H) o p i s i. Iz Prage. Mestni šolski svet je sklenil, stene po prehodih na meščanskih in ljudskili šolah okrasiti z izreki slavnih českih pisateljev, da si jih šolska mladež toliko ložje zapomni in se ravna po njih naukih. Z Dunaja. Kakor za novoletno darilo nam slovanskim učiteljem je skovalo in mestnemu odboru izročilo tukajšnje ultra-nemško politično društvo »Deutscber Club« jako pikro pisano peticijo, v koji se izreka zahtevanje, da naj se mestnemu šolskemu svetu ukaže, v bodoče namešcavati na mestnih šolah samo nemške učitelje, nikakor pa ne učiteljev slovanske narodnosti, ker poslednji baje ne znajo pravilne nemščine govoriti. Toda vsak zna, da je to samo navidezni uzrok. Pravi uzrok tiči pa v tem: prvič, da nam nemško-židovski učeni proletarijat zavida naš težko prisluženi kruh; drugič, da jih je njihova politična strast že tako oslepila, da ne vidijo, da si s takimi pojavi sami sebi jamo kopljejo; kajti toliko statistike menda vender znajo, da v Avstriji »največ sveta otrokom sliši Šlave«, in če ti strogo začno izvrševati to, kar zdaj namerava storiti liberalna (?) nemška gospoda, potlej bode sedelo še več učenega nemškega sveta doma brez kruha za pečjo, nego zdaj. — Tudi mi smo potrkali na mestni odbor za povišanje plač, a kakor se čuje, ne bodemo tako srečni, kakor ste bili vi v Ljubljani, ker mestni očetje naše prošnje nič kaj prijazno ne gledajo. V naučnein ministerstvu imajo v tem letu pri oddelku za ljudsko šolstvo sledeči trije gospodje glavno in odločilno besedo: 1. Namestniški sovdtnik German ima nameščenje in plačo katehetov, stavbene zadeve ljudskih šol, ustanovljenje, razširjenje ter opuščenje ljudskih šol, potem zadeve umirovljenih učiteljev in njihovih vdov in sirot. 2. Dvorni sovetnik Ulrich ima šolsko nadzorstvo, učne načrte in učni jezik na ljudskih šolah, revizijo učnih knjig, učiteljišča in izpraševalne komisije. 3. 0 vseh rečeh ljudskega šolstva pa ima revizijo vitez Herman. Naš mestni odbor je sklenil, dobiti za mesto lastni šolski štatut, ker so se vsled šolske novele razmere v mestu in na deželi dokaj izpremenile. — V tukajšnjem mestnem šolskem svetu so se oni dan razgovarjali o slabili nasledkih prezgodnjega poučevanja otrok. Povod temu je dala prošnja nekega očeta, ki je hotel svojega šestletnega sinka v tretji razred vpisati. Vodja Bobies je poudarjal, da ravno to, ker hočejo nekateri stariši iz svojih otrok čudeže delati, je uzrok, da so potem nervozni, kratkovidni in sploh slabotni na duhu in telesu. Iz Štajčrskejfil. (Dobro znamenje.) Dolgi dve leti smo štajerski rodoljubje nezadnvoljni opazovali nečuveno hujskanje nevednega ljudstva proti nam narodnira učiteljem in duhovuikom po uradniku Rothschadl-nu iz Šmari.j in profesorju Nagole-tu iz Maribora, koja sta oba glavna agitatorja nemškega »Schulverein-a« na Spodnje-Štajerskem. Zdaj pa smo dobili vender zadostenje s tem, da je slavno ministerstvo obema prepovedalo agitacijo in načelništvo tistih »Ortsgrupp«, za kar smo slavnej vladi jako hvaležni. Slava jej! — 6 — Iz Celja. Štajerski deželni šolski svet jo dovolil neki zasobni učiteljici ustanovitev višje dekliške šole v našem mesteci. Kakor bi radi, se je štajerski Slovenci no moremo veseliti, ker že naprej vemo, da ista ne bode druzega, kakor jeden ponemčevalni stroj več, in teh iinamo pa že tako preveč. — č — Iz Idrije. Izvestno ste čitali po časopisih, da je minologa leta naše radarsko mesto obiskal poljedelstva minister ekscel. grof Falkenhayn. Pri tej priliki je prišel tudi v našo šolo, ter se je za napredek mladine jako zanimal. Blagovoljnega čitatelja čujem vprašati: Zakaj nam poročaš to še le zdaj ? Zato, ker so se nasledki tega pohoda pokazali tudi še le precej pozneje. Kakor sem še le zdaj izza koulis pozvedel, se je baje visoki gost proti rudarskemu oskrbništvu jako začudil, da ni po naših šolah