Državna realna gimnazija v Kočevju. Izvestje za šolsko leto 1929-30. Izdalo in založilo ravnateljstvo državne realne gimnazije v Kočevju. Tisk tiskarne Josip Pavliček v Kočevju. A. Učiteljski zbor. — I. Spremembe v šolskem letu 1929/30. a) Postavljeni in premeščeni na gimnazijo: 1. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 39 367 od 11. X. 1929 premeščen je iz drž. realne gimnazije v Novem mestu prof. Ambrožič Franc. 2. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 39 367 od 11. X. 1929 premeščen je iz drž. realne gimnazije v Novem mestu stalni učitelj gim- nastike Rustja Vladislav. 3. Z ukazom S. n. br. 40.095 od 16. X. 1929 premeščen je iz drž. realne gimnazije v Tuzli prof. Jošt Anton. 4. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 31.210 od 30. X. 1929 postav- ljen je za suplenta Capuder Franc. 5. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 43.855 ad 14. XI. 1929 postavljen je za suplenta Kumer Ivan, začasni predmetni učitelj. 6. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 1836/29 od 21 1. 1930 postavljena je za suplenta Tominšek Vlasta. 7. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 7186 od 14. III. 1930 postavljen je za suplenta Štancer Franc, začasni predmetni učitelj. 8. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 44.317 od 23. XI. 1929 postavljen je za honorarnega učitelja petja Trost Mirko, učitelj osnovne šole v Kočevju. 9. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 44.317 od 23. XI. 1929 postavljena je za honorarno učiteljico ženskih ročnih del Peterlin Angela, učiteljica osnovne šole v Kočevju. b) Premeščeni na druge zavode: 1. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 39.367 od II. X. 1929 premeščen je na I. drž. gimnazijo v Ljubljani prof. Sivec Janez. 2. Z odlokom M. Pr. S. n br. 39 367 od 11. X. 1929 premeščen je na drž. realko v Ljubljani prof. dr. Ilc Josip. 3. Z oolokom M. Pr. S. n. br. 39.367 od 11. X. 1929 premeščen je na drž. realno gimnazijo v Novem mestu suplent Sterle Vlasta. 4. Z odlokom M. Pr. S. n. br. 805/30 od 11. I. 1930 premeščen je na drž. realno gimnazijo v Novem mestu stalni učitelj gimnastike Fon Danilo. c) Ostavke: 1. Ostavko je podala Peterlin Angela, učiteljica ženskih ročnih del, z dnem 15. II. 1930. Ravnateljstvo je v sporazumu z upraviteljem osnovne šole predlagalo ministrstvu prosvete v namestitev Cok Antonijo, učiteljico osnovne šole v Kočevju, Stanje učiteljskega zbora koncem šol. leta 1929-30. > v *75 Ime in priimek Služb, doba 1. IX. 30 "O ti N J* g C Je učil na zavodu Skupaj ted. ur Opomba 1. Burgar Anton direktor 19 let 11 mes. 15 dni — latinščino VIII5 5 2. Ambrožič Franc profesor 8 let 11 mes 14 dni 111 a zgodovino II2, V3; zemljepis V2 IIIa3, IIIb3; srbohrv. 11 2, III a 2, III b 2 19 varuh zgodo v.-zemljepisnega kabineta 3. Capuder Franc suplent — let 9 mes. 1 dan — francoščino II4, VII3, VIII3; slovenščino IH a 4 14 varuh učiteljske knjižnice 4. Jošt Anton profesor 26 let 9 mes. 22 dni VI. prirod. 112, V 2, VI3; mat. V3; srbohrv. 12, VI2; hi-gijeno IV2; zgod. IIIb3 19 5. Kumer Ivan suplent 3 leta 8 mes. 15 dni — prirod. 