” r i T “ i i s< 3 C*

[K
GLASNIK
Ta ^UBLJANA, 6. MARCA 1962
ž-
i-
ce
URADNI
VESTNIK
OKRAJA
LJUBLJANA
LETO IX., ŠTEV. 18
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
POROČILO TAJNIŠTVA ZA NOTRANJE ZADEVE OLO 0 DELU V LETU 1961
. V »Glasniku« št. 17 je bilo obeljeno poročilo Sveta za notranje jfcaevc ln splošno upravo, v današ-J' številki pa objavljamo poročilo delu tajništva. Poročilo je bilo ob-avnavano na 41. seji obeh zborov OLO, dne 9. februarja 1962.
Prizadevanje Tajništva za notra-|v" zadeve okrajnega ljudskega od-, ,a za boljše in uspešnejše delo v tu 1961 je bilo usmerjeno v to: v ~~ da se izboljša stanje prometne urnosti, stanje javnega reda in mt-a ,er stanje varnosti ljudi in pre-
e ^oženja;
, da se utrdi vloga postaj LM - . , . osnovnih operativnih organov ujništva za notranje zadeve, določi
0 i!V‘hovo , '}iudska
mesto v komuni in da se —ta milica nadalje kadrovsko ePi in usposablja za boljše izpol-Jovanje nalog, s posebnim poudar-01 na mesto Ljubljano; zaria da 56 upravni postopki, ki so obsežnosti pogosto bremenili na h na *^°d° operative, prenesejo a dru®e organe predvsem občinske Sane za notranje zadeve in da se « organizacijskimi posegi izboljša vPerativnost dela na TNZ;
~~ da se tajništvo preseli v skup-Prostore, s čemer se bo izboljšalo bon Vanle in znižalo število usluž-ben-vfV ter da se izboljša stanje služ-pr 'n prostorov za postaje LM in bence*6 nova stanovanja za usluž-
str^uravni Postopki v zvezi z regi-Vo» ix,°. m°tomih vozil, izdajanjem reKist - dovolJcnL orožnih listov,
lavntraci-i° društev, prijavno in od-ka ? službo, pozivanjem na nastop brern 80 zaradi stalnega naraščanja 6ostnCni11 tajništvo tako, da se po-rativ moglo dovolj posvetiti opereti''1!11. nalogam, posebno v pro-vef ’ kjor je bilo teh opravil naj-Ijen ^ato bil med letom priprav-ti .! Predlog, po katerem so bili vsi sko S*. Preneseni na občinske ljud-s° Zj?<V>(>re- Občinski ljudski odbori hlzann, P°dročje dela v svoji organi og,;]1 Predvideli: oddelke kot sa lah n-ne upravne organe v Domža ČU ’i>7,amniku, Ljubljani, Centru, Vi seke v *’ Zagoriu in Trbovljah; od nj<x /^Pddelkih za splošne in notra stah adeve v Ljubljani-Bežigrad, Mo-Hlbni VrosuPlju, Kočevju, Hrastniku, takihC1‘Litiji in Vrhniki; referate v in CerknC^il1 V Medvodah, Logatcu
^tah^h0* za notranje zadeve na ob-vajali i°u° P°leg upravnih zadev iz-družhr. 0 še v$e ostale naloge v Varnost or8anih ln komisijah za nest J Prometa, za požarno var-staiani ,P°moC odpuščenim s nre-2aJa kožni in podobno.
^evani mo^' nadzor na delom in re-bjjni^tf01 zadev na II. stopnji ima cev i..- ? P°sebno skupino uslužben-havah D ,° vsa ta vprašanja obrav-al» z občinami.
Organ za notranje zadeve na občini je v vseh pogledih občinski organ in se vse poslovanje z njim opravlja preko enotne občinske administracije in dela le po inštruk-cijah tajništva in državnega sekretariata za notranje zadeve LRS.
Z razbremenitvijo ljudske milice nekaterih upravnih opravil, ki niso v zvezi z nalogami in odgovornostjo ljudske milice, smo ustvarili boljše pogoje, da dela po svojih osnovnih vprašanjih dela, to je po usmerjanju in urejevanju prometa in pozor-niški službi. Ljudsko milico smo v mejah možnosti tudi številčno okrepili s tem, da smo na postaje LM premestili vse miličnike, ki so bili zaposleni v organizacijskih enotah tajništva, na ljubljanske postaje LM pa večino samskih miličnikov iz oko-
gre za nove pojavne oblike in da smo z našim intenzivnejšim delom odkrili več primerov v gospodarstvu. V Ljubljani je bilo storjenih 3542 (58,36 %>) vseh kaznivih dejanj. Prevladujejo navadne tatvine, neupravičene uporabe motornih vozil in tatvine koles.
S sklepi o priporu smo odvzeli prostost 236 storilcem kaznivih dejanj; od teh smo 139 izpustili na prostost pred potekom treh dni, v 97 primerih pa je bil pripor podaljšan. (V letu 1960 smo izdali 325 sklepov o tridnevnem priporu, od teh je 208 primerov trajalo do tri dni, 117 sklepov pa je bilo podaljšanih).
Ob ugotovitvi kaznivega dejanja je bil storilec znan v 39,48 primerov (leta 1960: 28,49), pozneje pa je bil storilec ugotovljen v 19,34 %
OBVESTILO odbornikom obeh zborov OLO
Odbornike obeh zborov okrajnega ljudskega odbora obveščamo, da je 42. seja okrajnega ljudskega odbora preložena zaradi zasedanja Ljudske skupščine LRS.
Seja bo v torek, 13. marca 1962 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani (in ne 9. t. m., kot je bilo objavljeno v »Glasniku« št. 17).
Iz tajništvo OLO
liških postaj; trudili smo se tudi za sprejem novih miličnikov, vendar rezultati še niso zadovoljivi, predvsem zaradi neustreznih prejemkov in neurejenega stanovanjskega vprašanja, kar posebno velja za ljubljansko mestno področje.