nikake božje podobo videti. In to je pomagalo, kajti zdaj krasijo vse šolske sobe častna znamenja kristjanov, kar je pa tudi čisto prav, vsaj v naše šole ne hodijo židovski otroci, da bi se nad temi podobami spodtikali. In vender to nekaterim gospodom ni kaj posebno po volji. — e — Iz Hotedršiee. (Zahvala.) Gospod Ignac Gruntar, c. k. notar, je blagovolil tukajšnji šolski mladini podariti 6 gld. za napravo šolske biblioteke, za kar se mu podpisano šolsko vodstvo v imenu šolske mladine najtoplejše zahvaljuje. Karl Weber, učitelj. Iz Bleda. (Zahvala.) Tajnik kupčijske zbornice Kranjske, deželni odbornik, cesarski svetovalec itd. gospod Janez Murnik je blagodušno, kot velik prijatelj šolski, podelil učiteljski knjižnici Radovljiškega okraja 182 knjig, lepo in trdno vezanih, različnega zapopadka. Za ta lepi in visoko cenjeni dar izreka podpisani v imenu knjižničnega odbora in vsega tukajšnjega učiteljstva najpresrčnejšo zahvalo. J. Trojar, predsednik knjižničnega odbora. Iz Ljubljane. Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta 24. in 29. nov., 20. in 24. dec. preteč. 1. Prošnje za opvostenje šolnine se rešijo. —• Profesorju srednjih šol dovoli se druga petletna doklada. — Enorazrednica v Oblokah razširi se v dvorazrednico. — Določi se o poročilu Ljubljanskega mestnega magistrata zastran uravnanih učiteljskih plafi. — Ljudskemu učitelju se povikša plača s 1. jan. 1885. 1. — 0 podelitvi iz dohodknv cesar Franc - Jožefovo ustanove nasvetuje se deželnemu odboru, — Prošnje treh učiteljskih vdov za vdovsko pokojnino se rešijo. — Poročili vodstev c. k. izobraževališč za učitelje in učiteljice za 1. 1882/83. se na znanje vzamejo. — Ravno tako se tudi na zn.inje vzame in potrebno ukrene o letnem poročilu ljudskega šolstva na Kranjskem za preteč. leto. — Več učiteljskih služeb se za trdno umesti. — Pogodbeni nafirt za prodajo licejalnega poslopja in stražnice v Ljubljani se dopolni in odda slav. c. k. ministerstvu za bogočastje in uk. — Enorazrednica v Starem Trgu pri Poljanah razširi se v dvorazrednico in ustanove se nove enorazrednice v Radencah, Čepljah in v Podgoro. — Prošnja učiteljske vdove za pokojnino iz milosti odda se višjemu raestu. — Prošnja obolelega učitelja za dopust izroči se zadevnemu okrajnemu šolskemu svetu. — Poročilo o srednjih šolah na Kranjskem odda se višji oblasti. — 0 prošnji krajnega šolskega sveta za denarno pomoC k napravi šolskega vrta poroča se višji oblasti. — Okrajni šolski svet poroča o zadevi okrajnega šolskega nadzornika. — Predništvo nunskega samostana v Ljubljani prosi, da bi se dovolilo, trem zasebnim kandidatinjam k učiteljski preizkušnji priti. Prošnja odda se s primernimi nasveti višji oblasti. — Sklep Ljubljanskega občinskega zbora o poučevanji v nemškem jeziku v mestnih šolah odda se posebnemu oddelku, da naj to stvar preudarja in potem deželnemu šolskemu svetu o teni poroča in potrebno nasvetuje. — Prošnja pomožnega učitelja, da bi prišel k učiteljski preizkušnji, odda se višji oblasti. — Ukrene se potrebno o ustrahovalnih preizkavah dveh učiteljev. — Določi se o prošnjah za oddajo Metelketovih ustanov. — V več šol uvede se poludnevno poučevanje. — Reši se več prošenj za nagrade in denarne pomoči. — (Iz seje raestnega zbora Ljubljanskega 4. t. m.) G. profesor Šuklje poroča v imenu šolskega odseka tako-le: Na sklep mestnega zbora dne 28. septembra 1883., v katerem so se uredile učiteljske plače na javnih ljudskih šolah Ljubljanskega mesta, odgovarjal je deželni šolski svet z odlokom 29. novembra 1883. Priznavši, da je občinski zastop s svojim sklepom izdatno zboljšal položaj učiteljskega osobja ter s tem dokazal svojo napredno in šoli prijazno mišljenje, ugovarja c. kr. deželni šolski svet vender nekaterim posamičnim določbam. Mestni šolski odsek pretresaval je dotični odlok ter stavi mestnemu zboru sledeče nasvete: a) Opiraje se na §. 