SKUPŠCINA OBČINE LJUBLJANA-SlŠKA Sekretariat za občo upravo
INFORMACIJA
o delovanju skupne delovne skupnosti
delavcev krajevnih skupnosti
občine Ljubljana-Šiška
1. TJVOD
1.1. Na pobudo družbenega pravobranilca samo-upravljanja, družbenopolitičnih organizacij občine in osnovne organizacije sindikata delavcev krajevnih skupnosti, je sekretariat za občo upravo v prvem pol-letju 1983 sprožil potrebne aktivnosti za samoupravno organiziranost delavcev, zaposlenih v krajevnih skup-nostih v delovne skupnosti. V ta namen so bile izdelane tri variante možne organiziranosti, in to: 5 delovnih skupnosti, 3 delovne skupnosti ali 1 delovna skupnost. Vse tri variante, s potrebnimi obrazložitvami, je izvrš-ni svet skupščine občine posredoval v obravnavo de-lavcem in organom samouprave vseh krajevnih skup-nosti. Osnovna organizacija sindikata, kot edina oblika organiziranosti delavcev, zaposlenih v krajevnih skup-nostih in organi samouprave večine krajevnih skup-nosti, so v obravnavi podprli ustanovitev skupne de-
lovne skupnosti delavcev vseh krajevnih skupnosti ob-čine kot najprimernejšo obliko samoupravne organizi-ranosti.
1.2.  Na   podlagi   stališč   delavcev   in   organov   samo-uprave   krajevnih   skupnosti   je   sekretariat   za   občo upravo pripravil samoupravni sporazum o ustanovitvi delovne skupnosti delavcev krajevnih skupnosti. Samo-upravni sporazum se po izvedbi predpisanega postopka sprejele vse krajevne skupnosti, razen KS Komandant Stane I, Komandant Stane II in Komandant Stane III. Te  tri  krajevne  skupnosti   niso  sklenile  predloženega samoupravnega   sporazuma   o   ustanovitvi   skupne  de-lovne skupnosti z motivacijo, da že imajo ustanovljeno svojo delovno skupnost ter da bodo o pristopu k samo-upravnemu sporazumu ponovno odločale, ko bodo vid-ni prvi rezultati  delovanja skupne delovne skupnosti. Krajevne skupnosti s področja Medvod, ki so prav ta-ko imele organizirano svojo delovno skupnost, so kljub temu pristopile k skupni delovni skupnosti.
1.3.  Skupno delovno skupnost tvorijo delavci 29 kra-jevnih skupnosti, v katerih je bilo na dan 31. 7. 1986 zaposlenih  53  delavcev,  delovno skupnost Komandant Stane pa vse tri krajevne skupnosti Komandanta Sta-neta, v katerih je zaposlenih 6 delavcev.
2. ORGANIZIRANOST SKUPNE DELOVNE SKUPNOSTI
2.1.  Sočasno  s  sprejemanjem  samoupravnega spora-zuma o ustanovitvi skupne delovne skupnosti so pote-kale tudi aktivnosti za sprejem samoupravnega spora-zuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovor-nostih med krajevnimi  skupnostmi in delovno skup-nostjo delavcev krajevnih skupnosti, v katerem so bili opredeljeni temeljni odnosi med krajevnimi skupnost-mi in delovno skupnostjo delavcev pri opravljanju del in nalog po načelih svobodne menjave dela. Ta samo-upravni sporazum je sprejelo le 7 krajevnih skupnosti in   delovna   skupnost   delavcev   krajevnih   skupnosti. Kljub naporom, ki jih je vložila delovna skupnost de-lavcev   krajevnih   skupnosti   in   sekretariat   za   občo upravo,   tega  samoupravnega  sporazuma  do  danes  ni sprejela večina krajevnih skupnosti tako, da so ostali odnosi   med   delovno   skupnostjo   delavcev   krajevnih skupnosti in krajevnimi skupnostmi samoupravno ne-urejeni.