Enotnost dela je zagotavljal Državni sekretariat za notranje zadevo LRS s smernicami, po katerih smo se pri naših ukrepih ravnali.
Primernost našega dela je presojal tudi Svet za notranje zadeve in splošno upravo OLO, ki je razen tega obravnaval tudi vsa važnejša vprašanja.
Stanje kriminalitete
Kriminaliteta je v našem okraju po prikazani statistiki ostala na nivoju leta 1960. V letu 1061 smo obravnavali 5949 kaznivih dejanj (leta 1960: 5892) in 6323 kazenskih ovadb (leta 1960: 6322). Porast kriminalitete znaša tako 0,96.
Ob pregledu posameznih vrst kaznivih dejanj, ki so narastla, pa ugotovimo, da smo v letu 1961 beležili 545 primerov neupravičene uporabe motornih vozil, kar v prejšnjem letu ni bil primer, in da smo obravnavali 435 kaznivih dejanj v gospodarstvu, kar je za 142 primerov več kot leta 1960. Skupno je to 687 kaznivih dejanj in, če te odštejemo od skupnega števila, vidimo, da se stanje kriminalitete ni povečalo, temveč da
primerov (leta 1980: 37,13 %) medtem ko je ostal storilec neznan v 41,18 % primerov (leta 1960: 33,93 %). Ob analizi podatkov ugotavljamo, da je ostalo neraziskanih največ navadnih tatvin in tatvin koles ter nekaterih drugih vrst kaznivih dejanj s področja premoženjskih deliktov, ki so lažjega značaja in pogosto tudi posledica slabega odnosa državljanov do njihovega premoženja. Vzrok je tudi v tem, da smo ljudsko milico uporabili bolj za prometnovarnostno in opazovalno službo, posebno v Ljubljani, s čimer smo dosegli, da se je zaradi prisotnosti miličnikov na terenu zmanjšalo število kaznivih dejanj v Ljubljani za 200 primerov v primerjavi z letom 1980, število neraziskanih primerov pa je nekoliko porastlo, ker sc ob spremenjenem delu ljudske milice kriminalistična služba ni takoj neposredno angažirala pri odkrivanju storilcev, miličnikov pa za to ni bilo dovolj, niti še niso bili za to delo usposobljeni, ker je med njimi veliko pripravnikov.
'inejše vrste kaznivih dejanj
področja krvnih deliktov smo obravnavali 651 kaznivih dejanj in dogodkov, med temi 9 ubojev in 9 poskusov ubojev. Od teh je ostal neraziskan 1 primer detomora. Motivi pri teh vrstah kaznivih dejanj so predvsem sovraštvo in ljubosumje. Med dogodki smo obravnavali 87
samomorov in 9 poskusov ter 105 nesreč s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami.
Požarov je bilo v letu 1961 315; med te so šteti tudi najmanjši in z neznatno materialno škodo (vžigi dimnikov, električni likalniki in podobno). Med temi je bilo 39 požigov zasebnega premoženja in so od teh ostali trije neraziskani. Manj požarov je bilo na škodo družbenega premoženja kot leta 1960, posebno malo v lesni industriji, kar je pripisati preventivni dejavnosti požarnovarnostne službe in občinskih komisij za požarno varnost.
Za uspešno posredovanje ob požarih usposabljamo predvsem Poklicno gasilsko brigado v Ljubljani. To pa je potrebno izpopolniti s specialnim gasilskim vozilom za gašenje s prahom, magirus lestvo dolžine 50 m za intervencije v visokih stavbah in z dvigalom za reševanje avtomobilov ob prometnih nesrečah. Primanjkuje ji tudi potrebne opreme za reševanje ob raznih elementarnih nezgodah.
Velikih in vlomnih tatvin smo obravnavali 560 (leta 1960: 507), od katerih so ostali 803 primeri neraziskani (54,1 %). Usmerili smo se pa predvsem na odkrivanje hujših vlomov in smo bili v tej smeri tudi uspešni, saj je ostal neraziskan le primer vloma v poslovalnico trg. podjetja »Manufaktura« v Ljubljani, medtem ko gre pri ostalih neraziskanih primerih za vlome v omare v delavskih naseljih, garderobne omarice v podjetjih in stanovanja, kjer je povzročena škoda razmeroma majhna.
Zaznamovali smo močan porast neupravičene porabe motornih vozil — 545 primerov. Neupravičeno Jo bilo uporabljenih: 130 avtomobilov, 149 motornih koles in 266 mopedov. Izsledili nismo 7 motornih koles in 21 mopedov. V teh primerih gre verjetno za tatvine. Storilci teh dejanj so večinoma mladoletne osebe; med 301 storilci smo obravnavali 183 mladoletnikov in 118 polnoletnih oseb.
Odgovarjajo za 318 primerov. Ostala dejanja so ostala neraziskana. V 30 % prijavljenih primerov oškodovanci niso dali predloga za kazenski pregon, ker so se zadovoljili s tem -'i so dobili vozilo vrnjeno. 90 odst- "v vseh vozil je bilo odpeljanih iz Ljubljane in so bili tudi v Ljubljani najdeni. Te vrste kaznivih dejanj store mladoletniki večinoma v združbah.
Tatvin koles smo registrirali 320 (leta 1960: 729); te je težko raziskovati, ker lastniki pogosto ne vedo značilnih podatkov. Na uradu za najdene predmete v Ljubljani je n. pr. od 520 najdenih koles prepoznalo ld 20 lastnikov svoja kolesa. 96 % koles je bilo ukradenih, ker so jih lastniki puščali nezavarovane.

Kriminaliteta med mladino
Zaradi kaznivih dejanj smo obravnavali 727 otrok in mladoletnikov (leta 1900: 701). Storili so 717 kaznivih dejanj (leta 1960: 680). Zaradi potepuštva in pobegov smo postopali zoper 692 otrok in mladoletnikov (leta 1960: 567).
