jjtr« iv mmuimiRini ; Posamezne žterlllcej Na« !, Tadno Din —*50, ob ne« ; - fleljah Din , ! »TABOE« izhaja VBiUc din, >W(1 * nedelj® in prazuikor, ob 18. uri z ■ da.umom naslednjega dne te* stan© ■ mesečno no poiti D 10-—, jno- ■ *«matvo D 18 — ,do8t»vljpn da ;1o« , D 11*—, na izkaznice D XC * Inserati jm> dogovora# * ^»ro6a se ?ri imrart .TABOIU*. J Juioiceva ulica Štet, i* ^bšfn&na sslačaria v gofovln'* : viaiiidia .x Leto: Ul Pred razpadom velike antante? ' Senzacija včerajšnjega dne je -Jioyd Georgeova izjava, ki jo jo objavi glavni urednik »Timesa« Steed. — to0?? George so jo v razgovoru z arthoujeni zelo ostro izrazil ter se -i °^e 110 nje£°vih izjavah smatrati, da J0 konec zvezo med Anglijo in Frfcn-ijo. Velika Britanija meni, da ji jo • naprej na prosto dano, da si i sco drugih prijateljev. Lloyd Geor- stiPostavil, da mora členiti z Nemčijo dogovor, tudi čo so >ora Anglija odreči svojim repara-Qskim zahtevam napram Nemčiji. Ll°yd G-eorgeova izjava bi bila ■jahalnega pomena; če bi res izražala ™Qonja velikega angleškega državni-"f; 111 one politične javnosti, ki stoji za Ni se čuditi, če je izzvala veli-Jansko senzacijo. Največjo — seveda _ Franciji in Nemčiji. Francoske kro-j ,p6 iznenadil Lloyd Georgeov radikalizem, ki no odgovarja niti njegove-~iu temperamentu niti njegovemu di~ ■ Pjoinatičnemu distinktu. Nemčija je j^IMmia, skoraj instinktivno občutila “^Aio moralno zmago. Prelom antante, političen poraz Francijo in morebiti zveza z Anglijo — ali še kateri ®r©maganec lahko po treh letih obupa-anja in ponižanja zapiše v svoje a-., Q tako nepričakovan uspeli?! L ^ffled.a, da je bila ta senzacija sa-o ballon d’ esgai in da situacija ni “iti iz daleč tako nevarna. Mi smo Včeraj objavili Chamberlainovo izjavo, ki jo je podal v angleški spodnji • »porniči v imenu premierja Lloyda Georgea: »Tajmsova« vest je popolnoma izmišljena. * Kaj je na stvari? Znano je, da je časopisje slovitega časopisnega kralja *j°rda Nortchicliffa, -kateremu pripada *udi »Times«, že del j časa v ostri borbi ®r°ti Lloydu Georgeu,. Morda je bila ta vest samo oster in bolesten sunek v kaspratnika, sunek, ki je imel že v na- preračunjen efekt! Ker pa je *Times« na glasu kot zelo dostojen in resen list, kateri stoji preveč pod konzolo javne občutljivosti, da bi si mo-.Ffl tako dovoliti sunek v nasprotnika, 30 ipo svoji grobosti mogoč edi-P°lo kje na vzliodu dn jngu Evrope, in *er na drugi strani Lloyd George ^ergično odklanja podtaknjeno mu j_2Javo, nastane vozelj, ki se v trenut-j?11 ne da razrešiti. Treba je počakati, se kipeča tekočina nekoliko ustali, ^ da vidimo, koliko jo na nji čistega, k Prelom med Francijo in Anglijo bi “d največji dogodek izza ssldepa ver-®aillslcoga mira. Anglija l>i krenila ®vojo pot — kam? »Messaggero« jo že ^°kazal smer, ki je edina mogoča, če Anglija odpove svoji dosedanji med-^•1'odni poziciji. To jo anglcško-itaii-^nsko-rusko-nemška zveza. V tem bi Anglija napravila križ čez “^otovno vojno in. čez zmago nad Noin- Nemci in Rusi bi njen eksodus »Prejeli z viharnim navdušenjem. Da 1 86 ji pridružila tudi Italija., temu bi 6e ne čudili. Ne samo, da jo Italija gozdarsko precej odvisna od Anglije, ®Qjpak ima tudi zelo široko vest in še yeč izkušenj, kako jo treba izpreminja-11 zavezništvo. ••••> • i* •*:»*: . Nova zveza bi imela velikansko Epsledice v mednarodnem življenju. — predvsem bi pridobila na vplivu f^mčija, ki predstavlja daleko večjo jasnost za srednjo in jugovzhodno Maribor, četrtek 11. maja 19225 .««w.*n a<* v ■*«««««»■ a « Posamezne Številke: Na. 3 radue D:u —»50, ob no« j ; »leljaU Din 1»—. M USED NI.VI' , o se nahaja v JTnri- 5 * boru, Jurčičova ul. st. 4, 1. nad- ■ « Btropjrt. Telelon interurb, St. I27G. " 2 k^IjAVA se aabaja ▼ Jurčičevi * « ulieist. 4, pritličje, dosno. Tela« J jj Ion c»t* 24. 8HS požlno^okoTui ja* « cuu štev. 11.7S7. J JJ naročilu urez denarju s# n# » « oziru. — iiokopisi no vračajo, £ m H ugfliiBaoBai«aiiiaaaaBaBIBaagB||2| Številka: 107. f:#^ Iz ministrskega sveta. Proračun sa Eeto 1322 bo dne 20. t.'m. predSožen nsrodni skupščini. Beograd, 10. maja.-(Izvirno) Vče- rilo tudi o proračunu. Proračun za te-raj popoldne se je vršila seja ministr- koče leto bo do 13. maja dovršen ter skega sveta. Najvažnejša je bila razpra- se bo dne 20. t. ra. predložil narodni va o inozemskem posojilu. Kakor poro- skupščini. Debata o proračunu bo trajala čajo listi, zahtevajo Američani, da naša bržkone cel mesec. V finančnih krogih država, dokler ni poplačala tega posoji- vlada mnenje, da bo proračun do 1. ju-la, ne sme najeti nobenega drugega po- lija sprejet in ne bo več treba gospoda-sojila. S tem bi bil naš ugled v inozem® riti z dvanajstinami. Parlamentarni odbor stvu zelo ogrožen. Radi tega še posojilo je deficit v znesku S00 milijonov dinsr-ni definitivno. Med drugim se je govo- jev zmanjšal na 200 milijonov dinarjev. Rapaiiska pogajanja pred ministrskim svetom. Beograd, 10. maja. (Izvirno.) Da- Ninčič je poročal o L!oyd Georgeovih nes ob štirih popoldne se zopet sestane predlogih. Glede izvršitve rapaliske po-parlamenf. Na dnevnem redu je volitev godbe je dala vlada Ninčiču navodilo, odborov. Kakor doznavamo naknadno, da se ne sme spustiti v nobena poga-je na včerajšnji seji ministrskega sveta janja, dokler niso dane.garancij, kijih minister Trifkovič prečitsl poročilo zu- določa rapallska pegodDa in spremno nanjega ministra Niočiča o sestanku pismo grefa Sforze. z Lloyd Georgeom in Schanzerjem. Pred važnimi dogodkS na Bolgdrstem. Beograd, 10. maja. (Izvirno.) Po energičnega postopanja zaveznikov gle-poročilih iz Sofije se pripravljajo na Bol- de finančne kontrole opasen. Takoj po garskem veliki dogodki. Stranka Stam- vrnitvi Stambuliskega iz Genove se bo buliskijn si prizadeva, da na vsak način vršd kongres poljskih delavcev. Na tem ostane na krmim ter grozi vsem ostalim kongresu bo Stambuliski podal ostavko strankam ter celo kralju. V skrajnem ter zahteval, da izveli novo vlado. Na slučaju se bo Stambulisid združil s ko- ta uačin una, da ostane na krmilu, inunisti. Položaj Stambuliskega je vsled Pogodba med Italijo In Anglijo. ju v vsakem drob« življenja. Nemčija bi bila v jo kakor pravi Ftirroro — izredni, žilav, prilagodljiv o?j ip< In tem slučaju vezana, samo napram — osamljeni Franciji. 