SKUPŠCINA OBČINE LJUBLJANA-SlŠKA Sekretariat za občo upravo INFORMACIJA o delovanju skupne delovne skupnosti delavcev krajevnih skupnosti občine Ljubljana-Šiška 1. TJVOD 1.1. Na pobudo družbenega pravobranilca samo-upravljanja, družbenopolitičnih organizacij občine in osnovne organizacije sindikata delavcev krajevnih skupnosti, je sekretariat za občo upravo v prvem pol-letju 1983 sprožil potrebne aktivnosti za samoupravno organiziranost delavcev, zaposlenih v krajevnih skup-nostih v delovne skupnosti. V ta namen so bile izdelane tri variante možne organiziranosti, in to: 5 delovnih skupnosti, 3 delovne skupnosti ali 1 delovna skupnost. Vse tri variante, s potrebnimi obrazložitvami, je izvrš-ni svet skupščine občine posredoval v obravnavo de-lavcem in organom samouprave vseh krajevnih skup-nosti. Osnovna organizacija sindikata, kot edina oblika organiziranosti delavcev, zaposlenih v krajevnih skup-nostih in organi samouprave večine krajevnih skup-nosti, so v obravnavi podprli ustanovitev skupne de- lovne skupnosti delavcev vseh krajevnih skupnosti ob-čine kot najprimernejšo obliko samoupravne organizi-ranosti. 1.2. Na podlagi stališč delavcev in organov samo-uprave krajevnih skupnosti je sekretariat za občo upravo pripravil samoupravni sporazum o ustanovitvi delovne skupnosti delavcev krajevnih skupnosti. Samo-upravni sporazum se po izvedbi predpisanega postopka sprejele vse krajevne skupnosti, razen KS Komandant Stane I, Komandant Stane II in Komandant Stane III. Te tri krajevne skupnosti niso sklenile predloženega samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne de-lovne skupnosti z motivacijo, da že imajo ustanovljeno svojo delovno skupnost ter da bodo o pristopu k samo-upravnemu sporazumu ponovno odločale, ko bodo vid-ni prvi rezultati delovanja skupne delovne skupnosti. Krajevne skupnosti s področja Medvod, ki so prav ta-ko imele organizirano svojo delovno skupnost, so kljub temu pristopile k skupni delovni skupnosti. 1.3. Skupno delovno skupnost tvorijo delavci 29 kra-jevnih skupnosti, v katerih je bilo na dan 31. 7. 1986 zaposlenih 53 delavcev, delovno skupnost Komandant Stane pa vse tri krajevne skupnosti Komandanta Sta-neta, v katerih je zaposlenih 6 delavcev. 2. ORGANIZIRANOST SKUPNE DELOVNE SKUPNOSTI 2.1. Sočasno s sprejemanjem samoupravnega spora-zuma o ustanovitvi skupne delovne skupnosti so pote-kale tudi aktivnosti za sprejem samoupravnega spora-zuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovor-nostih med krajevnimi skupnostmi in delovno skup-nostjo delavcev krajevnih skupnosti, v katerem so bili opredeljeni temeljni odnosi med krajevnimi skupnost-mi in delovno skupnostjo delavcev pri opravljanju del in nalog po načelih svobodne menjave dela. Ta samo-upravni sporazum je sprejelo le 7 krajevnih skupnosti in delovna skupnost delavcev krajevnih skupnosti. Kljub naporom, ki jih je vložila delovna skupnost de-lavcev krajevnih skupnosti in sekretariat za občo upravo, tega samoupravnega sporazuma do danes ni sprejela večina krajevnih skupnosti tako, da so ostali odnosi med delovno skupnostjo delavcev krajevnih skupnosti in krajevnimi skupnostmi samoupravno ne-urejeni. 