13, VII2; matem III b 4; zgodov. III a 3; slovenščino III b 4 16 varuh prirodo-pisnega kabineta 6. PacheinerFrance profesor 7 let — mes. 2 dni V. nemščino VII 4, VIII 2; slovenščino 14,V 3,VII3; srbohrvaščino V 2 18 varuh dijaške knjižnice 7. Polovič Ivan profesor 22 let 11 mes. 15 dni VIII. slovenšč. IV4, VI3, VIII3; srbohrvaščino VIII2; latinščino VI4, VII3 19 8. Pungartnik Jože stalni učitelj 11 let 9 mes. — dni' — risanje I—VI14; lepopisje 12, 112; zemljepis 13 21 varuh risarskega kabineta 9. Rausch Arsen suplent 2 leti 7 mes. 16 dni 111.b francoščina lila4, 111 b4, IV 4; filozof. Vlil 3; nemščino V 4 19 10. Rustja Vladimir stalni učitelj 10 let 11 mes. 16 dni — telovadbo 1—VI14, Vlil 2; telovadbo za deklice !-2, 2-2; petje 1-2, 11-2 24 varuh telovadnega orodja 11. Sivec Alojzij profesor 4 leta 9 mes. 29 dni I. matematiko 14,111 a4, VI3, Vil 4; fiziko 111 a 4 19 varuh fizikalnega kabineta 12. Stanonik Maks suplent 3 leta 9 mes. 1 dan II. verouk 1—Vlil 17; slovenščino 114 21 13. Štancer Franc suplent 2 leti 10 mes. 4 dni IV. matematiko 114, IV 4, Vlil 2; fiziko 111 b 4, Vlil 4 18 14. Tominšek Vlasta suplent — let 6 mes. 7 dni — latinščino V 5; francoščino V 3, VI3; nemščino VI4 15 15. Uršič Franjo suplent 1 leto 9 mes. 25 dni VII. kemijo IV 4, Vil 2; prirodopis Vlil 2; fiziko V113; srbohrvaščino IV 2, Vil 2 15 varuh kemičnega kabineta 16. Voštar Ignacij profesor 9 let 11 mes. 15 dni — zgodovino \V3, VI3, Vil3, Vlil 3; zemljepis 112, IV 3, Vil 19 poslovodja in vršilec sekretarskih poslov 17. Čok Antonija, učiteljica osnovne šole v Kočevju — — ženska ročna dela 1—112, 111—IV 2 4 f honorarna T učitelja 18. Trost Mirko, učitelj osn. šole, dodeljen sresk. šol. nadz. — — zborno petje 111—Vlil 3 3 Stalni služitelj: Svetlin Lovrenc. Pomožni kurjač: Kresse Ivan. Učni načrt za-^šolskof leto?! 929-30. Predmet 1 L 11. lila III b IV. V. VI. VII. VIII o. D co Opom. Verouk .... 2 2 2 2 2 2 2 1 2 17 Srbohrvaščina . 2 2 2 2 2 2 2 2 2 18 Slovenščina . . 4 4 4 4 4 3 3 3 3 32 Nemščina . . . 4 4 4 2 14 Francoščina . . — 4 4 4 4 3 3 3 3 28 Latinščina. . . 5 4 3 5 17 Zemljepis . . . 3 2 3 3 3 2 2 — — 18 Zgodovina . . — 2 3 3 3 3 3 3 3 23 Prirodopis . . 3 2 — — — 2 3 2 2 14 Fizika .... — — 4 4 — — — 3 4 15 Kemija .... — — — — 4 — — 2 — 6 Matematika . . 4 4 4 4 4 3 3 4 2 32 Filozof, proped. . 3 3 Higijena . . . — — — — 2 — — — — 2 Risanje.... 2 2 2 2 2 2 2 — — 14 Lepopisje . : . 2 2 4 Telovadba . . 2 2 2 2 2 2 2 — 2 16 Telovadba (dekl) j 2 4 Pelje .... 2 2 4 Ženska ročna dela 2 — — — — 4 Zbor. petje (neob.) 3 3 26 +2 30 +2 30 +2 30 +2 32 +2 33 J 33 30 33 285 +3 B. Višji tečajni izpit v septembrskem roku 1929. Višji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja Burgarja Antona od 2. do 9. septembra 1929. Prijavila se je pripravnica Čuček Katarina. Kandidatinja je bila reprobirana na eno leto. Popravni izpiti za šolsko leto 1928/29 (od 25. do 30. avgusta 1929). Položili so izpit: 1. v 1. razredu: Eppich Franc, Gorše Franc, Rom Jožef, Wolf Franc, Lesjak Marija 2. v II.a razredu: Bizjak Emil, Jonke Franc, Ravnihar Edvin, Putre Marija. 3. v II. b razredu: Lesjak Anton, Uhan Franc. 