Porastel je povratek pri udeležbi ki je večji za 49 %. Največji porast je pri mlajših mladoletnikih, ki je sicer najpogostejši pri neupravičeni uporabi vozil, vendar pa ugotavljamo, da so ta dejanja pogosto prvi korak k hujšim prestopkom. Težji problem predstavljajo večkratni povratniki — tatovi in vlomilci — zoper ketere je sodišče izreklo strogi nadzor skrbstvenega organa ali staršev, vendar ta ni dovolj učinkovit.
Kriminaliteta v gospodarstvu
S področja gospodarstva smo obravnavali 435 kaznivih dejanj (leta 1960: 293). Med važnejšimi je 114 poneverb, 147 nedovoljene trgovine, 61 ponarejenih listin, 32 gozdnih tatvin itd. V porastu so predvsem poneverbe, kupčevanje z zlatim denarjem, tujo valuto, plemenitimi kovinami, nedovoljena trgovina in zloraba uradnega položaja.
Navajamo nekaj značilnejših primerov:
V	lesni industriji so primeri, da obračunavajo izplen pri rezanju lesa na podlagi predpisov in ne po dejanskem stanju, s čimer se ustvarjajo neevidentirani viški in možnosti poneverb; v industriji smo ugotovili več primerov kooperacije s privatnim sektorjem obrtništva, pri čemer prihaja do kreditiranja privatnikom pa tudi do podkupovanj.
Primeri v gradbeništvu kažejo, da so se posamezniki okoriščali v nekaterih podjetjih z gradbenim materialom, ki je bil namenjen za družbene gradnje, in se pri tem posluževali podkupovanja nadzornih organov. Mnoga od teh podjetij sodelujejo s privatnimi obrtniki, katerim dajejo predujme v denarju, pa tudi gradbeni in instalacijski material, s čemer jim omogočajo prikriti dejanski promet. Ugotovili smo tudi v nekaj primerih nesorazmerno velike zaslužke projektantov in projektivnih birojev.
Obravnavali smo vrsto prekupčevalcev z avtomobili. Vozila so pričeli uvažati tudi tako, da jih plačujejo direktno v tovarni v inozemstvu, ki jih pošlje na konsignacijsko skladišče, kjer jih dvignejo pooblaščeni za prevzem. Pooblastila pošiljajo fiktivni plačniki tako, kot so v preteklosti pošiljali darilna pisma.
Kršitve javnega reda in miru
Zaradi kršitve javnega reda in miru smo obravnavali 5589 oseb, od teh samo v Ljubljani 4935. V Ljubljani smo ukrepali zaradi pijančevanja in pretepov v 3041 primerili: zaradi beračenja in klateštva v 977 primerih, zaradi napadov in žalitev miličnikov v 41 primerih itd. V druge okraje smo odpravili s spremstvom 157 oseb ter 147 oseb brez spremstva, v umobolnico smo poslali 11 oseb. Za izgon smo predlagali 147 kršilcev.
Največ kršilcev javnega reda je starih od 25 do 35 let in so večinoma iz drugih republik (45 %), iz drugih okrajev v Sloveniji (23 %), stalno bivajočih v ljubljanskem okraju je 32 %.
V	poletni sezoni je v Ljubljani do 10.000 sezonskih delavcev, med temi so tudi taki, ki se ne zaposlijo in iščejo vir preživljanja v kriminalu. Znanci v delavskih naseljih jim nudijo zatočišča. Take osebe izganjamo Iz Ljubljane.
Obseg in intenzivnost protisocialističnih elementov v okraju v preteklem letu nista bila pomembna. Posamezniki so širili negativne komentarje v zvezi z novo ustavo, z ukrepi v gospodarstvu, s konferenco nevezanih držav v Beogradu in podobno. Njihov negativen vpliv pa ni pomemben.
Potovanja v inozemstvo in prihodi tujcev
V	inozemstvo je potovalo v letu 1961 iz našega okraja 22.238 oseb, od teh 12.145 (54,4 %) privatno, 3209 (14,4%) poslovno, 5079 (22,7 %) kot turisti in kolektivna potovanja, 1033 (4,6 %) na študij in izpopolnjevanje ter 872 (3,9 %) na delo. Potnih dovoljenj smo zavrnili 276 (1,2 %). Za stalno se je izselilo v inozemstvo 117 oseb.
V	naš okraj je prišlo 62.003 tujcev, od tega 46.243 kot turisti. Obisk
tujcev sc je dvignil v primerjavi z letom 1960 za 9197.
Naleteli smo na primere, da so posamezni tujci v stikih z gospodarskimi in drugimi organizacijami želeli priti do podatkov, ki so pomembni in predstavljajo poslovno tajnost. Take podatke zbirajo pod vidom gospodarskega in znanstvenega sodelovanja. Zbiranje istih je omogočeno predvsem tam, kjer gospodarske in druge organizacije še niso uredile vprašanja odnosov s tujci in posredovanja podatkov zanje.
Ugotovili smo tudi primere snubljenja delovne sile, ki odhaja v inozemstvo ter štipendistov, ki jih tujci skušajo često pridobiti, da bi ostali v tujini.
Varnost prometa
Gostoto prometa v ljubljanskem okraju in še posebej v Ljubljani prikazujejo naslednji podatki:
St.	Element	1960	1961
1.	Inozemska vozila skozi Lj. 2.	Porast vozil evident. v OLO	140.000	200.000
Lj. (od tega 1961: 6200 nereg.) 3. Prevoženih km vozil mestnega	19.536 '	26.241
javnega promet Ljubljana 4. Poraba goriva v tonah v ljub-	3,267.795	3,744.502
ljanskem okraju	28.978	34.001
5. Porast prometa na Titovi cesti	15.855	21.196
6. Porast pr. na Celovški cesti	14.060	19.078
7. Porast pr. na Dolenjski cesti	9.833	10.784
8. Porast pr. na Tržaški cesti	10.120	11.461
9. Porast pr. na križ. Bavar. dvor	18.902	32.425
10. Porast pr. na križ. Delav. dom	16.004	32.958
11. Porast prometa na križ. Pošta	24.247	27.705
12. Porast pr. na križ. Ajdovščina	30.844	32.937
13. Porast pr., motor, vozil v LRS	47.152	58.465
Obseg cestnega prometa je v ljubljanskem okraju narastel za okoli 23 odstotkov, v Ljubljani pa po naših ocenah za okoli 40 %.