2.2. V mesecu deeembru 1983 so delavci krajevnih skupnosti sprejeli samoupravni sporazum o združeva-nju dela v delovni skupnosti in statut delovne skup-nosti. V januarju 1984 so izvolili svet in druge organe upravljanja ter delegacije delovne skupnosti za dele-giranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih in sa-moupravnih interesnih skupnosti. S 1. januarjem 1984 je bila izvedena tudi vključitev delavcev posameznih krajevnih skupnosti in delavcev računovodstva krajev-nih skupnosti v delovno skupnost. Delovna skupnost je sprejela tudi pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev in pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ostali samoupravni akti delovne skupnosti pa so ostali v osnutkih za javno razpravo. Temeljni razlog za tako stanje je nesprejeti samoupravni sporazum o medse-bojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med de-lovno skupnostjo delavcev in krajevnimi skupnostmi. 2.3. Zaradi nesprejetega samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi se delovna skupnost financira z začasnimi rešitvami. Ta-ko se za delavce računovodstva zagotavljajo potrebna sredstva neposredno iz proračuna občine, vsaka kra-jevna skupnost pa nakazuje sredstva delovni skupno-sti za svoje delavce z začasnimi sklepi. Tak sistem fi-nanciranja delovne skupnosti povzroča pri posameznih izplačilih osebnih dohodkov težave, saj nekatere kra-jevne skupnosti ne nakazujejo potrebnih sredstev te-koče, temveč pogosto le po vsakokratnih urgencah. 2.4. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi ni bil sprejet zaradi neenot-nih stališč glede ureditve statusa in delokroga tajnika krajevne skupnosti v statutih, določitve potrebnega šte-vila in strukture delavcev za opravljanje del in nalog po posameznih krajevnih skupnostih, nedodelanih os-nov in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka delovne skupnosti ter zaradi različnih stališč glede sprejemanja delavcev v dDlovno razmerje in izvajanje ostaiih pravic in obveznosti iz delovnih razmerij in za-radi opredelitve odgovornosti delovne skupnosti za opravljanje del in nalog v posameznih krajevnih skup-nostih. Poenotenje stališč krajevnih skupnosti in de-lovne skupnosti v teh vprašanjih je predpogoj za ure-ditev medsebojnih odnosov in za normalno delovanje delovne skupnosti. To pa pomeni, da bi se morali or-gani samoupravljanja krajevnih skupnosti odreči ne-katerim svojim sedanjim pravicam glede urejanja de-lovnih razmerij in delitve dohodka in osebnih dohod-kov v korist organov upravljanja delovne skupnosti, delovna skupnost pa bi morala v celoti prevzeti odgo-vornost za opravljanje del in nalog, ki so jih krajevne skupnosti prenesle na delovno skupnost v vsaki kra-jevni skupnosti. 3. FINANCIRANJE DELOVNE SKUPNOSTI IZ SREDSTEV ZA DELO KRAJEVNIH SKUPNOSTI 3.1. Sredstva za delovanje delegatskega sistema in krajevne samouprave se oblikujejo po dogovoru o ob-likovanju in razporejanju sredstev splošne porabe ob-čin in mesta Ljubljane. Višina sredstev porabe za po-samezno občino je določena po naslednjih merilih in kriterijih: prebivalstvo 30%, zaposleni 20%, število delegacij 40 % in površina krajevne skupnosti 10 %. Na podlagi teh kriterijev je delež naše občine v skupni vsoti Ljubljane 22,50 % oz. 150,474.000 din za leto 1986. V rebalansu o proračunu pa zagotavljamo 228,048.000 dinarjev, kar je 51,55 % več. Vse ljubljanske občine namenjajo več sredstev, kot je določeno po ljubljan-skem dogovoru o splošni porabi. Tako so v letu 1985 namenile: občina Bežigrad 11,71 % več, občina Center 7,8 % več, občina Moste-Polje 10,87 % več, občina Ši-ška 55,70 % več in občina Vič-Rudnik 0,40 % več. Več-ja sredstva, namenjena za delovanje krajevne skupno-sti, bremenijo skupni obseg dogovorjene porabe posa-mezne občine. To povzroča dva problema: neenotno fi-nanciranje krajevnih skupnosti v Ljubljani in zmanj-ševanje drugih oblik porabe v korist krajevnih skup-nosti. 