8 pomočjo Anglije in Ivfifijo bi ji bilo laMko doseči reti« zija mirovnik pogodb. Samo ob sebi jo unu;\no, da bi se z versaiilsko pogodbo tudi ^.ostale mirovne pogodbo kakor kiobeiei kotalilo navzdol. Mala ajiti«p-< ta bi bila postavljena prod popolnoma, novo stališče in bi morala izbirati med realno zvezo z Anglijo na. čelu in med idealno, a osamljeno Francijo. To bi bila jtežka preizkušnja in je skoraj izključeno, da bi vsi njeni člani zavzeli; enotno stališče. Tako bi tudi ',Ialo antanto zadela usoda velike antanto. —< Evropa bi so pregrupirala na čisto no« vili principih. Ce bi bili ti zaključki pravilni, od* no&no, ako se bodo 'dogodki res razvijali y tej smeri, tedaj bi bilo sedanjo stanje status naseendi novo Evrope. Kakšna bo ta nova Evropa, ne moremo niti domnevati. No smemo pa izpustiti iapred oči, da bi bila stariša to novo formacije nemški moral«? irnpe-rijalizem in angleški morkantilizem, Nemci bi zopet triumf ir ali s svojo staro moralo: močnejšemu pravica, ki sa jo tako visoko povzdigovali med vojner in katero so sedaj preoblekli v ovčja oblačilo ter jo s pomočjo nenadkriljive, rafinirane propagande poslali po svo-tu... t /-i „ » .j T ^ ... v . ... « Spominjamo se na vest izza konca Lloyd Gcorgeovo konto proti Jugo- n;ir na splosna politična m gospodarska j L 1919> Takrat so prisspeU v London ; prvi trgovci iz Nemčije. Javno mne-, njo je bilo tako ogorčeno nad Nemci - ^ slaviji. med Italijo in Veliko Britani- ^ DKU Go nova, 7. maja. Od po- jo. Ta pogodiba naj bi ščitila interesa učeaie strani se zatrjuje, daje bila skle- Italije v Sredozemskem morju. Z genovske konference. nejši evropski diplomatti ne razumevajo svetovnega položaja ter še vedno Ruski odgovor. DKU Genova, 9. maja. O odgo- . xu, voru ruske delegacijo na noto zavez- musiijo, da ruaka revoluciga ni začetek ! genda o HuniJi XX stoletja Anglija nikov se dozuava iz ruskih krogov ------------------------------^-----y - • in amggo.vjalski ponos tako močan, da •ti trgovci v celem Londonu niso do bili strehe... Danes jo drugače. Pozabljen jo »Goit atrafe England«, pokopana je le« iz sledeče: Odgovor obsega nad 100 stra-ni ter jo opremljen s spremnim pismom Čieerina. Rušita delegacija jo brez čuti neodoljivo silo, raztegniti se na evropski trg, preriti so v Rusijo, prodajati, kupčevati... Pritisk njenih gospoda rekih sil, ki niso mogle najti ventila, je silnejši nego vsi pomisleki in vsi oziri, »Bussines« slavi triumf, real-, riost zmagujo nad lepimi frazami o pravičnosti in evropski vzvišenosti... Čo si pa predstavimo angleško- zvezo in prepričujemo, da bi in moralno « _ *\vropo kakor Rusija s svojim neres-komunizmom, (“'o bi so Anglija ^povedala reparacij inv, bi bila vor-ai,,^ka mirovna pogodba meluknja-l a* Pkozi to luknjo, pa če bi tudi tila ^ka kakor šivankino uho, bisopro-^ -JtfiUjJiid. nemškega imperija.ljima. Ui nove zgodovinsko dobe, temveč samo dogodeik, ki se da z oboroženo silo ali pa z argumenti oidstiranitL Če v Genovi ne prido do sporazuma, bo Evropa predsodkov proučila točko za točko gospodarsko še hitreje propadala, ka-meanoranda podkomisije. Posamezni ^OT„30 dosedaj. Francija se s svojo za-člani eb nejasni, drugi pa so po svoji vlačevalno politiko vedno bolj pribli-vsobini precej neugodno razlikujejo fu-j° katastrofi, ki. bo končala s finan-od sklepov v Cannesu in Ijondonu. E čnisn polomom. Če se ho konferenca členu 1. pripominja, da politična in te-ritorijalna propaganda ni v nobeni zvezi s čisto 'gospodarsko pogodbo, in se bi .moglo o tem razpravljati edinol« r^ice pa je po moiem mnenju dejstvo, j si[o Jiakor jo je imela velika antanta, pn kaki mirovni gananci3ski pogodbi. tia *><> vsi prišli do spoznan.i a. da se K , * drurp^a snaiT AnHiio im Nadalje se opozarja na to, da bi propo- pustiti dosedanja j Neni6i;j.0; kakor trenutna kapitalistična ved na inozemstvo se ^nanašajočo pro- ^ pohtika ^pram sov;,et- vza;icmnost1 0be dl.žavi gta politiMii pagande v Rusiji sama-imela slabe po- Sf1 ^nsiji. Ce pa bo so kljub temu pri-slodico te..™ ........ —. Vojni in predvojni dolgovi se z uu> na s\ojem mcs.u. | elcspanziji. Obe imata industrijsko-tr Ruski delegat 'Joffe odpotoval j govi.nski značaj, obe težita čez isto v Moskvo. | morje v široki svet in obema so po* DKU Beri i n, !). maja. Tukajšnji J trehno kolonije. Naravno je, da tu mo* listi poročajo, da je Joffo včeraj zvečer 1 ra zopet nastati tekma, da se mora odpotoval v Moskvo. i obnoviti i vprašanje Meaopotanije i Spomenica svete stolice konferenci. ^ašanje daljnega Vzhoda in Afrike, DKU r» o Try.___• Na-drugi strani: ali so bo Rusija zal _—-w ...................... si« /u i "i -T' 1 i sili. ki sta v današnji moralni atmosfo- edrc® m bi povzročila razne konflik- ^ do a^i po^zku^v se bo pokazalo, r* -n ob da;lla?njih socialno-gospodar, ■ t^n, r 3; 111 4- »VPJBMU sprej- ^ slc-l ko »rej ye-Lltih razmerah naravnost prisiljeni Id me. v oj m dn raznimi pridržki in predpogoji priznajo. V odgovoru so povdarja potreba inozemskega kredita, ker bi bria v nasprotnem slučaju vsa nadaJjua pogajanja nemiogoča. Največ pažnjo se posveča členu 7. glede zasebne lastnine, .V odgovoru se bo opisal ves razvoj zaplembe in naciionaliizncijo premoženja Čo no bo mogočo doseči v tem v liUSljl. ______ vprašanju sporazuma., bo predlagala izročil konferenčnemu predsedstvu spo ruska delegacija, da se razprava o menico, s katero sveta stolica zahteva tem členu prekine ter se po končani konferenci odpošlje v Rusijo posebna kbmišija ekspertov, ki naj na licu mesta vprašanje prouči, odklanja pa kakoržnokoli razsodišče. ^Tncn ->1 Včeraj je ceUQ SVojih gospodarskih interesov v. tfaspel semkaj Msgr. Piecardo, lci bo j Evr01>i o^ovedaia krasni politični Trccldj o genovski Konferenci. DKIT Genova, 9. maja. O genovski konferenci jo izjavil Trookij: Konferenca je pokazala, ida niti najodlič- Kralj na potu skozi Zagreb1. Zagreb, 10. maja. (Izvirno.) Včeraj popoldne krog 15. ure jo dospel kralj Aleksander na potu iz Bleda v Zagrob. Iz Bleda do Ljubljano se jo ga vJUnamo pozdravljalo^ peljal z 'dvoriuau .vlakom, od Ljubija« r-o— . za slučaj sporazuma z Rusijo sprejetje nekaterih določb, tičočih se zaščite verske svobode katoličanov v Rusiji. Ruska delegacija jo objavila izjavo, ki ž njo odločno protestira proti'trditvi, da bi bili v Rusiji cerkveni za.kbdi odvzeti s silo in izjavlja, da je bilo cerkveno premoženje