril štiri kabelske priključke in se odrekel mesečnemu plačilu vzdrževanja, celotno montažo pa so izvedli vzdrževalci bolnišnice Jesenice. S tem je bila zaključena ta velika dobrodelna akcija, nam, 50-im dializnim bolnikom, ki moramo 3-krat tedensko po 4 - 5 ur mirno ležati v času dializiranja, pa bo to naporno in dolgotrajno ležanje prijetnejše. Vsi dializni bolniki se lepo zahvaljujemo predsedniku Društva ledvičnih bolnikov Gorenjske Mitju Koširju, vsem članom izvršilnega odbora našega društva. Občini Jesenice, vsem donatorjem, ki so omogočili ta veliki projekt v prvem letu delovanja našega društva, direktorju Splošne bolnišnice Jesenice dr. Janezu Kemškarju, dr. Igorju Kusu, predstojniku dializnega oddelka in oddelčnim sestram za potrpljenje in razumevanje v času montaže TV aparatur. Erna Vauhnik PES PO SLOVENIJI Sem dializni bolnik in sem od nje odvisen že dolgih 16 let. V vseh teh letih sem bil tudi že trikrat neuspešno transplantiran. Ob spoznanju, da je potrebna za dobro počutje tudi športna aktivnost, sem se v zadnjih osmih letih, kar dosti trudil, da sem pridobil kondicijo, ki mi je pomagala, da sem začel hoditi v hribe in kolesariti. V “Slovenskih novicah” sem v začetku lanskega leta zasledil, da organizirajo veliki slovenski pohod od Dragonje do Martinja v Prekmurju. Brez premisleka sem se odločil, da poskusim tudi sam. Pohod je organiziran tako, da je zbirališče v Ljubljani, potem pa se z avtobusom odpeljemo do mesta, kjer smo v prejšnji MARTINJE MURSKA^OBOTA MARIBOR JESENICE VINSKA GORA KRANJ CELJE LJUBLJANA NOVO MESTO POSTOJNA DRAGONJA Tole je peš pot po Sloveniji, ki jo organizirajo “Slovenske novice" in po kateri hodi Janez Globočnik iz Radovljice. Več kot polovica poti je že za njim. UDVtiA etapi končali. Sedaj je za nami že 12 etapa in prehojenih 280 km poti od prisoj Šavrinskih Brd do vznožja Paškega Kozjaka, pred nami pa je še šest etap do konca Prekmurja, kamor bomo prišli na dan državnosti, 25. junija leta 2000. V eni etapi prehodimo od 20 do 30 km poti. Poti so odmaknjene od glavnih cest, vodijo po travnikih, gozdovih, makadamskih poteh in le redko po asfaltu. Včasih je pot bolj, včasih manj naporna, vedno pa nepozabna. Vidimo prelepo slovensko pokrajino, vasi za katere še nikoli nisem slišal, kaj šele, da bi o njih kaj vedel. Na poti nas pozdravljajo preprosti ljudje, ki le malokrat vidijo tako veliko skupino pohodnikov in nemalokrat se zgodi, da nam pripravijo lep sprejem. Nekaj malega nam povedo o zgodovini svojega kraja in tamkajšnjih prebivalcih, nam razkažejo svoje znamenistosti in nam za konec zaželijo srečno pot. Prijetno in nepozabno je srečevati tako prijetne in preproste ljudi v odmaknjenih slovenskih krajih. Poleg vaških znamenitosti, si na poti ogledamo tudi naravne in kulturne Med Rakovim Škocjanom in Rakitno, junija lani. znamenitosti in si skušamo o krajih, skozi katere potujemo, čim več zapomniti. Naj vam za orientacijo naštejem nekaj krajev skozi katere nas je vodila pot. Začeli smo v Dragonji, prišli do vznožja Vremščice, prehodili Smečje, Senožeče, obiskali Rakov Škocjan, prehodili Rakitno, kjer je klimatsko zdravilišče in se skozi Iški Vintgar prebili do Pijave Gorice. Iz Pijave Gorice smo nadaljevali do Velikega Trebeljeva in nato do GEOSS-a, kjer je geometrijsko središče