3.2. Na podlagi meril in kriterijev, sprejetih v posa-meznih občinah, se razporejajo sredstva, določena v proračunu, na posamezne krajevne skupnosti. Spora-zum o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne kra-jevne skupnosti iz sredstev proračuna občine naše ob-čine določa, da je delež posameznih meril naslednji: velikost krajevne skupnosti 40 %, samoupravna orga-niziranost v krajevni skupnosti 50 % in delovanje druž-benopolitičnih organizacij in društev 10 %. Ti odnosi so izraženi v točkah. Od skupno določenih sredstev v proračun namenjamo: za delovanje delegatskega siste-ma in krajevne samouprave 185,020.000 din, za reše-vanje prostorskih problemov 4,500.000 din in za delo-vanje računovodstva krajevnih skupnosti 38,528.000 di-narjev. Po raerilih in kriterijih iz sporazuma se delijo sred-stva proračuna na posamezne krajevne skupnosti. V strukturi sredstev se indeksirajo z rastjo, določeno za oblikovanje splošne porabe, ločeno pa sredstva za oseb-ne dohodke, materialne stroške in amortizacijo. 3.3. Iz tako oblikovanih sredstev za izvajanje dele-gatskega sistema in krajevne samouprave se namenja-jo sredstva tudi delovni skupnosti krajevnih skupnosti. Od tega je pretežni del za osebne dohodke in skupno porabo, le majhen del za materialne stroške. Zaradi nesprejetega samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi, je zagotavljanje sredstev za izplačilo osebnih dohodkov delavcev delov-ne skupnosti prepuščeno svetom krajevnih skupnosti. 3.4. Delavci delovne skupnosti, ki se jim vsakome-sečno dotirajo sredstva za kritje osebnih dohodkov, so v popolni odvisnosti od krajevnih skupnosti, ki svoje obveznosti poravnajo ali ne poravnajo do dviga oseb-nih dohodkov, saj je obračun osebnih dohodkov prek avtomatske obdelave podatkov enoten za vse delavce delovne skupnosti. V krajevnih skupnostih je še ved-no močno prisotno tolmačenje osnov za razporeditev mase sredstev za osebne dohodke na posamezne kra-jevne skupnosti po sporazumu in razporeditev osebnih dohodkov na posameznega delavca. Masa točk po po-samezni krajevni skupnosti na podlagi sporazuma je le osnova za razporeditev osebnih dohodkov po krajev-nih skupnostih. Število točk za posameznega delavca pa je vrednotenje del in nalog. V primeru razporedit-ve osebnih dohodkov na posamezno krajevno skupnost je vrednost točke le matematičen izračun med dovo-ljeno maso osebnih dohodkov, ki je v okviru sredstev za delo krajevnih skupnosti oblikovana v proračunu in številom točk po sporazumu. Pri vrednotenju točk po-sameznega delavca pa se uporablja vrednost točke de-lovne skupnosti upravnih organov. Vrednotenje nalog in opravil pa je prepuščeno v odločanje svetom krajev-nih skupnosti, ki brez analitičnih ocen določajo število točk in jih formalno predlagajo svetu delovne skupno-sti krajevnih skupnosti v sprejem. Tako je svet delov-ne skupnosti krajevnih skupnosti že samo v prvem pol-letju 1986 za dvanajst krajevnih skupnosti in za 14 de-lavcev spremenil število točk navzgor za 741, oz. bruto vrednosti točke 344,19 din za mesec junij, za kar so po-trebna sredstva 225.000 din mesečno oz. 3,060.000 din letno. 