3. državne postave 20. junija 1872. 1. naglaša deželna šolska oblast, da se smejo učitelji veronauka nastavljati le na meščanskih, a ne na ljudskih šolah. Ista postava določa, da imajo dotične cerkvene oblastnije skrbeti za brezplačni pouk v krščanskem nauku. (§. 1.) Šolski odsek mora pač priznavati, da bi se s tem ustrezalo mate rijalnej koristi Ljubljanske občine, dvorai pa odločno, da bi to ugajalo šolskemu interesu. Ker so duhovniki Ljubljanski itak preobloženi z dušnim pastirstvom, opravlja sedaj službo kateheta na naših ljudskih šolah poseben duhovnik, kateremu se zato odmeri posebna remuneracija. Ali glede na to, da dotični učitelj veronauka poučuje na petnajst razredih, da ima pod seboj več nego 1200 učencev, kar gotovo nima več primere v celem cesarstvu, glede dalje na to, da pripada veronauk k najvažnejšim predmetom ljudske šole, ter da je prava podloga versko-nravne odgoje, katera je glavni namen ljudskemu šolstvu — poudarja šolski odsek, da je dotična državna postava v nasprotji z dejanskimi potrebami našega šolstva. Ona stabilnost v učiteljskem osobji, katera najbolj upliva na ugodni uspeh pouka, se ne bode dala doseči drugače, nego če sestalno namesti poseben učitelj veronauka s stalno letno plačo. Tedaj predlaga šolski odsek, mestni zbor naj sklene: 1. oziraje se na §. 33. drž. zakona 20. junija leta 1872. naj ostane g. katehetu za zdaj njegova začastna remuneracija. 2. ob jednem pa naj se mestni zastop Ljubljanskega mesta obrne »de lege ferenda« do visokega ministerstva s prošnjo, da ono postavnim potom skrbi za to, da se odpravijo ovire, katere zdaj še zadržujejo stalno nameščenje kateheta na Ljubljanskih javnih ljudskih šolah. b) Glede podučiteljskih služeb na deških šolah odobrava sicer c. kr. deželni šolski svet, da se je opravila kategorija podučiteljev, ter nadomestila z učitelji II. vrste, vendar zahteva, da se morajo vse te službe II. vrste vnovič razpisati, ter to naroča mestnemu šolskemu svetu. Sklicuje se na §. 19. dež. zak. 29. aprila 1873. 1. (štev. 22.) kateri se glasi: »Soll nicht eine einfache Vorriickung nach dem Dienstrange, sondern eine Beforderung in eine hohere Gehaltsstufe stattfinden, so muss dasselbe Verfahren eingehalten werden, welches fur die Besetzung einer erledigten Dienststello vorgezeichnet ist. - Toda šolski odsek je tega mnenja, da so pri tej premembi Ljubljanski podučitelji ostali bistveno na istej stopinji, kakor dosihmal, navzlic temu, da se jim je podelil drug naslov, da se tedaj ne more govoriti o »Beforderung« in da je tudi za to premembo merodajcn §. 18. istega zakona, kateri prepušča »die blos nach dem Dienstrange sich richtende Vorriickung aus einer niederen Gehaltsstufe in eine hohere«, v okrajnej šolskej oblasti »brez razpisa službe.« V tom ga potrdi poleg drugih ozirov tudi ta, da bi Ljubljanski podučitelji, ako obvelja argumentacija deželnega šolskega sveta, ostali na nižjej stopinji, nego zadnji učitelj na kakej vaškej šoli, — kajti povsod drugod po deželi odpravljen je naslov »podučiteljev«. In če se pomisli, da deželni šolski svet pri novem konkurzu, nikakor ni vezan ne na predlog mestnega zbora niti na osobe dosedanjih učiteljev, če se pomisli, da on imenuje po vsem druge prosilce na mesta, katera sedanji učitelji opravljajo trudoljubno in marljivo že deset in več let — potem utegne argumentacija šolskega odseka biti opravičena in stvarno utemeljena. Ali oziraje se na to, da mestni šolski svet sedanjim podučiteljem takoj lehko podeli učiteljske službe druge vrste provizoričnim potom in trdno se nadejaje, da bode deželni šolski svet v svojem času iste službe podelil brez izjeme sedanjitn podučiteljem, predlaga šolski svet: »Mestni zbor naj določitve dež. šolskega sveta naznanje vzame.« c) Na zadnje omenja deželni šolski svet, sklicevaje se na §. 