4. v III. razredu: Bižal Drago, Brtoncelj Leon, Kralj Ladislav, Kunc Pavel, Primosch Alojzij, Sbrizaj Franc, Vovk Peter, Watzak Mira. 5. v IV. razredu: Arko Roland, Beniač Igor, Bogataj Božidar, Bonač Marijan, Hönigman Mirko, Kodre Marij, Kosi Bronislav, Ličen Branko, Mihič Ernst Olip Radovan, Rutar Edvin, Batič Ivanka, Rutar Danila, Vatovec Ana, Žagar Marija. 6. v V. razredu: Cirk Milan, Flack Josip, Klun Ivan, Krau- land Albert, Stariha Jožef, Vetrovec Venčeslav, Vovko Vladimir, Cirk Vera, Gril Hilda, Mavrovič Melita, Stariha Ana, Vovk Slava. 7. v VI. razredu: Bergman Oton, Cetinski Leopold, Mihelič Rudolf, Žagar Alojzij. 8. v VII. razredu: Lesjak Milan. Popravnega izpita niso položili: v II. b razredu: Kobe Peter, Kužnik Franc, Rankel Valter. Niso se prijavili za izpit: 1. v I. razredu: Batič Alojzij. 2. v II. b razredu: Ladiha Jože, Petsche Friderik. C. Letopis zavoda 1929/1930. Šolsko leto 1929/30 se je pričelo z 11. septembrom 1929. Tega dne se je izvršil vpis učencev za I. razred. Dne 12. in 13. so se izvršili vpisi starejših razredov od H.—Vlil. Redno vpisovanje se je s tem zaključilo. Vpisal se je 301 dijak. Dne 15. septembra se je vršila slovesna otvoritvena služba božja, ki se je je udeležilo vse dijaštvo s prof. zborom. Po slovesnosti se je na zavodu pričelo s šolskim delom. Prečital in raztolmačil se je hišni in disciplinski red in objavil urnik, ki je upošteval bifurkacijo VII. razreda. Istega dne se je vršila otvoritvena konferenca, ki jo je otvoril direktor zavoda s sledečim nagovorom: „Srečen sem, da Vas morem pozdraviti kot direktor neokrnjene kočevske gimnazije. Smatram za dolžnost, da izrečem svojo zahvalo tudi s tega mesta vsem, ki so bodisi direktno ali indirektno delali na to, da naša gimnazija pri redukciji ni bila pri- zadeta. Najvdanejšo zahvalo smo dolžni Njegovemu kraljevskemu Veličanstvu za akt vladarske milosti, globoka zahvala pa pritiče tudi g. ministru prosvete, ki je naš zavod poštedil. Z vsemi močmi moramo stremeti za tem, da zavod povzdignemo do možne višine. Zavedajmo se, da je naša gimnazija ob državni meji na severozapadu važen steber narodne in državne misli. Sklepam z željo, da bi državna realna gimnazija v Kočevju procvitala." V pojasnilo nagovora bodi omenjeno, da je pretila gimnaziji redukcija že od leta 1921 dalje O bojih in naporih za obstoj se bo razvila pregledna slika, ko se bo pisala zgodovina gimnazije. Hkrati se je tudi ugodno rešilo vprašanje Dijaškega doma. S 17. septembiom 1929.1., ko je bil razglašen novi srednješolski zakon, se začne na zavodu tiho in intenzivno delovanje v korist mladine in države. Obetali so se krasni uspehi, ali številne spremembe v profesorskem zboru so kvarno vplivale na zaželeni uspeh. Dne 15. septembra je dospel odlok min. prosvete S. n. br. 33 516 od 11. sept. 1929, naj se bifurkacija VII. razreda ne izvrši. Dne 20. septembra se je vršila plenarna konferenca za sestavo novega predmetnika v smislu srednješolskega zakona. Dne 6. oktobra si je ogledalo dijaštvo višjih razredov pod vodstvom supl. Sterle Vlaste muzej, v posebnem pa še galerijo slik v Ljubljani. Koncern oktobra so dospeli premestitveni dekreti ter na-mestilni; ker pa se z novimi učnimi močmi niso da>i zasesti vsi predmeti, se je moral