Obravnavali'smo 3342 cestno prometnih nesreč, kar je za 39 % več kot leta 1960. Med temi so tudi najlažje z neznatno materialno škodo in brez telesnih poškodb. Hujših prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in materialno škodo 100.000 din
Vzroki za tako številne prometne nesreče so še vedno v izredno hitrem naraščanju prometa in prepočasnem prilagajanju cestnih koristnikov nastalim razmeram. Vplivata pa tudi na tako stanje prepočasno preurejanje prometnih objektov in pomanjkljiva prometna kontrola, ki se je okrepila šele sredi leta, vendar zaradi premajhnega števila miličnikov še ni zadostna.
in več je bilo 1976.
Pri prometnih nesrečah je bilo:
	1960	1961	+%
mrtvih	68	02	+ 35
huje telesno poškodovanih	1432	1366	- 5,4
laže telesno poškodovanih	1536	1788	+ 16
z materialno škodo do 100.000 din z materialno škbdo nad 100.000 din	902	1366 511	+49,6
Število mrtvih se je povečalo zaradi dveh hudih prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 7 ljudi. Naraščajo nesreče z manjšo materialno škodo, posebno v Ljubljani, kjer je promet najbolj gost.
Značilno za leto 1961 je, da so nesreče na gln'”'!l' "-'ndnicah v upadanju, čemur je	gotovo vzrok
okrepljena služba nadzora prometa, ki jo izvaja postaja prometne LM, in boljše delo drugih postaj LM glede tega vprašanja.
Na cestah I. reda so nesreče najštevilnejše na odsekih v bližini mesta in v Ljubljani sami, kar kaže, da je treba nadzor po miličnikih še povečati, prav tako pa izboljšati nekatere prometne pogoje, kot n. pr. cestno razsvetljavo, ter urediti pasove za počasni promet (kolesarje) kot tudi zmanjšati število priključkov na glavne ceste.
Od skupnega števila prometnih nesreč je bilo v Ljubljani 52,7 %.
Nesrečam so najbolj izpostavljene tiste kategorije cestnih koristnikov, ki ne poznajo dovolj cestnih prometnih predpisov. Udeležba teh
v nesrečah naslednja:	
kolesarji	472
vozniki motornih vozil	465
mopedisti	210
potniki v vozilih	232
pešci	361
Vzroki nesreč so: vožnja ali hoja
v vinjenem stanju	17,6	%
neupoštevanje prednosti 10,9 % nepravilno prečkanje ceste 10,3 % prevelika hitrost	8,8	%
nepravilno prehitevanje 7,7 % opustitev opozoril, znaka 4,5 % Poudarimo naj, da se je vožnja v vinjenem stanju povžpela na prvo mesto, zato so ukrepi v zvezi s preventivnimi odvzemi vozniških dovoljenj povsem upravičeni.
43 povzročiteljev prometnih nesreč je po nesreči pobegnilo, med temi trije, ki so povzročili smrtne. Razen štirih lažjih primerov smo vse izsledili.
Ovira na področju odvijanja prometa, ki je bila v tem, da za Ljubljano nismo imeli izdelane osnovno cestne mreže, je odpadla z ustanovitvijo Zavoda za urbanizem, ki je tak načrt že izdelal in bo s tem preprečen dosedanji razdrobljeni in nekoordinirani način reševanja tega vprašanja.
Ukrepi za izboljšanje voznih tehničnih pogojev prometa še ne dohajajo naraščajočih zahtev in se pri tem ne upošteva dovolj struktura mestnega prometa, v kateri zavzemajo kolesarji še vedno 47 %.
Z ukrepi, ki smo jih izvajali v Ljubljani, smo želeli doseči, da bi so
promet čim hitreje in nemoteno odvijal.
Izdelali smo potrebno analizo za opremo 12 križišč s svetlobnimi napravami za urejanje prometa. Naprave za 8 križišč so tik pred zaključnimi deli; težave za hitrejšo realizacijo so v nekaterih še nerazčiščenih vprašanjih, ki se nanašajo na načrt cestne mreže. Težji problem predstavlja še vedno križišče Ajdovščina, ki zahteva preureditev trolej-busnega omrežja, V izdelavi je tudi analiza za tako opremo nadaljnjih 6 križišč.
Če bodo dela v redu potekala in če bodo za to zagotovljena potrebna finančna sredstva, bo v letu 1962 promet v Ljubljani urejevan na 17 križiščih s svetlobnimi napravami, kar že kaže potrebo po centralnem razvidu delovanja naprav kot prva faza pred centralnim upravljanjem z delovnimi programi in z zelenim . valom za glavne prometne smeri.
Specifičnost mestnega prometa urejuje odlok o prometu v Ljubljani, ki ga je sprejel Mestni svet. Pri izvajanju tega odloka pa nastajajo težave, predvsem pri trgovskih podjetjih zaradi prepovedi dovažanja in odvažanja večjih pošiljk podnevi s težjimi kamioni, čeprav bi se to dalo urediti z medsebojnimi dogovori in s prilagoditvijo poslovanja nastalim zahtevam.
Pred križišči smo pričeli uvajati označbe za razvrščanje vozil, kar se je izkazalo kot uspešno. S tem povečujemo propustnost pa tudi varnost v križiščih. Težave pri vzdrževanju prometnega reda predstavljajo slabo vidna označevanja na cestah.
Iz mestnega prometa smo izločili konjske vprege, prav tako pa tudi s cest I. reda ob sobotah popoldne, nedeljah in ponoči.
Nerešeno je še ostalo vprašanje kolesarskega prometa na cestah I. reda. Rešeno bo to vprašanje na odseku ceste Šentvid—Medvode ter predvidoma Trzin—Dob, drugje pa se to še ne rešuje.