prostovoljno dano na razpolago za pomoč gladujočim v Rusiji. ne naprej pa j‘e nadaljeval potovanje z avtomobilom. Njegov prihod v Zagreb ni bil znan. Kljub temu pa je občinstvo svojega vladarja spoznalo ter ropi bodočnosti, ki jo lahko ima v sedanjem položa ju v Aziji, če se postavi proti An« gliji in njenemu kolonijalnemu sistemu na vzhodu1? Rusko-nemška pogodba je bila 'da* loko strupenej5a. za veliko antanto, kakor so morda slutili na eni in na! drugi strani. Nova resna kriza an*» glesko - francoskih odnošajev je nj*eU učinek, ■, Francija je pač poražena diploma« tično, ni pa. moralno, čo smatramo, d? morale ne dajejo merkantilinski inte« resi in ‘diploma-tične zvijače. — s Darujte za ,Sk§ad otroške boinice* v Mariboru. Stran % iTiBOE* Jiaribor IV. maja I022i Delo in program češkoslovaške narodne demokracije. [{Predavanje dr. Avg. Reismana na demokratskem diskusijskem večeru.) Že lansko leto som poročal v Mariboru o naši sorodni stranki, češki nar. demokraciji. Videli smo, da sta si programa te stranke in naše demokratsko tv jedru ista An sorodna, četudi živimo v dveh ločenih samostojnih državah. In ker je češki narod brez dvoma med najnaprednejšimi v Evropi/ lahko žo radi tega trdim, da imamo mi jugosl. demokrati povsem napreden, časovnim razmeram odgovarjajoč program. Med tem jo poteklo dobro leto, v katerem smo mi, kot Cehi., preboleli nebroj vsakojakih kriz, zlasti političnih in gospodarskih, povsod pa so je izkzaia potreba in upravičenost načel, iki jih zastopata naši demokratski stranki. Lahko rečemo, da. sta oho sijajno prestali težko preizkušnje v ognjn. Kat naša je tudi češka nar. dem. nastala iz raznih frakcij naprednih struj in stranic, jedro pa je daila bivša Mladočeška stranka, ki je bila že v avstrijskem parlamentu kljub malemu številu poslancev vsled njihove visoko politične inteligence najuglednejša. Naše in češko osvobojen j e je ločilo oba prej politično vedno prijateljsko nastopajoča naroda. Tok časa pa nas Jje prepričal, da smo še tudi sedaj eden drugemu potrebni in je zato treba, da se zanimamo za - političen razvoj v Češkoslovaški, zlasti pa moramo mi demokrati poznati gibanje nam sorodnih strank po svetu, da ne zastanemo sami in tako lažje dospemo k ciljam,ki smo si jih začrtali v svojih idejnih temeljih. Pretečeni mesec je imela češka nar. idem. v dneh od 24. do 26. marca zopet svoj letni strankarski zbor, ki je bil tako veličasten in vsebinsko popoln, da so mi jo zdelo umestno podati Vam zopet v naši organizaciji kratka sliko o njem, in to zlasti nam vsem v bodri- lo za naše delo in zadoščenje, da smo sami na pravi poti. Pred vsem mi je dopadlo, kako skrbno je bil shod tehnično pripravljen. V svojem časopisju so žo meSecč poprej opozarali na zbor, prinašali programatična razmotrivanja, praška organizacije so bile na delu, da so pripravila za zunanjo goste prenočišča, hrano in strankarske družabno večere, na kterih so se sestali zborovalci zvečer po mučnih razpravah k prijateljskim razgovorom, kateri vršijo vedno važno- strankarsko nalogo, osebnega spoznavanja in s tem medsebojnega zaupanja. pammmrmmm m hm i »r M. —ič: Spili luka. Ima tome več više ocl tri godine, da smo se oslobodili rapstva, a još so ni je nista učinilo, da se izgradi bilo koja. pomorska luka, b<*z koje se naša država nikako ne može da razvije. Država naša ima oko 500 km morske obale, to preko 300 što večih što manj ih otoka i svi su preduvjeti tu, da so naše pomorstvo i trgovina razvije, pa se zbi-Ija moramo čuditi indolenciji ili ne-razumjevanju naših državnika, da još nista nisu poduzeli, kako bi se izgradila na našem Jadranu jedna moderna luka. Ono par pristaništa što ih imamo, nikako no zadovoljava naprediva naše trgovine, jer sn nezgodna i ne-maja- željezničkog spoja sa zaledjem. Jedi ni Gruž ima spoj s unutrašnošču zemlje i to uskotračnom prugom. -Split ima od naravi tak a v položaj, Ha se razvije u modemu luku, no že-Ijeznica, koja spaja Split sa ostalom ■ željezniokom mrežom Jugoslavije, koja je od našeg o&lobodjenja več davno mogla biti gotova (lička pruga), izgloda da još dugo noč o biti gotova. Ali naša gospoda u Beogradu no če za to Juku da nadju razum jeva m j a. x Po svom položaju, važnosti i neo-gsaničenoj mogučnosti razvoja, sma-trane. je ova luka od davna najpodes-nijorn Inkom našeg Primorja, gdjo bi se mogli koncentrirati žoljeznički pu-Ifcavi sa .svili etrana našo prostrano i Jbojrate domovine. Današnji plovidbeui Na zboru so delo razdelili v glavne referate in razne odseke, v katerih so b ili na j lepše izvedeni mladinski, ki se je razvil v pravcato samostojno zborovanje, dalje v ženski odsek, obrtniški, uradniški in agrarni. Celo zborovanje in vse razprave pa so izzvenele kot pri nas: boj za korist države, celc-ga naroda in zato boj proti egoističnim izrastkom pretiranih zahtev raznih Stanov in razredov, če ogrožajo zdrav razvoj države, njenega ngleda in moči. _ v Podal Vam bom pa o shodu, ki je tudi letos pokazal celo. politično šolo in za par večerov zanimivega političnega gradiva, le par markantnih potez ki kažejo, katero pot hodijo naši._ politični, prijatelji v Češki in boste pri tem lahko to sami deducirali na naše razmere ter izvedli tudi potrebno kritiko. Iz poročil je posneti, da ta stranka na svojem shodu ni samo štela svoje vrsto ampak po svojih, širšemu svetu znanih političnih osebnostih, predložila tudi strogo retrospektivo o svojem dosedanjem življenju, v podrobno orijon-tirala svojo pristaše o sedanji situaciji in je ob enem kritično premottrivala idejne temelje svojega programa s tendencami in potrebami razvoja v lastni državi in v tujini. _ Vsi referenti so povdarjali, da je program demokracije program za celi naired, program, ki so ozira enako na socijalno pravičnost kot na gospodarsko stanjo sedanjega časa. Tn* ta program je zmagal v ognju družabnega življenja v najhujših krizah proti programu razrednega in strankarskega egoizma. Stranka so je dvignila vsled visoko inteligence pristašev, ki so skušali razumeti potrebe življenja in delati po njegovih tendencah. Pov-darjajo potrebo idealizma, potrebo nad osebnih idej, ter razpad socializma ni samo posledica prevrata in razdraženosti. Razočarani ljudje postajajo namreč apatični in drugi, ki so v novič prizadeti ponavljajo napake socialističnih in interesnih strank in se hočejo organizirati na temelju svojih pritožb, mesto da. bi iskali zboljšanja na podlagi danih razmer. Tu mora stranka najsiguroc.jše zagrabiti in pokazati, kako uživatmo. najboljša svobodo. . . • Daljo prihodnjič. : •;/■?’