2.2.  V  mesecu  deeembru  1983  so  delavci krajevnih skupnosti sprejeli samoupravni sporazum o združeva-nju  dela v delovni skupnosti in statut delovne skup-nosti. V januarju 1984 so izvolili svet in druge organe upravljanja  ter delegacije delovne skupnosti  za dele-giranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih in sa-moupravnih interesnih skupnosti. S 1. januarjem 1984 je bila izvedena tudi  vključitev delavcev posameznih krajevnih skupnosti in delavcev računovodstva krajev-nih  skupnosti  v  delovno  skupnost.  Delovna  skupnost je  sprejela   tudi   pravilnik  o  reševanju   stanovanjskih vprašanj delavcev in pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ostali samoupravni akti delovne skupnosti pa so ostali v osnutkih za javno razpravo. Temeljni razlog za tako stanje  je  nesprejeti  samoupravni sporazum o  medse-bojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med de-lovno skupnostjo delavcev in krajevnimi skupnostmi.
2.3.  Zaradi   nesprejetega   samoupravnega  sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi se delovna skupnost financira z začasnimi rešitvami. Ta-ko se za delavce računovodstva zagotavljajo potrebna sredstva  neposredno  iz  proračuna  občine,  vsaka  kra-jevna skupnost pa nakazuje sredstva delovni skupno-sti za svoje delavce z začasnimi sklepi. Tak sistem fi-nanciranja delovne skupnosti povzroča pri posameznih izplačilih  osebnih  dohodkov težave, saj  nekatere kra-jevne skupnosti  ne nakazujejo potrebnih sredstev te-koče, temveč pogosto le po vsakokratnih urgencah.
2.4.  Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi ni bil sprejet zaradi neenot-nih stališč glede ureditve statusa in delokroga tajnika krajevne skupnosti v statutih, določitve potrebnega šte-vila in strukture delavcev za opravljanje del in nalog po posameznih krajevnih skupnostih, nedodelanih os-nov in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka
delovne skupnosti ter zaradi različnih stališč glede sprejemanja delavcev v dDlovno razmerje in izvajanje ostaiih pravic in obveznosti iz delovnih razmerij in za-radi opredelitve odgovornosti delovne skupnosti za opravljanje del in nalog v posameznih krajevnih skup-nostih. Poenotenje stališč krajevnih skupnosti in de-lovne skupnosti v teh vprašanjih je predpogoj za ure-ditev medsebojnih odnosov in za normalno delovanje delovne skupnosti. To pa pomeni, da bi se morali or-gani samoupravljanja krajevnih skupnosti odreči ne-katerim svojim sedanjim pravicam glede urejanja de-lovnih razmerij in delitve dohodka in osebnih dohod-kov v korist organov upravljanja delovne skupnosti, delovna skupnost pa bi morala v celoti prevzeti odgo-vornost za opravljanje del in nalog, ki so jih krajevne skupnosti prenesle na delovno skupnost v vsaki kra-jevni skupnosti.
3. FINANCIRANJE DELOVNE SKUPNOSTI IZ  SREDSTEV  ZA  DELO   KRAJEVNIH SKUPNOSTI
3.1.  Sredstva   za   delovanje   delegatskega   sistema   in krajevne samouprave se oblikujejo po dogovoru o ob-likovanju in razporejanju sredstev splošne porabe ob-čin in mesta Ljubljane. Višina sredstev porabe za po-samezno občino je določena po naslednjih merilih in kriterijih:   prebivalstvo   30%,   zaposleni   20%,   število delegacij 40 % in površina krajevne skupnosti 10 %. Na podlagi  teh kriterijev je delež naše občine v skupni vsoti Ljubljane 22,50 % oz. 150,474.000 din za leto 1986. V  rebalansu o  proračunu  pa zagotavljamo 228,048.000 dinarjev,  kar  je  51,55 %   več.   Vse ljubljanske  občine namenjajo več sredstev, kot je določeno po ljubljan-skem dogovoru o splošni porabi. Tako so v letu  1985 namenile: občina Bežigrad 11,71 % več, občina Center 7,8 %  več, občina Moste-Polje 10,87 %  več, občina Ši-ška 55,70 % več in občina Vič-Rudnik 0,40 % več. Več-ja sredstva, namenjena za delovanje krajevne skupno-sti, bremenijo skupni obseg dogovorjene porabe posa-mezne občine. To povzroča dva problema: neenotno fi-nanciranje krajevnih skupnosti v Ljubljani in zmanj-ševanje drugih oblik porabe v korist krajevnih skup-nosti.