Slaba je razsvetljava mestnih vpadnic. Od 177 nesreč na Titovi in 162 na Celovški cesti je bilo 60 % v nočnem času. Ti odseki cest so le simbolično osvetljeni, kar sili voznike, da vozijo s kratkimi lučmi, kar je tudi pri manjši hitrosti pogosto usodno.
Kaznovanje v prometu
Ostreje smo ukrepali proti storilcem tistih prekrškov, ki predstavljajo v prometu večjo nevarnost. Število ukrepov je bilo naslednje:
1960	1961	%
organski mandat 25.609 29.490 +15,1 predlogi sodniku
za prekrške 10.402 23.130 +122,2
Skupno število ukrepov v letu 1951 je bilo 52.620 ali 46 % več kot 1. 1960. Za politiko mandatnega kaznovanja je značilna tudi višina kazni, ki je znašala v letu 1001 12,326.000 din (leta 1960: 5,679.000 din).
Mandatno je bilo rrnjveč kaznovanih voznikov motornih vozil (42 %)> kolesarjev (40%), mopedistov (11 %)< vpreg (5,3 %), pešcev (2 %). V prometnih nesrečah je bilo 17,6 % voznikov vinjenih. V 891 primerih je bilo ugotovljena stopnja alkohola nad 5 %o. Sodniki za prekrške so v 278 primerih odvzeli voznikom vozniška dovoljenja, sodišča pa v 6 primerih-Ta varnostni ukrep je bil Izrečen 1° v 31 % primerov, v katerih je bilo ugotovljena vinjenost voznika.
Propagandno dejavnost glede vzgojo cestnih koristnikov so izvajale okrajna komisija za vzgojo Ih propagando v cestnem prometu ko« tudi občinske komisije, ki so v ta namen izvedle več dobro pripravlja' nih propagandnih akcij.
Številčno stanje motornih vozil Na novo je bilo registriranih v ■u 1961 5375 motornih vozil, od teh: osebnih avtomobilov	3789
motornih koles	1179
tovornih avtomobilov	228
avtobusov	24
traktorjev in prikolic ter specialnih vozil	155
Skupno je registriranih v okraju 20.041 motornih vozil, 6200 pa je izostalo od registracije.
Pregledi tehničnega stanja motornih vozil so bili kvalitetneje izvajani Pri pooblaščenem podjetju Ljubljana-Transport. Neugodno je le, da je lastnikom vozil dana možnost, da pošiljajo svoja vozila v pregled tudi Pooblaščenim podjetjem, ki nimajo Vse potrebne tehnične opreme.
Tajništvo se je preusmerilo v preglede tehničnega stanja vozil ob stalni kontroli na cestah. Takih pregledov smo v letu 1961 opravili nad 3000.
Za vozniški izpit se je v letu 1961 Prijavilo 12.250 kandidatov in ga uspešno opravilo 56 %. 23 % kandidatov ni opravilo že teoretičnega dela, medtem ko 20 % ni opravilo praktične vožnje.
Ljudska milica
2 razbremenitvijo ljudske milice vseh zadev, ki prvenstveno ne spadajo med njihove naloge, smo miličnike uporabili predvsem za usmer-lanje in kontrolo naraščajočega cest-ne8a prometa, varovanja javnega reda in miru z zagotovitvijo stalne Prisotnosti na terenu.
Postajo ljudske milice za usmerjanje in kontrolo prometa, katere delovno področje obsega Ljubljano in ceste i. reda, smo številčno precej okrepili, da bi zadostili potrebam naraščajočega prometa, pa jo bomo mo-ah še ojačiti.. Izpopolnili smo tudi ichnično opremo te postaje tako, da l*na sedaj na razpolago 14 patrolnlh avtomobilov (leta 1960: 4) in 44 mo-tornih koles (leta 1960: 18). Vsa vo-rila so enotno opremljena ln belo-*nodro pleskana. Miličniki te postaje Pravljajo stalno usmerjevalno služ-0 v prometu na 15 najvažnejših cestnih križiščih v Ljubljani in stal-T° kontrolno Službo na vseh cestah L reda.
Zaradi izboljšanja stanja smo na rnii^ih prometnih cestah formi-an skupine motoriziranih milični-CfY’ ki opravljajo kontrolno službo stnega prometa na svojem območju,
..P*3 Prometnih konicah so vse po-LM v Ljubljani razporedile na . v svojem območju ali na odseke cest dodatno še 52 nr„!^nikov vsak dan tako, da je bil šhr et Slede na razpoložljivo mo-urJi in tehnična sredstva čim bolje vjcvnn. Postaje ljudske milice iz-Pro mes^ so na tak način nadzirale
li.Jhft’ Posebno ob sobotah, nede-Dmr. ltl druSih dnevih, kadar je bil pr°met najgostejši. onm<Xi no Pozornost smo posvetili Lii .Kv . miličnikov-prometnikov V krni i0*' Za te je bil izdelan nov mntn-i ne uniforme, tako da je prodov^- pri dclu č,m manj oviran in viden cestnim koristnikom. VeHr ukrepov, ki smo jih že na-Voz111’ sm° tudi kolesarjem, ki so onrr,‘ v nočnem času brez potrebno Vra*S?’ odvzemali kolesa in jim jih ha v , k° so prinesli in montirali onmJ?Potrebne luči in ostalo o’tnv vako smo odvzeli v letu 1981 oltoh oono koles.
je	javnega reda In miru
™° vpadljivo v I.jubljanl in in kf,a *aPotovitev boljšega stanja , okmJii, .Sc8a ukrepanja kadrovsko ( Pili in številčno pojačali Stalno
službo s tem, da deluje v njenem sestavu posebna intervencijska skupina, ki je glede teh vprašanj zmožna stalno in takoj ukrepati.
Postaje ljudske milice v mestu so službo razporedile tako, da je čim-več razpoložljivega moštva v službi v nočnem času, in to takrat, ko najpogosteje prihaja do kršitev javnega reda in miru.