.■ vprašanju Baroša pa Italija vendar noče popustiti, tako, da se bo po v Trstu ugotovljenem sporazumu predložilo zadevo v arbitražo švicarskemu zyeznemu predsedniku. Beograjski italijanski poslanik grof Manzoni, je posetil včeraj namestnika zunanjega ministra g. Nsdičs ter se dalje časa razgovarjal z njim o poteku pogajanj v <5enovi. * Plačilo bivših avstroogrskih dolgov. Francija, Anglija in Italija so predlagale, naj bi se sklicala v Genovi posebna konferenca nasledstvenih držav avstro-egrske monarhije ter zastopnikov velesil. Naloga konference bi bila urediti vprašanje izplačila “avstrijskih dol-eov v smislu 201etne odgoditve. Zastopniki male antante in Poljske so se plede tega sporazumeli v tem smislu, da se Gdredi izplačilo N. Avstrije lahko v dvajsetletni dobi, teda le pod pogojem, da se odgodi tudi izplačila avstroogrskih dolgov drugim nasledstvenim državam za isto dobo. Vsled teh pogajanj je n?Sa vlada poklicala iz Pariza v Genovo ^naSega eksperta reparacijske komisije, dr. Gjurlča. * Anglež! se boje za zvezo s Francijo. V spodnji angleški zbornici je Chamberlain odgovarjal v pondeljek na celo vrsto interoelacij in dejal med drugim, da ga je Lloyd George pooblastil izjaviti, da je „Timesovo* poročilo o razgovoru Lloytt Georgea z Barthou-jem čisto navadna izmišljotina. Na vprašanje, ali je Lloydu GeorgeM znano, d« vlada v celi Angliji bojazen, da bodo genovski spori spravili v nevarnost zvezo s Francijo, je odgovoril Chamberlain, da nima vzroka bati se, da bi mogla premierjeva pbgajanja ogrožati odno-šaje britske vlade do Francije. * Čičerin grozi Japonski. Cičerin je v razgovoru z dopisnikom lista „New York Herald* opozoril na to, da hoče Japonska demokratično republiko Diljni Istok izpremeniti v drugo Korejo. Ce ne bo opustila-te svoje namere, se bo že v bližnji bodočnosti zaplela v zelo resen spor z Rusijo. Politične vesti * Potek pogajapj z Italijo. Naša vlada je prejela iz Genove poročilo, da se bodo pogajanja z Italijo vodila dalje do zaključka. Doznava se, da je angleški ministrski predsednik^ Lloyd George prevzel arbitražo v vprašanju Zadra. Zdi se, da se bo tudi. vprašanje mejnega prometa uredilo še tekom teh dni. V i trgovaeki promet, mora se, obzirom na povoljno priliko dalmatinskih luka smatrali samo kao najraniji početalc b it cin e e g bogatog razvoja, U .toni pogledu na prvem mjc-stu treba istaknuti Split, radi trolenog razvoja njegove dvostruko luke. razvo-ja, kekveg posjeduje malo koja pomorska luka, več radi gospodoju-čeg položaja u ererlištu jadransko obale. Sa svojom veličanstvenom i od starino gl a? ovitem morskem u valom (So-linsiko-Vran jički zaliv), koja svojom duljinoon od preko 2 milje (1 milja 1852 m) prtiča mnogo _ prostora, i za najživahniii proanjet, ima Split _ sve predpostavke, da so razvije u jednu od naj7mrmenitijih svjotskih luka. Split če biti pozvan, da preuzme tranzitni prom jot; sa Levantom i Istoe-nom Indijom. Split jo udaljen oko 1080 'morskih milja od Port-Saida, dok je ista udnljenost do Trsta 1280, do Genove 1388, do Marseille-a 14(30 milja, dakle je Split od sjevornog ula-za u Sueški prekop — ove za jedničko točko svih pruRa prarna Istočnoj Indiji — 2a 200 milja bliži od Trsta, za 308 milja bliži od Genove, a za 380 milja bliži od Marseille-a. Pogledom na broi brodova i tonažu izkazivao je Split god. 1913 jednu trečinu trščan-skog prometa, Grad Split nakazi se na kor jenu polnotoka Marjana, ko ji dijeli Kašte-lanski zaliv od Solitskog kanala tako. da sam grad gleda prama kfinalu nq južnoj strani, dok knčo na sjevemoj periferiji grada gledaju vee na dingu stranu nrama kaštelanskem zalivu; Dnevna kronika. O dinarju in važnost? posojila piše v »N. Li.sty« strokovnjak dr. F. Fou-sok: »Po naglem dviganju v prvi polovici prošlega tedna, jo dinar zadnje dni zopet padel. Njegovo dviganje so pozdravili pri nas angažirani indu-strijailci in izvežničarji. Padec pa jo bil očtvidno posledica prenaglega zaleta navzgor in realizacijo. Gibttnjo jtigoslov. valuto je v zvezi s pogajanji finančnega ministra Kumanudija z a-merikansko skupino, ki ponuja -posojilo. Amerika ponuja kraljevini SHS 100 milijonov dolarjev, od toga polovi- tako jo grad zapravo položeni izmedju dva mora. S juga pram a Splitskomo, kanalu leži današnja splitska luka. To jo lijepa naravna uvala, oko kojo »se grad amfiteatralno nanizao. Do sada jo današnja luka odgovarala potrebama dosadašnjeg cjelokupnoj pro-mjeta, to -če i dalje moči da služi za osebni i obalni promjet sa našom oba-lom i otocima, ali za budu&i trsovački promjet jedno veliko luke, u koju <^e izlaziti na more d vije važno željeznice, svezane sa čitavom mrežom balkan sikih' i srednjeevropskih željezniea, ova doserlašnja luka no može da udo volji, pošto jo pretjesna i preplitka, to onemogo^ujfi -pristajanje velikim oceanskim brodovima. Novoj velikoj trgovačkoj luc! naj-prikladnije je mjeste u dvostrnkoj u-vali Soli nsko-V ran j ioko j. Na onom klasičnem mjestu, gdjo jo bila luka stare rimske Salone na izlazištu bal kanskih puteva starega Rima na more u dnu Kastelansflcog zaliva sa svih stran a zatvorenog od svili' vjetrova z aš tič eno g, baš u stjecištu d vaju budnčih s v.letakih željezniea sa sjeve-ra i i,stoka Evrope, tu jo mjesto budn-čoj na šoj luoi. Tu ima mnogo prikladno položeno" teritorija, gdjo bi. bilo obilno mjesta za centralni kolodvor, a odavle bi se tračnice djelilo na sve st rano luko što bi omogučivalo krca* njo, te za eklndiišta i hangar o. tl <\Hoj loei Vilo H oko 10 (deset) lem obalo za ptistajan.fe brodova. Položaj je tako pri klada n, da no bi treba k> nmojro naeipavati oko naravne , oba- co v gotovini, polovico v železniškem materijalu za stavbo že dolgo projektirane jadranske železnice, pri 8% o*, brestovanju in emisijskem kurzu Knmanudi je to ponudbo baje že vi principu sprejel in so bo samo še po* gajal o detajlih. (Glej naše včerajšnjo poročilo. Op. urod.). Kot jamščino zahteva ameriški konzorcij hipoteko na jadranski železnici. Če bo ta ponudba res sprejeta, bo to imelo velik pomen za narodno gospodarstvo kralj. SHS in seveda, tbdi za (kurz dinarja. 