3.5. Z ozirom na sprejete družbene usmeritve o raz-porejanju sredstev za osebne dohodke in možno rast osebnih dohodkov v dejavnostih izven gospodarstva ima tak način določanja osebnih dohodkov v posamez-nih krajevnih skupnostih za posledico zmanjšanje osebnih dohodkov drugih delavcev v delovni skupnosti, v kolikor delovna skupnost ne želi biti prekoračitelj družbenega dogovora, kar poraja še dodatne probleme in konflikte v odnosih do delovne skupnosti. 4. OCENA STANJA IN MOŽNE RESlTVE 4.1. Ce ocenjujemo dosedanje delovanje skupne de-lovne skupnosti delavcev krajevnih skupnosti, lahko ugotovimo, da temeljni cilji, ki so bili zastavljeni ob njeni ustanovitvi, niso uresničeni. Delavci so sicer for-malno ustanovili delovno skupnost, izvolili svoje orga-ne in delegacije, niso pa urejeni odnosi glede pridobi-vanja in razporejanja dohodka in osebnih dohodkov ter izvajanja pravic, obveznosti in odgovornosti delav-cev iz delovnega razmerja. Obseg pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev ni odvisen od združevanja dela v delovni skupnosti, ampak izključno od krajevne skupnosti, za katero posamezen delavec opravlja dogo-vorjena dela in naloge. Delovna skupnost ne more iz-polnjevati svojih samoupravnih obveznosti v obsegu in na način, kot je to opredeljeno v veljavnih predpi-sih, ampak le v tistem obsegu in na način, ki ga za vsak konkreten primer določajo posamezne krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti ne izpolnjujejo svojih obvezno-sti do delovne skupnosti kot celote, ampak le do svojih delavcev v tej delovni skupnosti. Delovna skupnost ni postala organizator in izvajalec opravljanja dogovor-jenih del in nalog za krajevne skupnosti, ki so jo usta-novile, ampak so to delavci posameznih krajevnih skupnosti. Skratka, krajevne skupnosti so oblikovale delovno skupnost zato, da jo imajo, delajo pa naprej tako, kot so delali pred njeno ustanovitvijo, delovna skupnost pa je storila premalo, da bi svojo funkcijo v odnosu do krajevnih skupnosti uveljavila. 4.2. Ob navedenih ugotovitvah je sekretariat za ob-čo upravo pripravil tri možne rešitve nastalega stanja: a) da skupna delovna skupnost ostane, s tem, da kra-jevne skupnosti in delovna skupnost delavcev krajev-nih skupnosti takoj pristopijo k ustrezni ureditvi med-sebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti primerno načelom svobodne menjave dela in sklenejo potrebni samoupravni sporazum; b) da krajevne skupnosti razformirajo skupno delov-no skupnost, a odnose z delavci, ki delajo v krajevnih skupnostih, uredijo pogodbeno v skladu z 12. členom zakona o delovnih razmerjih; c) da krajevne skupnosti razformirajo skupno de-lovno skupnost, uredijo odnose s svojimi delavci po do-ločilih 12. člena zakona o delovnih razmerjih, računo-vodska dela pa se prenesejo v službo za proračun in finance občine; Poleg tega so možne še druge rešitve nastalega sta-nja; več delovnih skupnosti; delovna skupnost le za opravljanje računovodskih del itd. 4.3. Informacija sekretariata za občo upravo s pred-logi možnih rešitev je bila posredovana vsem krajev-nim konferencam SZDL in delovni skupnosti. Na in-formacijo so bila posredovana naslednja stališča: a) Zbor delavcev delovne skupnosti ugotavlja, da je nastala situacija posledica nerazčiščenih odnosov med delovno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi pred nje-no ustanovitvijo, neurejenih odnosov med delavci in or-gani v posameznih krajevnih skupnostih, nepripravlje-nost delavcev za sodelovanje v samoupravnih in dru-gih organih delovne skupnosti, neurejenem financira-nju krajevnih skupnosti, nezainteresiranosti organov