Poostrili smo ukrepe zoper klateže, brezdelneže, potepuhe, berače in pijance, s čimer smo tudi vplivali na zmanjšanje kaznivih dejanj.
V Ljubljani so postaje LM samostojno obravnavale 73 % vseh , prometnih nezgod in 52 % kaznivih dejanj. Samo postaji LM Center št. .1 in 2 sta obravnavali v letu 1961 1072 primerov kaznivih dejanj.
Rekreacija naših uslužbencev
Da bi izboljšali fizično kondicijo, spretnost in odpornost miličnikov, smo določili posebno strokovno komisijo telesnovzgojnih delavcev, ki je izdelala načrt za redno vadbo posebno tistih disciplin telesne vzgoje in športa, ki so za opravljanje službo najbolj potrebne (jiu jits, plavanje, streljanje, smučanje in podobno).
Gradnje ln stanovanjsko vprašanje
Že v začetku leta smo pristopili k iskanju rešitve skupnih prostorov za vse službe tajništva, ki so sedaj raztresene na več delih mesta. Okrajni zapor, ki je sedaj v centru mesta na Miklošičevi cesti, se bo po izdelanem predlogu preselil v adaptirani objekt bivše prisilne delavnice v PovŠetovi ulici, izpraznjeni prostori sedanjega zapora pa bi se z adaptacijami preuredili za potrebe našega tajništva ln pravosodnih organov. V podaljšku naših prostorov bomo zgra-
dili tudi postajo LM za Center. Z realizacijo tega načrta bodo sproščeni dosedanji prostori, ki jih zasedamo, bodisi za samski dom ljudske milice, stanovanja ali druge koristnike.
Skupno z občinskimi ljudskimi odbori smo pristopili tudi h gradnji in adaptacijam prostorov za postaje LM. Postaja LM Ljubljana-Moste se je že preselila v novozgrajene prostore; v gradnji pa so prostori za PLM: Zagorje ob Savi, Hrastnik, Šentvid in Ribnica; pripravljene za novogradnjo so: PLM Logatec, Vrhnika, Domžale, Ljubljana-Center št. 1 in št. 2 ter Vič; z adaptacijami preurejamo PLM Kamnik in Cerknico.
V letu 1961 je bilo dograjenih in že vseljenih 29 novih družinskih stanovanj (27 v Ljubljani, 2 v okolici). Na licitaciji pri stanovanjskih skladih smo sklenili pogodbe za 31 družinskih stanovanj in nekaj samskih sob (23 v Ljubljani, 8 v okolici). S stanovanji, ki so jih uslužbenci Izpraznili, ko so se preselili v novo-dodeljena ali v stanovanja, ki so jih zgradili sami, smo rešili še 46 stanovanjskih vprašanj. Tako smo rešili skupno 75 primerov, nerešenih pa je še okoli 180, v glavnem v Ljubljani; 21 uslužbencev gradi lastna stanovanja, kar rešujemo z namenskimi posojili skupno s stanovanjskimi skladi nekaterih občin.
Stanje civilne zaščite
Razvoj službe civilne zaščite je oviralo pomanjkanje sodobnih učnih pripomočkov in literature, nezadostno število strokovnega in predavateljskega kadra, tako da ni bila kos nalogam, ki jih postavlja sodobni razvoj vojne tehnike. Rešitev nekaterih tehničnih, organizacijskih in materialno-finančnih problemov je
zahtevala tudi nove predpise, ki so v zadnjem času izšli.
Postavljena je bila zahteva po reorganizaciji te službe in prilagoditvi sodobnim zahtevam, pri čemer se je upoštevala doktrina obče narodne obrambne vojne ter v zvezi s tem zaščite prebivalstva in materialnih dobrin. Osnovno dejavnost prihodnje službe civilne zaščite obeležujejo dejstva, da nevarnosti, ki jih prinaša sodobna vojna glede na novo napadalno orožje, zahtevajo, da se naloge civilne zaščite razširijo in da se ta prilagodi hitremu industrijskemu in tehničnemu razvoju v državi ter da se v splošni obrambni vojni vključi v to službo vse prebivalstvo. Realizacija teh nalog zahteva rešitev kadrovskih in finančnih vprašanj. V letu 1961 sta bila imenovana nova okrajna komisija za civilno zaščito in strokovni svet kot njen posvetovalni organ. Take komisije so bile imenovane tudi pri vseh občinskih ljudskih odborih in so z usvojenimi koncepti že seznanile vodstveni kader gospodarskih organizacij. Pričele so zbirati tudi kader za formiranje operativnih enot in vzpostavitev organizacije v gospodarskih organizacijah, stanovanjskih skupnostih in krajevnih odborih. Za Ljubljano bo imenovana posebna mestna komisija civilne zaščite, ki bo vsklajevala delo občinskih komisij.
Po obširni razpravi sta oba zbora soglasno sprejela tako p^ ^čilo sveta na notranje zadeve in sp .»uo upravo in poročilo tajništva s tem, da svet na podlagi priporočil iz razprave izdela sklepe in jih na prihodnji seji okrajnega ljudskega odbora da zboroma v potrditev.
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA 0R0SUPUE
175.
POPRAVEK
odloka o razpisu nadomestnih volitev.
Ob primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da so v odloku o razpisu nadomestnih volitev (»Glasnik« okraja Ljubljana št. 13/62) nastale spodaj navedene napake, zato se daje
POPRAVEK
odloka o razpisu nadomestnih volitev.
Drugi odstavek prvega člena se pravilno glasi:
Ta volilna enota obsega severni del naselja Grosuplje, z naslednjimi hišnimi številkami: 16, 17, 20 do 28, 65 do 71, 78, 79, 81 do 107, 109 do 116 oz. poteka meja takole: začne pri Kaduncu Alojzu (Podježarju) in poteka po okrajni cesti do gasilskega doma, od tam dalje po občinski poti do transformatorske postaje, tako da zajame vse hišo na levi strani navedenih cest.