Slovenije. Iz Vač smo krenili proti Izlakam in do Jesenovega pod Čemšeniško planino. Od tam preko Tabora do Braslovč, skozi Polzelo in končali pod Vinsko Goro. Na koncu vsake etape pa nas čaka “večerja” v kakšni prijetni oštariji. Sedaj je pred nami še šest etap do Prekmurja. Če mi bo zdravje v letu 2000 služilo, bom tako po diagonali prehodil celo Slovenijo in s tem dosegel cilj, ki sem si ga začrtal v letošnjem januarju. Mogoče bo sedaj koga zamikalo, da se tudi sam poda na to pot. Če vam zdravje in noge služijo, ploskusite, seveda pa morate, preden se odločite za to pot malo “potrenirati”, saj 20 km hoje ni mačji kašelj. Korajža velja. Vsem skupaj želim, da bi bili v letu 2000 zdravi in uspešni. Janez Globočnik LJUBLJANA NEPOZABEN IZLET Z VLAKOM V ROGAŠKO SLATINO Izlet v Rgoaško Slatino, ki ga je organizirala Pediatrična klinika KC Ljubljana, Center za dializo, je bil prav prijeten. Tistega dne smo se zjutraj zbrali na železniški postaji v Ljubljani, kjer nas je čakal pisan vlak vseh barv. V njem je bil pravi živ žav: otroci, mladina... pa tudi mi v zrelih letih, smo bili vsi zelo dobre volje. Tudi strežba na vlaku je bila dobra. Spotoma smo pobirali še druge udeležence izleta. Izlet je vodila zelo prijazna sestra Polona, ki je vsakomur vstopila v srce. Tudi mladega čarodeja smo imeli, ki nam je marsikaj pričaral. Ime mu je bilo Niko. Tako smo lepo in srečno prispeli v Rogaško Slatino, kjer smo šli na kosilo, po njem pa na kopanje. Kar nekaj ur smo uživali v bazenih, savni in tudi zelo dobro kavo smo pili. Ob 17.30 smo se odpeljali nazaj proti Ljubljani. Tedaj seje šele začelo pravo vzdušje. Vsi otroci so bili še bolj živahni, nihče ni zaspal.' Nasprotno, peli so in deklamirali. Nuša, Ana in še ena deklica s starejšo sestro so pele, ostali pa smo jim ploskali in tudi peli z njimi. Potovanje je bilo tako prijetno, da se nam je zdelo, da smo se v trenutku pripeljali nazaj v Ljubljano, čeprav je bila ura že devet zvečer. Poslovili smo se in odšli vsak v svojo smer, proti svojim domovom. Želim, da bi bilo še veliko takšnih izletov in da bi se jih udeležilo še več pacientov in spremljevalcev. Na njih se poveselimo in ob kramljanju pozabimo na vsakdanje skrbi. Fikreta Dautovič Rogaška Slatina UDVliA CELJE IZKLJUČNO V DOBROBIT ČLANSTVA Na drugo nedeljo po novem letu je imelo celjsko društvo dializnih in ledvičnih bolnikov redni letni občni zbor. 58 udeležencev, tako članov in gostov, se je seznanilo s poročili o enoletnem delovanju društva in njegovega upravnega odbora. Ob tej priložnosti je društvo izkazalo svojo pozornost in zahvalo predstojnici dializnega in nefro oddelka gospe dr. Marjeti Lešnik in sicer za njen trud pri veliki pridobitvi - lani odprtem novem dializnem in nefro oddelku v celjski bolnišnici. Društvenemu predsedniku Alojzu Arku si ni bilo treba izmišljati načelnih fraz o pomenu društva. Svojo vlogo za človeka vredno življenje dializnih bolnikov je društvo tudi v minulem letu uresničevalo z načrtovanim delom, preudarno in v tesnem sodelovanju s strokovnim medicinskim osebjem oddelka. Tako je društvo poskrbelo za izobraževanje bolnikov in njihovih svojcev s predavanji znotraj društva in udeležbo s sosednjim društvom Viva v Zrečah. S pridobljenim denarjem iz FIHO 2, z lastno zbiralno akcijo med