3.2.  Na podlagi meril in kriterijev, sprejetih v posa-meznih   občinah,   se  razporejajo  sredstva,   določena  v proračunu,  na posamezne krajevne skupnosti.  Spora-zum o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne kra-jevne skupnosti iz sredstev proračuna občine naše ob-čine določa, da je delež posameznih meril naslednji: velikost krajevne skupnosti  40 %,  samoupravna orga-niziranost v krajevni skupnosti 50 % in delovanje druž-benopolitičnih  organizacij  in  društev  10 %.  Ti  odnosi so izraženi v točkah. Od skupno določenih sredstev v proračun namenjamo: za delovanje delegatskega siste-ma   in   krajevne  samouprave   185,020.000 din,   za  reše-vanje prostorskih problemov 4,500.000 din in za delo-vanje računovodstva krajevnih skupnosti 38,528.000 di-narjev.
Po raerilih in kriterijih iz sporazuma se delijo sred-stva proračuna na posamezne krajevne skupnosti. V strukturi sredstev se indeksirajo z rastjo, določeno za oblikovanje splošne porabe, ločeno pa sredstva za oseb-ne dohodke, materialne stroške in amortizacijo.
3.3.  Iz  tako oblikovanih  sredstev za izvajanje dele-gatskega sistema in krajevne samouprave se namenja-jo sredstva tudi delovni skupnosti krajevnih skupnosti. Od tega je pretežni del za osebne dohodke in skupno porabo,  le  majhen  del  za  materialne  stroške.   Zaradi nesprejetega samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah,  obveznostih  in  odgovornostih  med  delovno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi, je zagotavljanje sredstev za izplačilo osebnih dohodkov delavcev delov-ne  skupnosti  prepuščeno  svetom  krajevnih  skupnosti.
3.4.  Delavci delovne skupnosti, ki se jim vsakome-sečno dotirajo sredstva za kritje osebnih dohodkov, so v popolni odvisnosti od krajevnih skupnosti, ki svoje obveznosti poravnajo ali ne poravnajo do dviga oseb-nih dohodkov, saj je obračun osebnih dohodkov prek avtomatske obdelave podatkov enoten za vse delavce delovne skupnosti. V krajevnih skupnostih je še ved-no  močno  prisotno  tolmačenje  osnov  za  razporeditev mase sredstev za osebne dohodke na posamezne kra-jevne skupnosti po sporazumu in razporeditev osebnih
dohodkov na posameznega delavca. Masa točk po po-samezni krajevni skupnosti na podlagi sporazuma je le osnova za razporeditev osebnih dohodkov po krajev-nih skupnostih. Število točk za posameznega delavca pa je vrednotenje del in nalog. V primeru razporedit-ve osebnih dohodkov na posamezno krajevno skupnost je vrednost točke le matematičen izračun med dovo-ljeno maso osebnih dohodkov, ki je v okviru sredstev za delo krajevnih skupnosti oblikovana v proračunu in številom točk po sporazumu. Pri vrednotenju točk po-sameznega delavca pa se uporablja vrednost točke de-lovne skupnosti upravnih organov. Vrednotenje nalog in opravil pa je prepuščeno v odločanje svetom krajev-nih skupnosti, ki brez analitičnih ocen določajo število točk in jih formalno predlagajo svetu delovne skupno-sti krajevnih skupnosti v sprejem. Tako je svet delov-ne skupnosti krajevnih skupnosti že samo v prvem pol-letju 1986 za dvanajst krajevnih skupnosti in za 14 de-lavcev spremenil število točk navzgor za 741, oz. bruto vrednosti točke 344,19 din za mesec junij, za kar so po-trebna sredstva 225.000 din mesečno oz. 3,060.000 din letno.