Številka: 013-1/62-1/1.
Grosuplje, dne 20/2-1962.
Iz urada tajnika občinskega ljudskega odbora Grosuplje
OBČINA MEDVODE
176.
Na podlagi 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih
zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) ter 11. člena zakona o knjižnicah (Uradni list LRS, št. 26/61) je občinski ljudski odbor Medvode na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. decembra 1961 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi Ljudske knjižnice v Medvodah
Ustanovi se ljudska knjižnica (v nadaljnjem besedilu »zavod«) kot samostojni zavod.
Ime zavoda je: Ljudska knjižnica v Medvodah.
Sedež zavoda je v Medvodah.
Naloge zavoda so:
1.	zbirati, urejati in Izposojati knjige s področja znanosti, umetnosti in leposlovja v domačih in tujih jezikih;
2.	izposojati knjige, revije, časnike in časopise v knjižnici in izven nje;
3.	propagirati branje knjig ter obisk knjižnic in čitalnic.
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga da ustanovitelj, in s premoženjem, ki ga pridobiva s svojo dejavnostjo.
V sporazumu z Delavsko univerzo prevzema zavod vse premoženje dosedanje ljudske knjižnice v Medvodah.
Zavod vodita upravni odbor in upravnik.
Upravni odbor in 9 članov; sestavljajo ga dva člana, ki jih imenuje občinski ljudski odbor izmed javnih delavcev s področja prosvete in kulture in d gih državljanov, štirje člani, ki jih predlaga svet za prosveto, dva člana, ki jih predlaga občinski odbor SZDL in upravnik zavoda.
4.
Upravnika zavoda imenuje in razrešuje na predlog sveta za prosveto občinski ljudski odbor.
Zavod ima tele sklade:
1.	sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev zavoda;
2.	sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in velika popravila.
6.
Cjfcebni prejemki uslužbencev in delavcev zavoda se določijo po predpisih, ki veljajo za uslužbence in delavce državnih organov.
7.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto občinskega ljudskega odbora.
Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Številka: 01/-04-45/1-61
Datum: 10. februarja 1962.
Predsednik
(inskega ljudskega odbora
Ludvik Tramte, 1. r.
OBČINA RIBNICA
177.
Na podlagi 12. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni lsit FLRJ, št. 2/59) je občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. februarja 1962 sprejel
* ODLOK
o zunanjem izgledu naselij občine Ribnica
L člen
Z zunanjo ureditvijo dvorišč, vrtov zgradb, izložbenih oken, reklamnih in oglasnih desk v trgu Ribnica in v ostalih naseljih občine Ribnica se mora zagotoviti primeren iz-gled naselij.
2.	člen
Pred nameravano spremembo pročelja zgradbe, preureditvijo izložbenih oken, pred namestitvijo reklamnih in oglasnih desk in pred postavitvijo vseh vrst lesenih lop in novih ograj je potrebno zaprositi oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve za dovoljenje. Prošnji se mora priložiti skica ali načrt za preureditev oziroma skica reklamnih ali oglasnih desk.
3.	člen
Na zahtevo oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora morajo lastniki oz. upravljavci:
1.	urediti dvorišča in vrtove, če kvarijo zunanji izgled naselij;
2.	popraviti in prebeliti zgradbe, v katerih odpada omet ali so zanemarjene;
3.	popraviti in obnoviti zanemarjene strehe, žlebove, snegobrane in odtočne cevi;
4.	popraviti in obnoviti vhodna vrata, okna, smetiščne in gnojnične jame, če so v slabem stanju;
5.	zaradi estetskega izgleda ali do-trajanja zamenjati izložbe, reklamne in oglasne deske;
6.	odstraniti dotrajane gradbene objekte, kioske, stojnice, ki kvarijo izgled okolice;
7.	odstraniti obstoječe barake, skladišča hlodov, desk in gradbenega materiala, če kvarijo izgled okolice;
8.	odstraniti ograje, napajalna korita, smetiščne in gnojnične jame, če kazijo zunanji izgled cest in ulic ali motijo promet vozil in pešcev;
9.	opustiti zelenjadne vrtove, če po zazidalnem načrtu naselja niso predvideni;
10.	prepovedati sušenje perila na oknih, balkonih in ložah ob cestah;
11.	urediti, da se v letnem času goji cvetje na balkonih in ložah.
4.	člen
Pri izdajanju dovoljenj po 2. členu oz. zahtev po 3. členu odloka postopa oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve po določbah zakona o splošnem upravnem postopku s tem, da je pritožbeni organ Svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora Ribnica.
5.	člen
Navodila za okrasitev naselij oz. posameznih zgradb v večjem obsegu izda oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Ribnica.
0.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje:
1.	kdor začne urejati stavbe, postavljati reklamne in oglasne deske, preurejati izložbena okna, pa nima za to dovoljenja;
2.	kdor na zahtevo oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve ne popravi ali prebeli stavbe, ne popravi ali ne obnovi vhodnih vrat in oken, ne zamenja izložbe, reklamnih in oglasnih desk, ne odstrani kioskov, stojnic, barak in ograj in ne opusti zelenjadnih vrtov;
3.	kdor postavi lopo (garažo, drvarnico, kurnik in podobno), ali kdor brez dovoljenja postavi kakršnokoli ograjo ali zasadi živo mejo;
4.	kdor se ne ravna po navodilih za okrasitev naselij in zgradb.
7. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 01-352-3/62.
Ribnica, dne 10. februarja 1962.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Stane Goršič 1. r.
178.
Na podlagi 5. člena zakona o načinu gospodarjenja in razpolaganja s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij (Ur. list LRS št. 9-91/61) je občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. februarja 1962 sprejel
PRAVILA
o gospodarjenju in razpolaganju
z rezervnim skladom za potrebe
gospodarskih organizacij občine
Ribnica
1.	člen
V občinski in republiški rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij se steka 3 % prispevek, oziroma prispevek v odstotku, kakor ga določa občinski družbeni plan, ki ga plačujejo gospodarske organizacije na območju občine Ribnica od doseženega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke in za znesek, ki ga morajo gospodarske organizacije vplačevati v svoj rezervni sklad (Zakon o ustanavljanju in uporabi sredstev republiških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organzacij — Uradni list FLRJ št. 9-83/61).