50 milijo* nov dolarjev bi zadostovalo, da bi kraljevina SHS zajela dinarje, ki krožijo v tujini in poravnala svoje dolgove. Tudi za državni proračun bi bilo zna* tno olahkotenje in inflacija bi bila u-stavljena. Češkoslovaška ima najveOji interes na tem, da se izboljša dinarska yaluta. Če bo posojilo sklenjeno, bomo na Češkem le pozdravljali, ko£ -so to dejstvo dotika tudi. nas. zlasti pa' naše tekstilne, steklarske, poresianske bi di^jgo industrije. . . — Cesta k Sv. Barbari in okraju* *a stop pri Sv. Lenartu. Nekaj let pred vojno jo kupil ptujski paša Ornik od nekega Čučka mlin in k temu milia^' pripadajoči ribnik v izmeri kakih 1” jezer. Kupili jo vse skupaj že takrat za bagatelo. Kot spreten trgovec je priš-j na misel opustiti mlin ter spremeniti ribnik v njive. To melijoraeijo je sklenil napraviti, na stroške davkopkuM3J valcev. Povabil jo v svojo družbo paj-sosedov, katerih travniki so bili vsloa ribnika tudi v sicer neznatnem deW močvirnati ustanovil ž njimi zadruga za posušen je zemljišč ter dosegel na ta način, da mu je dežela Štajerska prispevala k stroškom melijoraeijo s .75?"* Na stroške davkoplačevalcev si je n®* pravil krasne njive, kaitere daje soda.t za prav drag denar v najem. Pa s teni dobičkom še ni bit zadovoljen. Prejšnje mlinsko poslopje je spremenil J krčmo, da bi s ptujskim žganjem bolj zasužnjil našo ljudi, sebi pa polo® nikdar polno bisago. Okoli ribnika vodi mimo • Ornikove hišo okrajna cest* od Hrastovca k Sv. Barbari. Voda ribnika je tekla v normalnem času ilfl mlinsko kolo ter naprej ekoz mlinsko poslopje po posebni strugi, ribnik T1* je imel še drug odtok in sicer sle o# predor okrajne ceste. Pri spremenil)1 mlina v krčmo pa je Ornik enostavno zazidal prejšnjo vodno napeljavo sko" zi mlin ter ei napravil iz nje klet,'T®* mu početju jo sicer takrat ugovarja^ še nekaj čilojsi okrajni zastoq) pri ^v‘ Lenartu, ker je bilo vsakemu lajiktj jasno, da obstoješi edini odvodni kana* ne bo zadostoval za slučaj neurja. T® ugovor pa je . Ornik hitro pariral_ A tem, da so je zavezal na svoje strosl^ vzdrževati vse naprave, katere bi nio* gočo zahtevala varnost okrajno cest^ radi spremenjenega ix>ložaja vodo. le u sred mora (poput »ilolo longa« n3 Rijeei) ne bi bilo ni govora. . Vrlo jo važna okolnost, koja govo*1 u prilog sol insko-vran j ičke luke, _ o* grad Split svojim razvojem gravitir^ praana Solinu odaklo dola.zi u gi’*'1 glavna kopnena komunikacija, pak 3 izvan svake sumu je, da če grad S P11 jednom segnuti do Solina, Na obalama nove solinsko-vranji0^ ko luke, iinlazi ee več sada velika !lV dustrija, Tu su med ju ostalim tvor a ^ eama tri največe dalmatinsko tvoru®* ce cementa. Tu se nalazi več danas ^ , dam privatnih pristaništa, od su neko j a znatnih dimenzija i ^ ljena sa svim modernim naprayaU^_ za kroanje. Iz sve so luke ve37 * B 0 K\ -- 'r^rtuMBo stran U lomile oa to sieea* obljubil, napravil pa ;t)0 vse taiko pomanjkljivo,' da jo sedaj ujma, proti-{rala okrajno cesto. Vozni-Ki, ki prihajajo z one strani, so prisiljeni se peljati po stranski poti skoai kakah 200 metrov. Tam pa jo tako bla-da jo sploh izključeno, da bi mogel juto z naloženim vozom premagati sam J® Pot. Prisiljen jo ali voz raztovoriti lil; nositi svoje blago na drugo stran, 1 ba iskati drage predprege. Naravnost katastrofalno pa zadene to tujca, ki pride na to mesto po noči. In to stanje imamo sedaj že skoraj pol leta. ©krajni zasitop, bolje rečeno kaplan Jv ozar, ne stori ničesar, okrajno glavarstvo gleda mirno to gospodarstvo m. .je. oči vidno prav zadovoljno s sedanjimi razmerami, krajni zastop odpušča cestarje, ne dela ničesar, pač pa •Pobira 380% doklade in razlaga, svojim °'eicam, da jih Beograd izsesava, javnost pa trpi. — Kmetijska podružnica za Maribor okoliš ima v nedeljo 14. t. m. v učn jborani vinarske in sadjarske šole svo etosnji občni zbor z naslednjim spore-1. Poročilo načelnikovo. 2. Pregledovanje računov. 3. Valitev nove; Jjdbora. 4. Volitev delegatov za skupži. 50,5- Predlogi za delokrog podružnice. *• Predlogi za skupščino. 7. Poučno c-Kiedovanje naprav vinarske šole. Začetek ot> 9. uri. *— Južna železnica in koroška pro- fa- Iz občinstva smo prejeli: Ravnokar v izšol novi vozni red, ki stopi v ve-Javo s 1. junijem. Mi, ki živimo ob .broški progi, smo pričakovali, da se 6 bo Južna železnica tokrat ozirala na zahteve, ki so ji dobro znane. Že jcoaiovno so se slišalo pritožbe, da je czni red na koroški progi zelo ne-Soden. Mežiška dolina ima z Maribo-g*®1 slabšo zvezo kakor Velika Kaniža. ,®daj, ko se bo vsled uvedbe maribor-J° čblasti podvojil promet mod Mari- . feClu i111 mežiško tor dravsko dolino, b1?0 1° prikrajšanje tembolj občutili 1- j^unerno^bi bilo, če bi se uvedel do-’ jjmainski vlak, ki bi okrog 10. uro za-Jist.il Maribor. Naj se Južna železnica rjkoliko bolj ozira na ljudsko željo, ki h,tem slučaju gotovo niso ara škočfo “vfcnim blagajnam. s V Izseljevanje in priseljevanje na ®Ijskem. »Gazeta Warszawska« pri-PMa zanimiv članek o izseljevanju in PjrfeeljevaajiU na Poljskem, v katerem *°iistatira, da nacijonalizacija Polj-jako dobro napreduje. Izseljenci so v®6inoma Židje in Ukrajinci, dočim se Oljski emigranti vračajo nazaj v domovino. Glasom poročil, ki jih jo dobil list iz Amerike so v teku tega me-®®ca vrne iz ameriških Združenih dr-?av preko 100.000 Poljakov, iz Nemčije, III, MIHI _ _ HWHWHM WWH ■ III bjje dubine za sidrista, naime od 11 do m. . Za.svaku luku je vrlo važno pita-Nf°, obskrba sladkam vodom, koja je i |u Pajpovoljnija, pošto n bližini pro-splitski vodovod sa vrela rjeke v^dra. s. Ta bi luka mogla biti posvo provi-JJ&na električnem snagorn, koja se ima jesti, iz munjare na Cetin do Spli-b te bi tako svi lučki namještaji mo-•«U biti providjeni jeftinom električ-D°wi snagom. . 