3.5. Z ozirom na sprejete družbene usmeritve o raz-porejanju sredstev za osebne dohodke in možno rast osebnih dohodkov v dejavnostih izven gospodarstva ima tak način določanja osebnih dohodkov v posamez-nih krajevnih skupnostih za posledico zmanjšanje osebnih dohodkov drugih delavcev v delovni skupnosti, v kolikor delovna skupnost ne želi biti prekoračitelj družbenega dogovora, kar poraja še dodatne probleme in konflikte v odnosih do delovne skupnosti.
4. OCENA STANJA IN MOŽNE RESlTVE
4.1.  Ce ocenjujemo dosedanje delovanje skupne de-lovne  skupnosti   delavcev  krajevnih  skupnosti,  lahko ugotovimo, da temeljni cilji,  ki so bili zastavljeni ob njeni ustanovitvi, niso uresničeni. Delavci so sicer for-malno ustanovili delovno skupnost, izvolili svoje orga-ne in delegacije, niso pa urejeni odnosi glede pridobi-vanja  in  razporejanja  dohodka  in  osebnih  dohodkov ter izvajanja pravic, obveznosti in odgovornosti delav-cev iz delovnega razmerja. Obseg pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev ni odvisen od združevanja dela v   delovni   skupnosti,   ampak   izključno   od   krajevne skupnosti, za katero posamezen delavec opravlja dogo-vorjena dela in naloge. Delovna skupnost ne more iz-polnjevati  svojih  samoupravnih  obveznosti  v  obsegu in na način, kot je to opredeljeno v veljavnih predpi-sih, ampak le v tistem obsegu in na način, ki ga za vsak  konkreten  primer  določajo posamezne krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti ne izpolnjujejo svojih obvezno-sti do delovne skupnosti kot celote, ampak le do svojih delavcev v tej delovni skupnosti. Delovna skupnost ni postala organizator in izvajalec opravljanja dogovor-jenih del in nalog za krajevne skupnosti, ki so jo usta-novile, ampak so to delavci posameznih krajevnih skupnosti. Skratka, krajevne skupnosti so oblikovale delovno skupnost zato, da jo imajo, delajo pa naprej tako, kot so delali pred njeno ustanovitvijo, delovna skupnost pa je storila premalo, da bi svojo funkcijo v odnosu do krajevnih skupnosti uveljavila.
4.2.  Ob navedenih ugotovitvah je sekretariat za ob-čo upravo pripravil tri možne rešitve nastalega stanja:
a)   da skupna delovna skupnost ostane, s tem, da kra-jevne skupnosti in delovna skupnost delavcev krajev-nih skupnosti takoj pristopijo k ustrezni ureditvi med-sebojnih  pravic,  obveznosti  in  odgovornosti  primerno načelom svobodne menjave dela in sklenejo potrebni samoupravni sporazum;
b)  da krajevne skupnosti razformirajo skupno delov-no skupnost, a odnose z delavci, ki delajo v krajevnih skupnostih,  uredijo pogodbeno v skladu z 12.  členom zakona o delovnih razmerjih;
c) da krajevne skupnosti razformirajo skupno de-lovno skupnost, uredijo odnose s svojimi delavci po do-ločilih 12. člena zakona o delovnih razmerjih, računo-vodska dela pa se prenesejo v službo za proračun in finance občine;
Poleg tega so možne še druge rešitve nastalega sta-nja; več delovnih skupnosti; delovna skupnost le za opravljanje računovodskih del itd.