samouprave krajevnih skupnosti za probleme delovne skupnosti, v posebnem statusu delavk računovodstva glede financiranja, v neprofesionalnem vodji delovne skupnosti, nesklenjenem samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih in v premajhni strokovni pomoči sekretariata za občo upravo. Zbor delavcev v načelu podpira skupno delov-no skupnost, vendar pod pogojem, da so predhodno re-šena eksistenčna vprašanja krajevnih skupnosti, ker v nasprotnem je skupna delovna skupnost le sama sebi namen. Prednosti skupne delovne skupnosti vidijo predvsem v skupnih sredstvih za reševanje stanovanj-skih problemov delavcev, v enotnem načinu uporabe sredstev porabe, v enotnem obračunu osebnih dohod-kov in v enakopravnem mestu v sistemu delegatskega odločanja. b) KS Milan Majcen je ob sprejemu stališča, da pod-pira tretjo varianto, opozorila na stanje pri sprejema-nju samoupravnih aktov v delovni skupnosti, na po-trebo večje pomoči s strani strokovnih delavcev občin-ske uprave, ne nerazčiščene dileme organiziranosti de-lovne skupnosti, na neažurno delo računovodske službe, na delitev sredstev krajevnih skupnosti za nefunkcio-nalno dejavnost in delovanje delegatskega sistema, na potrebo po sprejemu samoupravnega sporazuma o fi-nanciranju razvoja krajevnih skupnosti in financiranju delegatskega sistema samoupravnih interesnih skupno-sti in na finančno nepokrite prenose novih obveznosti na krajevne skupnosti. c) KS Litostroj ocenjuje dosedanje delo delovne skupnosti kritično z mnogo slabostmi in pomanjklji-vostmi, saj delovna skupnost še nima splošnih aktov, dosedanji osnutki teh aktov so bili slabi in niso upo-števali namena delovanja delovne skupnosti. Podpira-jo prvo varianto. Zaradi nerešenega problema financi-ranja krajevnih skupnosti je kadrovska zasedba pre-skromna, da bi lahko delovna skupnost uspešno delo-vala. Delo delovne skupnosti je funkcionalno slabo or-ganizirano. Odgovornost za tako stanje nosi ustanovi-telj, to je upravni organ, ki že nekaj let neuspešno rešuje financiranje krajevnih skupnosti. Ob ponovni obravnavi so se v KS Litostroj oprede-lili za III. varianto, ocenili pluse in minuse obeh dru-gih variant, povezali problematiko delovne skupnosti z nerešenim financiranjem krajevnih skupnosti, s ka-drovskimi problemi in fluktuacijo delavcev, s proble-matiko finančne službe itd. d) KS Edvard Kardelj predlaga organiziranje del in nalog za krajevne skupnosti v več delovnih skupnostih po zaključenih celotah, saj bi to povečalo učinkovitost njihovega dela. KS Edvard Kardelj bi organizirala de-lovno skupnost skupaj s KS Pirniče in KS Gameljne. e) KS Bratov Babnik podpira tretjo varianto, prav tako pa tudi KS Vižmar.ie-Brod. KS Vižmarje-Brod meni, da bi ob tem morali v občinskem merilu zago-toviti skupna merila za vrednotenje del in nalog de-lavcev krajevnih skupnosti ter druge pravice iz delov-nega razmerja. f) KS Komandant Stane I, Komandant Stane II in Komandant Stane III so obravnavale problematiko kljub temu, da imajo organizirano svojo delovno skup-nost, saj imajo težave v nepriznavanju potreb po sred-stvih za organiziranje lastne računovodske službe, saj ne dobijo za te namene sredstev iz proračuna občine. Podpirajo drugo ali tretjo varianto s tem, da se njiho-ve krajevne skupnosti tretira enako kot ostale. g) KS Hinko Smrekar podpira tretjo varianto. Po njihovem mnenju je bila delovna skupnost oblikovana na pritisk občine, čeprav so bili že od vsega začetka prepričani v