168
20 m daleč, Šved Leming pa švedski ger, neko kopje, 54 /72, kar je izredna daljava. Tudi v peteroborbi je dobil prvo nagrado neki Šved, Mellander, in sicer je moral tekmovati v skoku na daljavo brez zaleta, v metanju diska na grški način, v metanju gera, v teku na 192 /72 in v rimsko-grški rokoborbi. Hahn iz Amerike je rabil 11 Vs sekunde za tek na 100 /72, Pilgrim iz Amerike pa 53 sekund za 400 m in 2 minuti za 800 m; pri teku na 1500 m se je kot najboljši izkazal Amerikanec Lightbodu v 4 minutah in 12 sekundah, na 5 milj (milja = 1609 m) pa Anglež Hawtree v 26 minutah in 12 sekundah.  Na Angle-
večje število tudi v skoku na daljavo brez zaleta, namreč 3'3 m. Z zaletom je najdalje skočil Ameri-kanec Prinstein, 7'2 m; kaj to pomeni, je vsakemu telovadcu jasno, pri nas je 5 m že dosti dober skok. V troskoku je dosegel Irec 0'Connor 14'07 /72, v skoku s palico na višavo pa Francoz Gonder 3*5 m. To zadnjo vajo so začeli gojiti v zadnjem času tudi pri nas, kar je jako hvalevredno, vaja zahteva hitrost, hladnokrvnost, gibčnost. Sploh moramo gledati na to, da se bomo sčasoma navadili moderne amerikanske, angleške in švedske telovadbe, ki je vse kaj drugega in veliko   bolj  zdrava  kakor pa večina tega,
SLIKE  IZ  BOSNE:   PROGLRŠENjE  ANEKSIJE  Nft  SELU
škem in v Ameriki, v najnovejšem času tudi drugod, gojijo neko posebno vrsto teka, tek čez staje (Htirden-laufen); v razdaljah po 9 m postavijo 10 staj, visokih 110 cm, zaleta je 10/72 in končno ostane tudi še 10 m, vsa razdalja je 110 m; atlet mora v največji hitrici letati in skakati, po skoku seveda ne sme nič obstati, ampak skočiti brzo čez drugo stajo itd., za vso razdaljo 110/72 je rabil Amerikanec Leavitt samo 16 1/5 sekunde. Hoja je pri nekaterih tudi v veliki časti, na Angleškem je nekaj navadnega prehoditi v eni uri 9—11 km; v Atenah je prišel Amerikanec Bonhag čez razdaljo T 5 km v 7 minutah in 13 sekundah. V skoku na višavo pa niso dosegli 1.1896., Leahu z Angleškega je skočil T77 1/2 m, brez zaleta pa Amerikanec Ewry Rau T 56 /72; ta je dosegel naj-
kar smatrajo nekateri dandanes za neobhodno potrebno.
Maratonski tek je povzročil vročo borbo med Kanadcem Sherringom in Švedom Svanbergom. Šlo je na daljavo 42 km, Sherring, prvi zmagalec, jih je pretekel v 2 urah, 51 minutah in 21 sekundah. Za ta znameniti tek so se izvršile kar najobširneje priprave, nepretrgoma so stali vojaki ob cesti iz Maratona v Atene, vsak tekmec je imel poleg sebe nekoliko častnikov na konjih, bilo je pripravljenih veliko rešilnih postaj. Ob treh popoldan so zapustili tekači Maraton, bilo jih je 51. V stadiju v Atenah so jih nestrpno pričakovali. Okoli šestih se začujejo različni klici, se ojačijo, se razlegajo po stadiju, vseh oči se obrnejo proti vhodu. Mala, neznatna postava,
/