4.3. Informacija sekretariata za občo upravo s pred-logi možnih rešitev je bila posredovana vsem krajev-nim konferencam SZDL in delovni skupnosti. Na in-formacijo so bila posredovana naslednja stališča:
a)  Zbor delavcev delovne skupnosti ugotavlja, da je nastala situacija posledica nerazčiščenih odnosov med delovno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi pred nje-no ustanovitvijo, neurejenih odnosov med delavci in or-gani v posameznih krajevnih skupnostih, nepripravlje-nost delavcev za sodelovanje v samoupravnih in dru-gih  organih delovne skupnosti,  neurejenem financira-nju   krajevnih   skupnosti,   nezainteresiranosti   organov samouprave krajevnih skupnosti za probleme delovne skupnosti,   v   posebnem  statusu  delavk  računovodstva glede  financiranja,  v  neprofesionalnem  vodji  delovne skupnosti,   nesklenjenem  samoupravnem  sporazumu   o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih in v   premajhni   strokovni   pomoči   sekretariata  za   občo upravo. Zbor delavcev v načelu podpira skupno delov-no skupnost, vendar pod pogojem, da so predhodno re-šena eksistenčna vprašanja krajevnih skupnosti, ker v nasprotnem je skupna delovna skupnost le sama sebi namen.   Prednosti   skupne   delovne   skupnosti   vidijo predvsem v skupnih sredstvih za reševanje stanovanj-skih  problemov  delavcev,  v  enotnem  načinu  uporabe sredstev porabe, v enotnem obračunu osebnih  dohod-kov in v enakopravnem mestu v sistemu delegatskega odločanja.
b)  KS Milan Majcen je ob sprejemu stališča, da pod-pira tretjo varianto, opozorila na stanje pri sprejema-nju  samoupravnih  aktov v  delovni  skupnosti,  na  po-trebo večje pomoči s strani strokovnih delavcev občin-ske uprave, ne nerazčiščene dileme organiziranosti de-lovne skupnosti, na neažurno delo računovodske službe, na delitev sredstev krajevnih skupnosti za nefunkcio-nalno dejavnost in delovanje delegatskega sistema, na potrebo po sprejemu samoupravnega sporazuma o fi-nanciranju razvoja krajevnih skupnosti in financiranju delegatskega sistema samoupravnih interesnih skupno-sti in na finančno nepokrite prenose novih obveznosti na krajevne skupnosti.
c)  KS   Litostroj   ocenjuje   dosedanje   delo   delovne skupnosti kritično z mnogo slabostmi in pomanjklji-vostmi, saj  delovna skupnost še nima splošnih aktov, dosedanji osnutki teh aktov so bili slabi in niso upo-števali  namena delovanja delovne skupnosti. Podpira-jo prvo varianto. Zaradi nerešenega problema financi-ranja krajevnih  skupnosti  je kadrovska  zasedba pre-skromna, da bi lahko delovna skupnost uspešno delo-vala. Delo delovne skupnosti je funkcionalno slabo or-ganizirano. Odgovornost za tako stanje nosi ustanovi-telj,   to  je  upravni  organ,   ki   že  nekaj   let  neuspešno rešuje financiranje krajevnih skupnosti.
Ob ponovni obravnavi so se v KS Litostroj oprede-lili za III. varianto, ocenili pluse in minuse obeh dru-gih variant, povezali problematiko delovne skupnosti z nerešenim financiranjem krajevnih skupnosti, s ka-drovskimi problemi in fluktuacijo delavcev, s proble-matiko finančne službe itd.
d)  KS Edvard Kardelj predlaga organiziranje del in nalog za krajevne skupnosti v več delovnih skupnostih po zaključenih celotah, saj bi to povečalo učinkovitost njihovega dela. KS Edvard Kardelj bi organizirala de-lovno skupnost skupaj s KS Pirniče in KS Gameljne.
e)  KS  Bratov  Babnik  podpira  tretjo varianto,  prav tako   pa   tudi   KS   Vižmar.ie-Brod.   KS   Vižmarje-Brod meni, da bi ob tem morali v občinskem merilu zago-toviti  skupna merila za vrednotenje del in nalog de-lavcev krajevnih skupnosti ter druge pravice iz delov-nega razmerja.
f)  KS  Komandant Stane I,  Komandant Stane II  in Komandant   Stane   III   so   obravnavale   problematiko kljub temu, da imajo organizirano svojo delovno skup-nost, saj imajo težave v nepriznavanju potreb po sred-stvih za organiziranje lastne računovodske službe, saj ne dobijo za te namene sredstev iz proračuna občine. Podpirajo drugo ali tretjo varianto s tem, da se njiho-ve krajevne skupnosti tretira enako kot ostale.