njen neuspeh. To njihovo prepričanje je danes potrjeno, potrjeni pa so tudi vsi njihovi pomisle- ki o racionalnosti, ažurnosti in kvaliteti dela in stro-ških poslovanja delovne skupnosti. Zaradi specifičnosti dela v posameznih krajevnih skupnostih niso za enot-no določanje osebnih dohodkov. Skupaj naj opravljajo le finančno delo in nadzor nad pomožnimi deli. h) KS Ljubo Sercer podpira prvo varianto, s tem, da se opredeli pravni status delovne skupnosti, da so v njej vključene vse krajevne skupnosti, da se uredi problematika delovnih razmerij, da se delovna skup-nost finančno osamosvoji in se zagotovi njeno profe-sionalno vodenje. i) KS Preska bo o variantah odločala, ko bo dobila stališča delovne skupnosti. j) KS Smlednik se ni opredelila do nobenega od predlogov, ker niso izdelane potrebne analize. Za učin-ke naj odgovarja tisti, ki je tako organiziranost sforsi-ral. Z variantami je potrebno seznaniti delovno skup-nost, saj gre za posege v njihovo samoupravno organi-ziranost. 5. ZAKLJUCNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI 5.1. V zvezi s podanimi pripombami posameznih kra-jevnih skupnosti pa dajemo naslednji komentar: a) Oblikovanje skupne delovne skupnosti ni posle-dica prisile in pritiskov s strani upravnih organov in izvršnega sveta skupščine občine, ampak iniciative de-lavcev krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organi-zacij in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Upravni organi in izvršni svet je ponudil v odločitev tri variante. Za skupno delovno skupnost so se opre-delili delavci krajevnih skupnosti in organi upravlja-nja krajevnih skupnosti, razen kot je znano, KS Ko-mandant Stane I, II in III. Več pripomb pa so imele KS Hinko Smrekar in KS Pirniče. b) Upravni organi in izvršni svet ni prenesel nobe-nih novih obveznosti na krajevne skupnosti, v kolikor pa so jih prenesli drugi samoupravni organi, pa bi le-ti morali zagotoviti tudi potrebna finančna sredstva za njihovo izvedbo. c) Pereča problematika financiranja delovanja kra-jevnih skupnosti ni in ne more biti razlog za nedelo-vanje samoupravnih organov v delovni skupnosti, lah-ko pa bi vplivala na ekonomski položaj delavcev kra-jevnih skupnosti, v kolikor ne bi bilo zagotovljenih po-trebnih finančnih sredstev za osebne dohodke in skup-no porabo. Ta sredstva pa so krajevnim skupnostim zagotovljena iz občinskega proračuna za delovanje de-legatskega sistema in krajevne samouprave. d) Smatramo, da je sekretariat za občo upravo nudil vso zahtevano strokovno pomoč delovni skupnosti pri opravljanju njene funkcije, ni mogel in ne more pa prevzeti nalog, pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih morajo opravljati delavci krajevnih skupnosti kot člani skupne delovne skupnosti. e) Osnovni razlog za slabo delovanje delovne skup-nosti je potrebno iskati v neurejenih odnosih med de-lovno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi pri uresni-čevanju medsebojnih pravic, obveznosti in odgovorno-sti. Vsi problemi izvirajo iz tega neurejenega odnosa ter je zato vsako iskanje drugih razlogov oddaljevanje od njihovega i azreševanja. 5.2. Iz podanih pismenih stališč in opravljenih raz-govorov s posameznimi krajevnimi skupnostmi izhaja, da je večina krajevnih skupnosti za predloženo tretjo varianto možne rešitve nastale situacije, to je, da kra-jevne skupnosti razformirajo obstoječo delovno skup-nost, odnose s svojimi delavci uredijo v skladu z 12. členom zakona o delovnih razmerjih, računovodsko-knjigovodska dela pa se prenesejo na službo za pro-račun in finance občine. S tam bo dana možnost kra-jevnim skupnostim, da organizirajo opravljanje stro-kovnih in admimstrativnih del glede na svoje potrebe in specifičnosti ter v okviru razpoložljivih finančnih si-edstev. 