donatorji in članarino je društvo kupilo kvalitetno elektronsko tehtnico, tako da sta z oddelčno zdaj na razpolago dve. Določen znesek je namenjen nakupu aparatov za merjenje pritiska, ki jih bodo uporabljali tisti, ki jih ne morejo kupiti a jih potrebujejo. Socialni šibki člani so bili tudi lani deležni enkratne denarne pomoči. Društvo je za člane in svojce priredilo daljši izlet čez Vršič v dolino Soče, s celo vrsto zanimivih ogledov, med temi muzej v Kobaridu. Takšni dejavnosti primerno je bilo tudi blagajniško poročilo, ki izkazuje za prve mesece v novem letu potrebna sredstva za nemoteno in načrtovano društveno dejavnost. Društveni nadzorni odbor ni imel na delo in poslovanje upravnega odbora nobenih pripomb. Gost, strokovni vodja celjske bolnišnice dr. Štefan Tisel je v razpravi povedal precej več, kot so o društvu rekli poročevalci. Da ima društvo uspehe, je zasluga dobrega upravnega odbora, njegovi pestri sestavi in volji do dela. Ko se je dotaknil novih oddelčnih in dializnih prostorov, je poudaril, da je tudi pri tem društvo sodelovalo in s tem neposredno podprlo vodstvo bonišnice pri nakupu kakovostne medicinske opreme. Da pa ta opremljenost še ni končana in da bo zato tudi za bodoče zelo koristna dejavnost društva za pridobitev prostovoljnih donatorskih prispevkov. Dr. Tisel je izpostavil strovkoni nivo oddelčnih zdravnikov, hkrati tudi medicinskih sester in tehnikov, ki so bile na lanskem slovenskem društvenem strokovnem posvetovanju v Laškem deležne visoke strokovne ocene. Gost, predsednik zreškega društva gospod Jože Soršak je izrazil zadovoljstvo, da njihovo društvo izhaja iz celjskega in da se veselijo dobrega sodelovanja tudi v bodoče. Občni zbor ni bil volilnega značaja, zato je bil poglavitni dokument delovni načrt za leto 2000. Vsebuje nadaljevanje izobraževanja pacientov, zlasti ker je v zadnjem času precej novih, pridobivanje potrebnih sredstev pri občinah in drugih donatrojih na zemljepisnem območju, ki ga pokriva dializni in ledvični oddelek celjske bolnišnice. Letos bi kupili aparate za merjenje krvnega tlaka in morda še kaj. Najbolj socialno šibki bodo spet deležni enkratne pomoči. V društvo naj bi vključili tudi ožje družinske člane pacientov, ki jim je društvo s svojo dejavnostjo v pomoč v skrbi za bolne zaradi odpovedi ledvic. V načrtu sta dva izleta: pomladanski in poletni. Po uspešnem zaključku občnega zbora so se udeleženci radi odzvali vabilu predsednika k omizju, da bi nazdravili novemu letu, vstopu v tretje tisočletje in hkrati nekoliko zakasnelo društveno proslavitev odprtja novega dializnega in nefrološkega oddelka. Ker je odbor poskrbel tudi za glasbo, smo se tudi veselo, ne preveč poskočno, zavrteli in se seveda “enakopravno” sede, ne iz ležečega položaja pogovarjali med seboj, z družinskimi člani sotrpinov, s svojimi zdravnicami in sestrami še o čem drugem kot o nesrečni telesni teži, krvnemu tlaku in še kakšnih tegobah. J. Kr. Z občnega zbora DLB Celje. Predsednik društva Alojz Arko (stoji) je številnim udeležencem podal poročilo o delu v lanskem letu, ki je bilo pestro in ospešno. (foto: Albert Salobir). UDVtfA narodna in univerzitetna KNJIŽNICA Moje voščilo Leto znova se obrača, praznik med nas se vrača. Vstopajo spomini, zbrani bomo čakali v tišini. Bomo gledali kako je