g)  KS   Hinko   Smrekar   podpira   tretjo   varianto.   Po njihovem mnenju je bila delovna skupnost oblikovana na pritisk občine,  čeprav so bili že od vsega začetka prepričani v njen  neuspeh. To njihovo prepričanje je danes potrjeno, potrjeni pa so tudi vsi njihovi pomisle-
ki o racionalnosti, ažurnosti in kvaliteti dela in stro-ških poslovanja delovne skupnosti. Zaradi specifičnosti dela v posameznih krajevnih skupnostih niso za enot-no določanje osebnih dohodkov. Skupaj naj opravljajo le finančno delo in nadzor nad pomožnimi deli.
h) KS Ljubo Sercer podpira prvo varianto, s tem, da se opredeli pravni status delovne skupnosti, da so v njej vključene vse krajevne skupnosti, da se uredi problematika delovnih razmerij, da se delovna skup-nost finančno osamosvoji in se zagotovi njeno profe-sionalno vodenje.
i) KS Preska bo o variantah odločala, ko bo dobila stališča delovne skupnosti.
j) KS Smlednik se ni opredelila do nobenega od predlogov, ker niso izdelane potrebne analize. Za učin-ke naj odgovarja tisti, ki je tako organiziranost sforsi-ral. Z variantami je potrebno seznaniti delovno skup-nost, saj gre za posege v njihovo samoupravno organi-ziranost.
5. ZAKLJUCNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI
5.1.  V zvezi s podanimi pripombami posameznih kra-jevnih skupnosti pa dajemo naslednji komentar:
a)  Oblikovanje  skupne  delovne  skupnosti  ni  posle-dica prisile in pritiskov s strani upravnih organov in izvršnega sveta skupščine občine, ampak iniciative de-lavcev krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organi-zacij   in   družbenega   pravobranilca   samoupravljanja. Upravni organi in izvršni svet je ponudil v odločitev tri variante. Za skupno delovno skupnost so se opre-delili delavci krajevnih skupnosti in organi upravlja-nja krajevnih skupnosti, razen kot je znano, KS Ko-mandant Stane I, II in III. Več pripomb pa so imele KS Hinko Smrekar in KS Pirniče.
b)   Upravni organi in izvršni svet ni prenesel nobe-nih novih obveznosti na krajevne skupnosti, v kolikor pa so jih prenesli drugi samoupravni organi, pa bi le-ti morali  zagotoviti  tudi  potrebna finančna  sredstva  za njihovo izvedbo.
c)  Pereča  problematika  financiranja delovanja  kra-jevnih skupnosti ni in ne more biti razlog za nedelo-vanje samoupravnih organov v delovni skupnosti, lah-ko pa bi vplivala na ekonomski položaj delavcev kra-jevnih skupnosti, v kolikor ne bi bilo zagotovljenih po-trebnih finančnih sredstev za osebne dohodke in skup-no porabo.  Ta sredstva pa so krajevnim skupnostim zagotovljena iz občinskega proračuna za delovanje de-legatskega sistema in krajevne samouprave.
d)  Smatramo, da je sekretariat za občo upravo nudil vso zahtevano strokovno pomoč delovni skupnosti pri opravljanju  njene  funkcije,  ni  mogel  in  ne  more  pa prevzeti  nalog,  pravic,  obveznosti  in  odgovornosti,  ki jih morajo opravljati delavci krajevnih skupnosti kot člani skupne delovne skupnosti.
e)  Osnovni razlog za slabo delovanje delovne skup-nosti je potrebno iskati v neurejenih odnosih med de-lovno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi pri uresni-čevanju medsebojnih pravic, obveznosti in odgovorno-sti. Vsi problemi  izvirajo iz tega neurejenega odnosa ter je zato vsako iskanje drugih razlogov oddaljevanje od njihovega i azreševanja.
5.2.  Iz podanih pismenih stališč in opravljenih raz-govorov s posameznimi krajevnimi skupnostmi izhaja, da je večina krajevnih skupnosti za predloženo tretjo varianto možne rešitve nastale situacije, to je, da kra-jevne skupnosti  razformirajo obstoječo delovno skup-nost,  odnose s svojimi delavci  uredijo v skladu z 12. členom  zakona  o  delovnih  razmerjih,  računovodsko-knjigovodska dela pa se prenesejo na službo za pro-račun in finance občine. S tam bo dana možnost kra-jevnim  skupnostim,  da  organizirajo  opravljanje  stro-kovnih in admimstrativnih del glede na svoje potrebe in  specifičnosti   ter  v  okviru   razpoložljivih  finančnih si-edstev.