22. drž. zakona z due 29. aprila 1. 1873. in §. 1. dež. zakona 28. oktobra 1875, da se službe učiteljic II. vrste z letno plačo 500 gld. ne smeje ustanoviti zaradi tega, ker najnižja učiteljska plača v Ljubljani znaša 600 gld. Šolski odsek priznava sicer, da je ta ugovor postavno utemeljen, ali z ozirom na to, da nasvetovana letna plača 500 gld. popolnem zadostuje potrebam učiteljic, da se jih bode tudi s takimi pogoji vedno dovolj oglašalo za učiteljske službe v Ljubljani, nema on nikakoršnega vzroka, priporočati povikšanje letnih plač za učiteljice na 600 gld. Tedaj nasvetuje, da se na dekliških šolah obdrži naslov in kategorijo »podučiteljic,« nadejaje se, da bode deželni zbor, kot kompetenten faktor kakor hitro mogoče odpravil anomalijo, katera obstoji v tem, da se le v glavnem mestu dežele še nahaja sicer po vsej deželi že odpravljeni ioštitut »podučiteljic«. Ob jednem predlaga: »Mestni zbor naj sklene, povikšati letno plačo podučiteljicam na dekliškej šoli od 420 gld. na 500 gld. s petletnicam po 50 gld.« d) Konečno pa je šolski odsek primoran, opozarjati mestni zbor na veliko in očividno krivico, katera se avtonomiji Ljubljanskega mesta godi po deželnej šolskej postavi z dne 9. marca 1879. Po vseh deželnih zakonih velja načelo, da imenuje učitelje oblast, katora skrbi za učiteljske plače in s tem se ujema tudi državna šolska postava z dne 14. maja 1869., člen VII. dež. zakona, 19. decembra 1. 1874. in §. 1. dež. zakona 26. oktobra 1875. 1. pa določita, da za vse potrebščine Ljubljanskih mestnih šol ima skrbeti mestni zbor. In vender, navzlic temu, da Ljubljansko mesto iz svojih dohodkov plačuje vse učiteljsko osobje, da ima ono skrbeti za šolska poslopja in za šolske dotacije sploh — navzlic temu nema nikakih dejanskih pravic pri oddajanji učiteljskih služeb, kajti §. 29. posl. novele 9. marca 1879. poudarja izvestno, da deželni šolski svet nikakor ni vezan, ne na predlog krajne šolske oblasti, niti na njene ugovore proti jednemu ali drugerau prosilcu. Da ima Ljubljansko mesto vsled §. 28. iste postave pravico v deželnem šolskem svetu, kateri obstoji iz jednajst udov, zastopano biti po jednem zastopniku, gotovo ni nobeno odškodovanje za določbo, katera se prav non":uje z vsemi načeli občinske iu deželne avtonomije. In ker se ta nedostatnost jasno kaže tudi v sedanjem slučaji, ko bode deželni šolski svet na novo imenoval polovico vsega učiteljskega osobja Ljubljanskih mestnih ljudskih šol, predlaga šolski odsek: »Mestni zbor naj sklene resolucijo do deželnega zbora, katerej sedeželni zbor vojvodstva kranjskega pozivlja, kakor lntro mogoče nadomestiti dežel. postavo 9. marca 1879. 1. s pravičnejšim, idejam samoupravi ugodnejšim zakonom.c Vsi predlogi šolskega odseka sprejmo se brez ugovora jednoglasno. — Imenovanje. Gospod Ivan Lapajnfi, ravnatelj meščanske šole v Krškem, imenovan je okrajnim šolskiin nadzornikom za Novomeški okraj na Dolenjskem. čestitamo novemu nadzorniku in ravno tako tamkajšnjerau učiteljstvu! — »Ljubljanskega Zvona« izišla je prva letošnja številka. Vsebina: 1. Nenad: Oblaku. Pesen. — 2. Dr. Ivan Tavčar: Mrtva srca. Povest. — 3. Ivan Frnke: Pogreb v Indiškem Oceanu. — 4. E. Lah: Zemljepisne črtice. I. Bohinj. — 5. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih 18. — 6. Janko Krsnik: Rojenica. — 7. A. Funtek: Grajski zvon. — 8. J. Trinko: Narodne stvari. I. Vedomec. — 9. L. Žvab: Črtica o Primoži Trubarji. — 10. S. Rutar: Kranjsko. — Krajna. — 11. Književna poročila: I. Al. Hudovernik: Slovenski Pravnik. II. Andrej Kragelj: Quattor evangeliorum versionis palaeslovenicae Codex Mariannus. II. K. Štrekelj: Nove hipoteze o glagolici in cirilici. — 12. A. S.: Kratice meterskim inciam in ufcežim. — 13. Slovenski glasnik. — Res, prav veliko prelepega blaga! Prav živo tedaj priporočamo ta leposlovni list slovenskemu učiteljstvu.