gruden, star, bel in že ves truden, šel po zasneženi poti, novemu letu nasproti. V zimskem mraku bomo šepetali, novo leto pričakovali, izbirše naj se strah in bolečina, ohranimo si zdravega spomina. In ko bo zvonilo, tiho poje to voščilo. Vse bogastvo in dobrine, zdravje, sreča, blagoslov, naj nikoli vam ne mine. Fikreta Dautovič DLB Ljubljana Srečno v leto 2000! Razpri plašč svoj - dobra vila in ga položi na zemljo, da vse grozote boš spodila, vrnila mir in srečo vso! S čarobno palico pričaraj, srečo vsem ljudem, naj v miru - slogi zaživimo -in združimo se v objem! Naj svet bo lep za vse ljudi. Vse to in več Vam zdaj želi Marija Kafol DLB Novo mesto ZA DOBRO VOLJO 300001476,1 COBiss a FRANCE Francoski pisatelj Anatole France je pričakoval taščo. Služabniku je naročil: "Tu imaš deset frankov, pojdi na postajo in sprejmi mojo taščo." “Kaj pa, če ne pride?" “Potem dobiš še deset frankov." • Anatolu Franceu je šel strašno na živce mesarski vajenec, ki se je vsako jutro, ko je prinesel meso, zabaval na ta način, da je divje zvonil pri vratih. “Treba bo nekaj ukreniti," je dejal France svojemu služabniku. “Saj sem mu že rekel, pa mulec noče ubogati,” je odgovoril sluga obupano. France je tedaj sklenil, da bo sam ukrotil nesramneža. Nekega jutra se je skril v predsobo in čakal. Ko je močno pozvonilo, je z bliskovito kretnjo odprl vrata in zarjovel: “Prašič!" Pred sabo pa je zagledal dostojanstvenega in svečanega Etienna Liegearda, člana Francoske akademije. FRANCOIS I. Začetnika francoske monarhije, kralja Francoisa I. je dvorni norec hudo užalil in so ga zato obsodili na smrt. Kralj, ki je upošteval njegovo dolgoletno službo, mu je milostno dovolil, da si sam izbere način smrti. “Če mi res dopuščate pravico, da sam izberem način, kako naj umrem, me pustite, da umrem zaradi starosti." Kralja je bistri odgovor razveselil in res mu je podaril življenje. FRANKLIN Ameriškemu fiziku in državniku Benjaminu Franklinu je neki dvomljivec dejal ob pogledu na zračni balon: “To je docela nepotrebna igračka. Le čemu se lahko rabi tale balon?” “Gospod,” je odgovoril Franklin, “to je nekako tako, kot če bi me vprašali, čemu se rabi novorojenček.” • Franklin je rekel prijatelju, ki je vsepovsod vodil soprogo s seboj: “Kdor preveč kaže soprogo ali listnico, je vedno v nevarnosti, da ga kdo prosi na posodo.” FRIEDRICH 11. VELIKI Ko je pruski kralj Friedrich odlikoval nekega kapetana za zvesto službo z velikim redom, se je odlikovanec branil: “Oprostite veličanstvo, tako odlikovanje bi si lahko prislužil samo na bojišču!" “Nikar ne nori,” je odgovoril kralj, “in vzemi odlikovanje! Zaradi tebe vendar ne bom začel nove vojne!" • Pruskega kralja Friedricha je v njegovi zadnji bolezni zdravil hannovrski zdravnik Zimmermann. “Ali ste že veliko ljudi spravili na oni svet?" ga je vprašal kralj. “Ne toliko kot vi," mu je odgovoril zdravnik. Glasnik LEDVICA izdaja Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije, Ljubljana, Zaloška 7. Uredniški odbor: Martin Brilej (gl. in odg. uredniki, Zvonko Gosar, Mirjana Čalič, prof. dr. Staša Kaplan-PavlovčiC dr. med., asist. mag. Jelka Lindič dr. med., prof. dr. Jadranka Buturovič-Ponikvar dr. med. Grafična priprava: Grafex Izlake, Podlipovica 31, Tisk: Tiskarna ACO Litija, C. Dušana Kvedra 39, Litija.