'Na ovaj bi način dobili na Jadra-T* svjetsku luku, kakove na daleko , ema, a koja bimz ekonomija troškova _daj-ako obsežno zamišljena-! takoor-prevedena, da bi mogla da od-f^vora i najzamašnijim zadacima bu-'tiionosti. . Splitu, ko ji je naš najnacijonalmiji “jtgoslavenski grad, koja jo mačuhin-p1 bio zapostavljen za ex-Austro-..karsko, mora se odužiti naša država J**1®’ da ga digne na onaj ni.vonu, koji i^kpo n j ego voj geograf sl«) j i pomorsko rSovaČkoj poziciji i pripada. Treba čim p rije vezati s Beogradom (Javanska željeznica) i sa Zagrebom -acka. željeznica), to izgraditi željez-stv ®'žan—Bugojno, što če »ve kori-vf.1 ejeloj državi. Ovdje valja 'svima talnim, patriotama podremti krila i so 5-^*1 kojokakvim političkim utimentalnostima ddi megaloman-> 1želja,ma pojedinih gradova, da izgradi željeznica sna uštrb Spli- j ®l>lit armade sve prednvjeto za život V0 .ai:>TO(brk — ne znpos.Uwlja.jmo ga, mu i sama. .pu- lz Westfalsko pa tudi 247.000 Poljakov, ki prinesejo s seboj, posebno oni iz Amerike, veliko bogatstvo. *— Sv. Štefan blizu Šmarja. Tukaj je izvoljen za krajnega šolskega, načelnika kmet Frane Jazbec 74 njegovega namestnika pa Janez Koprivc, oba vrla naprednjaka. Zibika. Tukaj imamo lepo šolo sti-riraarednioo, v kateri poučujete samo dve areni moči. Sicer se mučita in trudita, da bi se otroci kaj naučili, vendar ta dva ne moreta storiti tega, kar lahko storijo štirje. Ali šolska oblast res nima potrebnih učnih' močil Ravno tako se godi našim sosedom v Žusmu in Sv. Štefanu, časopisi vedno pišejo o izobrazbi naše mladine, da se pa mladina brez učiteljev ne more prav razvijati, je umevno. In ravno v naših krajih je učnih moči najbolj treba, ker je narod skoraj zanemarjen. Višji šolski svet, zgani se! J D S. Shod na Vranskem v nedeljo dne 7. t. m. jo bil ol 9. uri. priredil predstavo slovite tragedijo »Sapplao« (5 dejanj) v korist alkciji za gladujočo v Rusiji. — Pozdravljamo "ta sklep in .opozarjamo občinstvo, da naj z obilnim poseiom podpre plemeniti namen. m Izredni občni zbor društva ju gosi. akademikov v Mariboru se vrši v sredo dne 17. t. m. ob 14. uri v društveni sobi. , r ;., ;’K;j -v m Pasivna iresistenca v delavnici južne železnice. Danes ob 10. uri dopoldne jo nastopila v delavnici južne že-'r«uoe na koroškem kolodvoru pasiv- na resastenca. V Maribor Je 'dospel centralni nadzornik- g Vogrinec, ki je skušal delavstvo prepričati, da je njih početje brezpomembno, ker se zadeva že itak obravnava v ministrstvu, toda •brezuspešno. Delavstvo vztraja šc nadalje v pasivni rosistenci. in Mestno kopališče se odpre v Četrtek 11. maja in ostane odp#to kakor navadno ob četrtkih, petkih in sobotah. m Seznam izdanih koncesij v mesecu aprilu 1922: Vincetič Ferdinand, trgovina s starinami, Slovenska ul. 12; Matz Roman, gostilna, Tržaška cesta 26; Zidanšek Jurij, starinarstvo, Prešernova ul. 26; Belak Karol, izvošček, Vetrinjska ul. 24; Zičkflr Ans, gostilna, Meljska cesta 22; Zivic Ivana, gostilna, Vrbano-va ul. 28; Zivic Ivan, stavbeniška obrt, Vrbanova ul. 28; Seitz & Smolej, agentura in komisija, Ruška cesta 5. —"izbrisane koncesije: Renče Frančiška, gostilna, Tržaška cesta 26 ; Harz Karol, izvošček, Vetrinjsko ul. 24; Pukšič Marija, gostilna, Vrbanova ul. 28; Murlro Vid, kavarna, Meljska cesta 22. m Prošnja za dve ubogi vdovi. V veliki bedi živita v Mariboru dve vdovi, ona z 2 bolnima otrokoma in ena b 5 otroci. Usmiljena src-a so prosijo, da izroče podpore zanje v našem uredništvu, kjer so tudi imena obeh na razpolago. m Dražba lovov v mariborskem okraju. Danes 10. t. m. se je vršila dražba sledečih' lovov: Jelovec pri Kamnici, zakupnik Žunko Josip iz Jelovca, letna zakupnina K 4000. Kamnica, zakupnik Hubertus, lovska družba v Mariboru, letna zakupnina K 480o. — Krčevina, zakupnik Friedl Ivo iz Maribora, lot,n a zakupnina K 8000. — Sv. Križ, zakupnik dr. Glančnik' Franjo iz Maribora, letna zakupnina. K ,10.500. — Selnica cib Dravi, zakupnik Holcman Ignac iz Vunnata, letna zakupnina K 5100. — Svečina, zakupnik Hutter Fr. iz Plača, letna zakupnina K 3900, — BrestemLea, zakupnik ITubsrtus, lovska družba v Mariboru, letna zakupnina K 11.800. — Vukovski Dol, zakupnik Šantl Anton iz Vukovskega Dola, letna zakupnina Iv 3.500. in Radi poškodbe javnih nasadov je aretirala policija včeraj zvečer nekega i . S. in M. F. Obdana z vinskimi mo- li lami sta lomila v bližini broda m la do kostanje ter jih metala v vodo. — j. z e jela bosta za to primerno plačilo, m Flašljlvi konji. Vezniku lesno tvrdko Felber, aiokemu Novaku so se včerajj nonadoana splašili konji ter v divjena begu zdirjali po Koroški cesti proti Glavnemu trgu. Na oglu v Stolno ulico se jo vozniku posrečilo konje zaustaviti. K sreči je bil voz prazen m tudi promet na cesti in trgu ni bil preveč živahen, tako, da se ni nikdo ponesrečil. m Lov za ubegNm kaznjencem, Ne-aavno je pobegnil iz moške kaznilnice kaznjenec Ivo Kampi, ki se od tega časa potilaa po mariborski okolici. — Včeraj popoldne bo ga opazili na Tez-nu. v družbi njegove ljubice, poke Marije JIra.tuša iz Kamnice, e katero sta popivala v gostilni Rot. Orožniška, postrvja na TeBnu je krog 18. uro poslola patruljo, da ga aretira. Ko sta stopila orožnika v gostilno, jo oddal Kampi proti njima, iz samokresa, 'dva strela ter smrtnonevarno ranil orožnika Franja Skrleca, Jrakar je pobegnil. Orožnika jOi Teeilnd oddelek' prepeljal v mariborsko javno bolnico, Marijo Bratuša, ki mu je pri begu pomagala, pa so oddali v sodni jsko zapore. na m Tatvina, Učenec, brivca Helcorja Slomškovem trgu jo našel včeraj vrata brivnice, ki jih' jo zvečer zaklenil, odprta in samo prislonjena. Kmalu na to jo mojster dognal, da sta mu izginila dva lasorezca in,več obrisa6 in plaščev v skupni vrednosti nad 1000 K. O taftu ni nobenega sledu. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna m narna v Sloveniji. Na razpolago tu inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti ' nem doimu točno oh '% 7. uri zjutraj. Vežba v jahanju v soboto odpade. —i Bratje, udeležite se talko sestanka kakor izleta polnoštevilno! Zdravo! Načelstvo. ■ Gospodarstvo. Borza. -\jv.j Curih, 10, maja (Predborza. Izvirno). Pariz 47-20, Zagreb l-87, London 23-03, Berlin 178, Praga 9-85, Italija 27-50; New-York 5-1S, Dunaj 6!/4, než. avstr, krone 6%,, Budimpešta 67, Varšava 13. Zagreb 9. maja. Devize: Berlin 23.50—24, Beograd 51 52, Milan 367.50—370, London 306— 309, London ček 302—308, Newyork 68-* 69, Pariz 620—625, Praga 133.25—134, Švica 132o 1'i.,0, Švica cck 1300—1325, Dunaj 0.82—083, Budimpešta 9—9.25, Varšava 0—2.10, valute: dolarji 67—68.50, avstr i j, krone 0.8G, češke krone 130—131, 20 kronski zlatniki 200, napoleondori 200, lej 48—50, švicarski franki 1290—1300, lire 355—360.. , . .„ .