2.	člen
Gospodarske organizacije na območju občine Ribnica vplačujejo v občinski rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij" (v nadaljnjem besedilu: sklad) 3 %, oziroma odstotek, kakor to določa občinski družbeni plan od doseženega občinskega dohodka.
3.	člen
Sredstva, ki jih vplačujejo gospodarske organizacije v rezervni sklad občine Ribnica, se zbirajo na posebnem bančnem računu kot skupna rezerva gospodarskih organizacij.
4.	člen
Sredstva sklada upravlja in z njimi razpolaga odbor. Upravni odbor
ima predsednika in 4 člane, ki jih imenuje občinski ljudski odbor.
Predsednik je odredbodajalec za izvajanje proračuna sklada. Upravni odbor lahko prenese pravice od odredbodajalca na drugo osebo.
5.	člen
Sklad ima lahko tajnika, ki ga imenuje upravni odbor.
V primeru, da sklad ne imenuje tajnika, vodi administrativna dela za sklad upravni organ občinskega ljudskega odbora, pristojen za gospodarstvo.
6.	člen
Strokovno knjigovodska opravila za sklad opravlja banka, v kateri so naložena sredstva sklada.
7.	člen
Upravni odbor izvršuje svoje naloge samo na sejah, ki se sklicujejo po potrebi.
Seje sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora ali pooblaščeni član.
Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica članov in če za sklep glasuje večina navzočih članov.
O sejah se- piše zapisnik, ki ga podpišeta predsedujoči in zapisnikar.
Upravni odbor lahko vabi na seje tudi druge osebe.
8.	člen
Sredstva sklada se lahko uporabljajo:
1.	za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov delavcev gospodarskih organizacij, če gospodarska organizacija ne more kriti takih izplačil iz ustanovljenega čistega dohodka ali iz sredstev svojih skladov.
Izjemoma pa lahko upravni odbor sklada dovoli posojilo gospodarskim organizacijam tudi preko višine zajamčenih osebnih dohodkov;
2.	za kritje drugih poslovnih izgub in za sanacije;
3.	za pospeševanje poslovanja gospodarskih organizacij.
Sklad lahko najame posojilo iz republiškega rezervhega sklada.
Če nima na svojem računu dovolj sredstev za kritje izplačil po prejšnjem odstavku tega člena
9.	člen
Sredstva sklada daje upravni odbor na podlagi obrazložene vloge gospodarske organizacije.
Vlogi je treba predložiti ekonomsko finančno dokumentacijo.
Upravni odbor lahko po potrebi zahteva tudi drugo dokumentacijo.
10.	člen
Sredstva sklada daje upravni odbor sklada za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov delavcev gospodarskih organizacij kot posojilo, za kritje poslovnih izgub, za sanacije in za pospeševanje poslovanja gospodarskih organizacij pa lahko da upravni odbor sredstva sklada kot posojilo ali kot dotacijo. O tem izda upravni odbor poseben sklep.
V sklepu navede gospodarska organizacija znesek danih sredstev in namen uporabe ter določi pogoje za vračanje, zlasti obrestno mero, čas, za katerega se dajejo sredstva in rok vračanja.
11.	člen
Na podlagi sklepa upravnega odbora sklene banka, pri kateri so na-
ložena sredstva, s koristnikom sredstev pismeno podobdo o najetju posojila. V pogodbi je treba zlasti navesti pogodbeni stranki določbe sklepa upravnega odbora in obveznosti.
12.	člen
Upravni odbor nadzoruje uporabo danih sredstev.
Če gospodarska organizacija uporablja sredstva za druge namene, kakor so ji bile dana, lahko upravni odbor ustavi nadaljnja izplačila in zahteva vrnitev že prejetih sredstev ne glede na dogovorjene roke vračanja.
V primeru, da ugotovi banka, pri kateri so naložena sredstva, da gospodarska organizacija ne uporablja danih sredstev namensko, mora o tem takoj obvestiti upravni odbor sklada.
13.	člen
Upravni odbor sprejema vsako leto plan oziroma predračun dohodkov, s katerimi bo sklad predvidoma razpolagal v določenem letu. Na koncu vsakega leta sprejme upravni odbor zaključni račun sklada. Neuporabljena sredstva tekočega leta se prenesejo kot dohodek sklada za naslednje leto.
14.	člen
Upravni odbor poroča enkrat letno občinskemu ljudskemu odboru o gospodarjenju in uporabi sredstev sklada.
15.	člen
Ta pravila veljajo od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljajo pa se od 1. januarja 1962.
Številka: 04-402-2/62.
Ribnica, dne 10. februarja 1962.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Stane Goršič 1. r.
RAZPIS
Komisija za razpis delovnih mest občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi razpisuje delovno mesto
tajnika občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi.
Pogoji: diplomirani pravnik z večletno upravno prakso.
Pismene in kolkovane prošnje z življenjepisom in podatki o izobrazbi in strokovni praksi naj kandidati vložijo pri občinskem ljudskem odboru Zagorje ob Savi najpozneje do 15. marca 1962.
Komisija za razpis delovnih mest občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi. * v
VSEBINA
Poročilo TajniSIva za notranje zadeve o dolu v letu 1961.
175.	Popravek odloka o razpisu nadomestnih volitev občine Grosuplje.
176.	Odločba o ustanovitvi Ljudsko knjižnice
v Medvodah,
177.	Odlok o zunanjem izgledu naselij občine Ribnica.
178.	Pravila o gospodarjenju in razpolaganju z rezervnim skladom za potrebe gospodarskih organizacij občino Ribnica. Razpis mesta tajnika občinskega ljud skega odbora Zagorje ob Savi.