5.3. Sveti krajevnih skupnosti bi s pogodbo ali samo-upravnim sporazumom z delavci krajevnih skupnosti opredelili dela in naloge, ki jih bodo za njih opravljali, uredili sklenitev delovnih rzamerij in razporejanje de-lavcev, delovni čas. odmore in letne dopuste, odgovor-nost za delovanje obveznosti ter pridobivanje in razpo-rejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. 5.4. Pri uresničevanju tretje variante rešitve pa bi bilo potrebno, da krajevne skupnosti zaradi enotnega reševanja posameznih vprašanj: a) omogočijo združevanje sredstev skupne porabe in skupno reševanje stanovanjske problematike in druž-benega standarda delavcev vseh krajevnih skupnosti. To bi delavci in organi krajevnih skupnosti uredili s posebnim samoupravnim sporazumom; b) sprejmejo poseben samoupravni sporazum o skup-nih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev krajevnih skupno-sti, za urejanje delovnih razmerij delavcev krajevnih skupnosti in o ustanovitvi skupne disciplinske komi-sije; c) omogočijo, da delavci krajevnih skupnosti obliku-jejo skupaj z delavci upravnih organov in drugih orga-nov skupne delegacije za delegiranje delegatov v skup-ščine družbenopolitičnih in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti; d) pooblastijo službo za finance in proračun, da v skladu z zakonom o knjigovodstvu vodi v njihovem imenu knjigovodska opravila (glavna knjiga, osnovna sredstva in obračun osebnih dohodkov), o čemer skle-nejo ustrezen dogovor. 5.5. Na podlagi sprejetih stališč v skupščini občine in odločitev organov krajevne samouprave bi sekreta-riat za občo upravo pripravil potrebne strokovne pod-lage za skupno urejanje posameznih vprašanj ter orga-niziral in vodil postopke za sprejem potrebnih samo-upravnih aktov. Sekretariat za občo upravo bi pripravil tudi vzorec samoupravnega sporazuma oz. pogodbe o delovnih razmerjih ter medsebojnih pravicah, obvez-nostih in odgovornostih po določilih 12. člena zakona o delovnih razmerjih. Ocenjujemo, da bi lahko končali vse aktivnosti v ro-ku treh mesecev po sprejetju odločitev krajevnih skup-nosti. Sekretariat za občo upravo Stališča izvršnega sveta: 1. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška je na 27. seji, dne 22. 10. 1986, obravnaval in sprejel in-formacijo o delovanju skupne delovne skupnosti delav-cev krajevnih skupnosti občine Ljubljana-Siška in predlaga izvršnemu zboru krajevnih skupnosti, da ga obravnava in sprejme. 2. Izvršni svet ugotavlja, da so na stanje, v katerem se je znašla delovna skupnost krajevnih skupnosti, vplivali poleg subjektivnih tudi objektivni razlogi, kot so sistem in način dela krajevnih skupnosti z vsemi specifičnostmi, dislociranost posameznih delavcev po krajevnih skupnostih itd. ter zato podpira predloženo tretjo varianto rešitve nastalega stanja. Ob tem pod-pira tudi predlog za razrešitev vprašanj, ki pa naj bi jih krajevne skupnosti enotno rešile s sprejemom ustreznih samoupravnih sporazumov. 3. Izvršni svet zadolžuje sekretariat za občo upravo, da vzpodbudi in organizira vse potrebne aktivnosti, da bodo v skupščini sprejeta stališča izvedena v roku treh mesecev po njihovem sprejetju. Izvršni svet