—o—i j g Zgradba državnih železniških de* lavnic v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je posredovala pri ministrstvu saobrsčaja v zadevi po-spešitve del za zgradbo državnih železniških delavnic v Ljubljani, za katere je bil predviden kredit 4 milijonov dinarjev v investicijskem programu 7 odst. notranjega posojila. Ministrstvo saobračaja je obvestilo zbornico, da je dalo v to svr> ho v tekečem računskem letu od celokupnega' zahtevanega kredita v znesku 3.260.000 D, ki ga je v to svrho zahtevala Zagrebška direkcija kot prvi obrok 2.470.000 D in da bo ostanek v znesku 790.000 D dalo v prihodnjem računskem letu na razpolago. £' Iz fevlečka iz trs. registra v Zagrebu dozuavarno, ua sc je pod tvrdka Palma-knučuk d. čl. v* Zagrebu osnova^ lo noro 4X},:lje.t;ie, hi stavi na navaljen' način inazom«ko st rokovnjaško Kroge v službo domačih interesov. Tvrdka je. pričela, svojo tlelo z organizacijo prodajo pa-oiizviddov »Palma-Itavouka; od izft‘i‘arIn.jo ujeanLh nada.lj.nih načrtov ju pričakovali..velik upliv na polet industrijo gumo in giamovili proizvodov. —* Člani raivujateljstva so: H. Wei,nber-ger, ravnatelj Hrv. podružnice Wicaaer Bankvereina v Zag-rebaa, Adolf Haa.sj upravitelj Palma-Kautschuk G. m. 1>. H. na Duna ju, dr. Lj. Schvvarz Kot član nadzorstva nodmžnieo Franco-Serbe v, Zagrebu. Uprava je poverjena dr Marcelu G Janez v Zagrebu. Spori S©k©lst¥o. . ° Kolo .jivltačev sok. društva v Mariboru iaua v ©olToto, 13. t. m. ob 20. uri sestanek Jiaustva v drugi sobi restavracijo v Narodnem dfjnu. Na sporedu je razgovor o udeležbi na vscsokolskem zletu v Ljubljani in sicer o letošnjih javnih nastopih’. V nedeljo 14. t'. m. je cčlodaieviii icžuloL zbirališče v Nurbd-1 : SK „Concordia“ (Zagreb) : SSK „Maribor“ 8 : 2 (5 : 1). Gostovanje Zagrebčanov je nad vse pričakovanji dobro izpadlo. Mariborčanom se je zopet enkrat nudilo občudovati plemenito nogometno isro, kakor si jo želimo videti vedno. Orjaško moštvo »Concordi-je“ nam je predvedlo igro, ki je vsebovala nešteto občudovanih fines, na podlagi česar se moštvo lahko, vkljub daleko nadmočni fizični dovršenosti, odpove vsem nefair potezam, po katerih moštva s slabim? tehničnimi sredstvi le pre-rada segajo. Mora se pa reči, da »Maribor* vkljub premnogih neugodnih položajev ni posegel po skrajnih sredstvih, pač pa požrtvovalno branil svoje barve (er v drugem polčasu igre še malo poskušal nasprotnika vsiliti v obrambo.—■! Igro, ki se je pričela ob 16, uri, je ta-; koj prevzela v svoje roke »Concprdia*. Odločnim in hitro izpeljanim napadom gostov so sledili le redki in slabi proti-pritlski dotmčib. Ze v 10. minuti pade po Dubravčiču nenadoma goel. Sledijo kratki napadi, toda vedno ostrej^’. V 13. min. pade drugi goal za »Concordjjo* po levi zvezi. »Maribora* se polasti, ob stalnem in nevarnem pritisku gostov, ne< sigurnost. Ko pade v 20. min. po levi zvezi goal za goste in rezultira v 24. mio; po desni zvezi Hekman že četrti uspeh za goste, se domači strezrfijo, vendar ot silnem napadanju »Concordije* se težka znajdejo. V 32. min. se žoga že petič znajde v mreži »Maribora* zopet po Hekmanu. »Maribor* .se počasoma oprošča pritiska na svoja vrata, igra postaj* odprta. Neugodno upliva še "zmedenost v napadalni črti. Izsiljeni kot se ne i<- Veljaven od 10. marca 192j£ El ran 'k »T X'Wff Tf * tfrsfftsr; r?; w«rf rabi. Končno predre v 43. min. desno krilo »Maribora" ter pošlje po dolgem lepem strelu f.ogo v mrežo gostov. Velik aplavz sledi lepo doseženemu Častnemu uspehu. Kmalu nato odžvižga sodnik polčas. Po odmoru se je slika znatno spremenila. Igra postaja odprta, opaža se celo premoč »Maribora0. Odločnejše poteze preti gostom vpeljavlje desno krilo, katerega pas pretvori v 10. min. {eva zveza v drugi uspeh »Maribora". „Concordia“ prevzame nato zopst igro ter že v 12. min. zaznamuje svoj 6. u-speh. Po kratki premoči Zagrebčanov se »Maribor" zopet opomore, toda vse akcije odbijajo branilci gostov. V 31. min. doseže desno krilo Armano 7. goal za »Coricordijo*. Pri trojoi Miki premoči gostov zabije Dubravčič v 40. mi« še osmič žogo v mrežo domačih. Igro popušča, dokler jene konča sodnikova piščalka. Gosti so nastopili v sestavi: Cuprovič— Suste, Pflžur I.—Pa?ur H., Low::nfeld, Pažjcvan—-Arnieno, Hekman Dubravčič, Drac in Batinč. Maribor: Glazer—Skrabar, Wiigner—Turina, Stauber, Msrussik, Lenasi, Bratož, Vauda I., Vogrinec, Bergant (PobeSka v '9. min. ranjen in iz-menjen.) Hvala igralcev »Concordije" je nenotrebna, zadostujejo njih irnena. Pri ,Mariboru" so se odlikovali Skrabar, Lennssi, Wsgner in Marussig z premišljeno in požrtvovalno igro, manje so pa ugajali vralar, desni krilec in osrednji napadalec. I*ro je vodil g. Seoec Radovan. Razmerje kotov 6:3 za Concordijo. Obisk 1000 ljudi. : Ljubljana. Ilirija : S. K. Celje 9:0. S. K. Primorje: A.S.K. (Celje) 0.5. : Dunaj. Prvenstvena. Sportklub:Ha-kos h 1:0 (1:0) 45.000 gledalcev. : Praga. Sparta: Union Zižlfov 2:1 (prvenstvena). : Šport. Iiw>la jc 7. St. tc-r prinaša: Zagreb : Ljubljana (poročilo o reprezentančni tekmi). — Bojkot slovensko lahke aiJetiko. — Smučarska Velika noč. — Prvi slovenski športni film. — Otvoritev kolesarske sezone v Ljubljani. —Nogomet. — Službene objave. Rasne vesti. —. Številka prinaša'tudi tri ,krasne slike po fotogsrafičnih posnetkih. Zanimivosti. A vi ja tika v službi policije. — Kako AmerJkanei nabirajo darove. — »Blagoslov« slave. Dne 1. t. m. je bil v Parizu kritičen dan. Zo nekaj let jo v Franciji 1. maj vedno dan posla za policijo in vojaštvo, 'kor manifestirajo tega dno francoski delavci po mestnih ulicah svojo solidarnost, 'kajti č6ravno jo bila fran- f coska republika stvorjena % revoluei- 1 jo,se rdeča zastava vendar na sme prikazati na ulico. In ravno radi teh rdečih zastav pride vsako leto do sporov med mamifestanti in med policijo. Letos pa so imeli delavci prvega maja. še posebno i »nenaden je. Bazen avtomobilov. motornih koles, koles in po- li jenice jo postavila policija v službo tudi več zrakoplovov, ki so od ranega jutra do poznega večera krožili nad Parizom, To je bila prava senzacija. Vsem so je zdelo čudno, kakšen pomen ima zračna policija in kako bi prišla oni spodaj na pomoč v slučaje potrebe? Toda to je ja,ko enostavno. Policija araikoplovbo ima nalogo .nadzirati kre-tanje mas spodaj po ulicah. Po načrtu, ki ga ima s seboj, zazna, takoj vse natančno ter javi potem potom brezžičnega brzojava policijskim postajam, ki potem po njihovih poročilih in navodilih razvrščujejo