5.3.  Sveti krajevnih skupnosti bi s pogodbo ali samo-upravnim  sporazumom  z  delavci  krajevnih  skupnosti opredelili dela in naloge, ki jih bodo za njih opravljali, uredili sklenitev delovnih rzamerij in razporejanje de-lavcev, delovni čas. odmore in letne dopuste, odgovor-nost za delovanje obveznosti ter pridobivanje in razpo-rejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
5.4.  Pri  uresničevanju tretje variante rešitve pa bi bilo potrebno, da krajevne skupnosti zaradi enotnega reševanja posameznih vprašanj:
a)  omogočijo združevanje sredstev skupne porabe in skupno reševanje stanovanjske problematike in druž-benega  standarda  delavcev  vseh  krajevnih  skupnosti. To bi delavci in organi krajevnih skupnosti uredili s posebnim samoupravnim sporazumom;
b)  sprejmejo poseben samoupravni sporazum o skup-nih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev krajevnih skupno-sti,  za urejanje delovnih  razmerij  delavcev krajevnih skupnosti  in  o  ustanovitvi  skupne  disciplinske  komi-sije;
c)  omogočijo, da delavci krajevnih skupnosti obliku-jejo skupaj z delavci upravnih organov in drugih orga-nov skupne delegacije za delegiranje delegatov v skup-ščine družbenopolitičnih in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti;
d)  pooblastijo službo za finance in  proračun, da v skladu  z zakonom o  knjigovodstvu vodi v njihovem imenu  knjigovodska  opravila  (glavna knjiga,  osnovna sredstva in obračun osebnih dohodkov), o čemer skle-nejo ustrezen dogovor.
5.5.  Na  podlagi  sprejetih  stališč  v  skupščini  občine in odločitev organov krajevne samouprave bi sekreta-riat za občo upravo pripravil potrebne strokovne pod-lage za skupno urejanje posameznih vprašanj ter orga-niziral in vodil postopke za sprejem potrebnih samo-upravnih aktov. Sekretariat za občo upravo bi pripravil tudi vzorec samoupravnega sporazuma oz. pogodbe o delovnih  razmerjih  ter  medsebojnih  pravicah,  obvez-nostih in odgovornostih po določilih 12. člena zakona o delovnih razmerjih.
Ocenjujemo, da bi lahko končali vse aktivnosti v ro-ku treh mesecev po sprejetju odločitev krajevnih skup-nosti.
Sekretariat za občo upravo
Stališča izvršnega sveta:
1.  Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška je na 27. seji, dne 22. 10. 1986, obravnaval in sprejel in-formacijo o delovanju skupne delovne skupnosti delav-cev   krajevnih   skupnosti   občine   Ljubljana-Siška   in predlaga izvršnemu zboru  krajevnih skupnosti, da ga obravnava in sprejme.
2.  Izvršni svet ugotavlja, da so na stanje, v katerem se   je   znašla   delovna   skupnost   krajevnih   skupnosti, vplivali poleg subjektivnih tudi objektivni razlogi, kot so  sistem in  način  dela krajevnih  skupnosti  z vsemi specifičnostmi,   dislociranost   posameznih   delavcev   po krajevnih skupnostih itd.  ter zato podpira predloženo tretjo varianto rešitve nastalega stanja.  Ob  tem pod-pira tudi predlog za razrešitev vprašanj, ki pa naj bi jih   krajevne   skupnosti   enotno   rešile   s   sprejemom ustreznih samoupravnih sporazumov.
3.  Izvršni svet zadolžuje sekretariat za občo upravo, da vzpodbudi in organizira vse potrebne aktivnosti, da bodo v skupščini sprejeta stališča izvedena v roku treh mesecev po njihovem sprejetju.
Izvršni svet