policijske čete. To jo tudi povzročilo, da so bili delavci izneriadeni na vseh krajih. Koderkoli so hoteli predreti kordon policije, so naleteli na zelo močne este. Oni iz zrakoplova jo natančno obveščal štab policije in zato delavci nikakor niso mogli prodreti v središče mesta. V s-led tega so bili seveda hudo jezni na aaj-novejšo vrsto policije v zraku. Komite za pobijanje »Lele kuge c (tuberkuloze) v Newyorku eo je nedavno obrnil na newyorško s dolarsko princese« s prošnjo, naj bi pod vzela kako akcijo, ki bi napolnila prazno blagajne. »Dolarske princese« so se ■zbrale na posvetovanje, tor ukrepale, kaj bi so dalo p odvzeti. Cvetlični dan? Loterijo? Zbiranje? To jo za Ameri-kance že preveč obrabljeno, nemoderno in več ne vleče. Po dolgom premi-_ 51 j e vanju jo padla končno miss Pierce j v glavo originalna misel, najeti za en j dan enega izmed velil^ih nev/yorških 1 hotelov ter obratovati v njem v korist komiteja za pobijanje tuberkuloze. Rečeno, storjeno. Stcideset dam, nahajajočih so v konzorciju za to prireditev, je res najelo veliki hotel, napravilo po časopisju veliko »bum-bitm« reklamo ter nastopilo označenega dne v hotelu kot postrežniško osobje. Newyorča.ni so.bili seveda silno radovedni, kako strežejo to visoke dame goste kot natakarice, sobarice, vratarice, kuharico itd. ter so trumoma obiskovali hotel. Posledica tega obiskovanja je bila, da jo komite za pobijanje tuberkuloze dobil čistih 230.000 dolarjev, ali 33 milijonov kron. Skupičaik jo bil tako velik, kor so razni milijonarji dali brezplačno na razpolago jedila, pijače, smodite in druge tako reči. Ker tudi mi radi posnemamo Amerikance, bi kazalo morda napraviti tudi pri nas kaj podobnega, seveda v manjšem obsegu. Revija ’»B,und<<, ki. izhaja v Bernu, prinaša v svoji zadnji številki sledeči najnovejši doživljaj znanega kulturnega zgodovinarja Danca Georga Brandcse, kr je nedavno dovršil 80. leto starosti ter bil pa atenski univerzi promoviran za doktorja filozofije ho-noris causa. Brandes so jo odpeljal v Ateno samo zato, da bi ubežal svečanostim, katere so mu nameravali Danci prirediti prigodo,m njegove osemdesetletnice. Ko je dospel v A tene, ga ni poznal nihče in so tudi nikomur ni izdal. Čel je v hotel ter hotel najeti sobo, toda brez uspeha, bilo so vso oddane. Tako je obhodil vso atenske hotele, toda v nobenem ni našel sobe. Hotel se je že vrniti na kolodvor ter se odpeljati kam drugam, ko se je spomnil nekega, svojega znanca profesorja nordijskih jezikov ter ga poiskal. Ko ga je ta ugledal, so je silno začudil ter bil ves iz sebe radi veselja. Hitro je tele* foniral v nek hotel in — soba je ln's takoj na razpolago. Obvestil je o tem tudi vseučilišče, ki je takoj sklenilo, da mu priredi na čast i)anket in Bran* des, ki jo pobegnil iz Danske, da bi ee rešil proslav, se je moral v daljnui Atenah podvreči vsem neštetim whi B m Postajo OJ a • O TJ O O -S -p Brz, Os, Os. Me9. Brz. Brz Os. Os. Os. Os. Os. ,225 223 221 40 a 47 7 3 801 45 43 9 0-j O M rJi rrs a, o 10 50 a 42 802 8 4 44 48 222 224 @20 20.50 16-00 9-00 23-30 10-50 14-14 1358 *) 12-49 10 15 5-30 2-00 0;lh, ^5 Marlfea? r^Savjui t-soBo^srcr t • • prih. 350 •i-03 9-59 14-05 H‘27 14.45 16-56 2217 7-H)|lV06 17-3 17'0 1G1 91-26 16-36 <>•30 0-01 17-22 • # 13 43 10 41 fi-0ž . 19 odb. • 3-32 9.25 1302 16 22 -21 43 6-40 10 27 2219 17-19 10-17 • # • • 7-02 ♦ 22 P40] . . • . • « « • « * • • . • • 20-17 r>-?6 9-44 23-37 18-32 11-40 « • • • * S-30 • 65 Cafeovcc * « ■ • • « • • 18.36 4-00 8-18 • 10-35 12-53 » • • • « * y-4s • 95 Kolo riba .... • • m t « «• • • 17 00 7-00 lt>'2£ 0 20-55 • ♦ . * a * ♦ !0fl M05?y-Kaii!;£3a . . • • • v • . 941 •5-45 • <■ • i 1 1 • 015 17-40 ■ • li-07 11-02 6-20 , 26 SUsvensJia SSislirSca .... . • • 9 • 3-14 12-42 16 08 21-29 fi-24 0 • • 18 20 • • 1430 11-25 G-oo • 31) Sicv. EJistrka mesto • • n • 8-1.0 10-30 1535 17-10 5*!0 0 • • 0-27 17-52 , • 14-26 11-14 6-32 • 33 Pjiižasae 0 • » » 3-03 9-09 12-23 16-57 21*18 •l • • ♦ . 18-56 • ♦ 10-12 ♦ 48 (fonltce • • • n • . 0-27 11-21 13-40 • * • 100 18-20 m • 15-40 11*4S 7-06 • 53 SiralbsSno • • • n t 2 34 8-23 15-20 ‘10*4-1 • « • « • • , * 17*23 t 11,-03 , S2 RogsSec , . • • • * » , 5-10 13*10 • ♦ • ♦ . 1-21 18-51 15-28 1512 16-17 12-12 7-30 ♦ 68 CcSJc ...... ■•••«! t • « • 2-11 7'f:S 10-45 13 03 f2 37 14-55 20-17 • 0 • • • . 21-51 17-25 17-25 • « {>•51 101 Velenje ..... • • • , • 5-51 10 00 10 0-1 17-13 ♦ 0 • • 1-59 19-34 , • 1716 12-55 ir,-35 8-13 8-42 92 7.5<£srJ ni£ix1 • • * 2-03 1-32 7 09 9-40 , 14-03 19-27 • ~ • • » 0* 46 22-25 1801 * 22-25 11-13 5-39 108 3. k. . , . « ■ t n' 0-02 21-56 • 5-50 10-30 8-12 16-13 • • • • • , 16-25 8"35 . 16-25 5*10 595 ftf.ocrsfll .... . • • n 8-15 8-15 12 55 18 00 12-55 m » 0 e ♦ • 3-47 21-40 • 1701 20-30 ,14-55 10.41 5-03 158 Mis!»S3ast3—3!av»2 Mdvor • • 0-40 23-52 018 , 6-40 1-1-85 12 00 1735 • • m * « • 8-48 8'48 • 19-15 2032 • ■ 7-10 220, ......... • • * im % 22'39 19-10 9 33 S-19 • 0. • « . • 12-23|12-23 • 21-55 . 23-40 • 935 1 ■ 301 Y Trsi • • • b ■ 19 45; 15,20 • • • 6-3o 500 • 't • • Sl. Proti severu (Maribor-g!. ki.-Spielfeld-StraB-Dunaj, z odcepi). Os. Os. Os. Os. Os. Brz. Os. Os. Brz. Postaja “ Brz. O«. Brz. Os. Os. Os. Os. Os, Os. 74 b 72 701>11 70 bi 32 4 36 34 10 9 35 3 81 33 711) 71 75 77 j 17-10 12-41 JS-30 6-20 1900 15*ll> 8-00 5*16 4-21 3 Maribor g!, kc!. . . / k 1 35 8-10 13-35 19 32 22*21 9*53 7-S5 14-06 20-52 ! 17-39 13-04 0-53 6-43 0 4 . . 0 St. Il| 9 30 7*13 13-43 20-29 ( 17-50 13-13 . 6b2 19.31 15-43 8-31 5--41 4-48 Spiilfeld-StraS . , 111 8-08 13 11 19-00 21-50 9-20 1,3-30 20-20 1 19'u0 • ir,■ .906 • • v , * • • Gornja Radgona . 7 IR 18 06 ' zO'57 -?• 10'19 • « ■ . • «'• • Ljutomer .... 607 16-47 ! ■ • is* , • 2219 16’40 11-17 806 5-45 Graa gl. ko$ • • • 0 21 5-37 10.91 16-32 19*42 • ; 8 • K . .i ♦ "■ . • 0’JJ5 17*53 13 28 9-40 703 Bruck a. Wl 23-14 3-41 11-20 14 50 17-46 ■ • , ' • • • . 9-53 * * 4 Praha u • 18 45 • J 0 • • • • 6 45 21-45 19-40 t4-54 10-55 V VVlen ]. ko!. . § 19-20 21-45 7*25 8 05 13L’0 • * • * 1 SSL Proti zapadu (Maribor gl. kol.—Celovec, z odcepi)' Os Os. 415 413 Maribor c!, kol. . J Maribor kor. kol. Dravograd-Meža. Velenje • ••• Celje • • • • , Prevalj« . . . • . i» Pliberk.......... Celovec til. k.. . 19-56 15-OS 4.astniif m istiajnteU: Koazqrc;H »Tabor**. -» Tiska: Mariborska tiskarna d. d«