pouk v posameznih razredih restringirati in tako izkazuje predmetnik od 10. novembra dalje tedensko 25 nepokritih ur, in sicer: lat. VI/4, V11I/5, franc. V/3, VI/3, VII/3, V1II/3 in slovenščino 111 a/4, a poleg tega je direktor preko svojega maksima prevzel lat. VII/3. Z nastopom prof. Jošta Antona 11. novembra 1929 in z imenovanjem suplenta Capudra Franca dne 23. novembra 1929 so se deloma pokrili nezasedeni predmeti, vendar je ostal dalje nezaseden pouk latinščine v VI. in Vlil. razredu tedensko 9 ur, a v Vil. je še kakor prej preko maksima poučeval direktor. Potrebna je bila torej namestitev še enega romanista. Na razpoloženje sta bila stavljena stalni učitelj veščin Fon Danilo in začasni predmetni učitelj Kumer Ivan. Dne 30. novembra 1929 se je zaključilo I. tromesečje. Predpisane proslave tekom tromesečja: 1201etnica Ilirije dne 12. oktobra 1929 in Čehoslovaški dan dne 28. oktobra 1929 sta se izvršila s primernimi nagovori. Dne 1. decembra je zavod proslavil 11 letnico ujedinjenja s slovesno službo božjo v mestni župni cerkvi, ki ji je prisostvovalo vse dijaštvo s profesorskim zborom. Po cerkvenem opravilu se je vršila proslava v hotelu „Trst“ po sledečem razporedu: 1. Letošnji praznik ujedinjenja. Govor. Supl. Uršič Fr. 2. Dj. Jakšič: Otadžbina. Deklamacija. Cvahte Anton, VIII. r. 3. Iv. Ocvirk: Jugoslavijo, oj! Hrvatska narodna iz dobe ilirsk. pokreta. Mešani zbor. 4. Iv. Ocvirk: Straža ob Adriji. Moški zbor. 5. Župančič O.: Kralj Matjaž. Deklamacija. Sajovic Božena, I. r. 6. Misli in spomin Prekmurcev na praznik ujedinjenja. Govor. Bagar Ivan, VIII. r. 7. Hochreiter Em.: Praznik ujedinjenja. Moški zbor s samospevom in spremljevanjem klavirja. 8. Bože pravde. Proslava se je izvršila ob veliki udeležbi javnih funkcionarjev in občinstva ter je dosegla zelo lep moralen uspeh. Dne 17. decembra 1929 je proslavil zavod rojstni dan NJeg. Velič. kralja Aleksandra I. s slovesno službo božjo v mestni župni cerkvi. Popoldne pa so sodelovali dijaki Sokoli pri akademiji sokolskega društva v hotelu „Trst“. Dne 9. januarja 1930 se je zavod udeležil proslave rojstnega dne Njen. Velič. kraljice Marije v mestni župni cerkvi. Po proslavi se je nadaljeval pouk v polnem obsegu. Dne 27. januarja je proslavilo dijaštvo praznik sv. Save. O pomenu sv. Save je govoril prof. Voštar Ign.; po govoru je zapel dijaški pevski zbor pesem v počast sv. Savi. Dan je bil pouka prost. Dne 27. januarja 1930 se je vršila cenzurna konferenca za II. tromesečje. Dne 4. februarja 1930 se je izvršila na zavodu proslava spominskega dne velikega Jugoslovena, biskupa Jos. Jur. Strossmay-erja. O življenju in delovanju Strossmayerja je govoril Gregorič Mirko, VIII. r. Dijaški pevski zbor pa je zapel: a) Prelovec Z : Leži ravno polje b) Runjanin: Lepa naša domovina c) Zajc pl.: U boj, u boj. S tem se je proslava zaključila. Ostali dan je bil pouka prost. Dne 10. februarja 1930 je stopil v veljavo nov predmetnik s tem, da se je nanovo zaposlil suplent Kumer Ivan. Predmetnik od 10. novembra se je bil že 16. novembra izpremenil tako, da je prevzel direktor restringiran pouk latinščine v vseh višjih razredih ä 2 ted. uri. Sedaj pa se je latinščina dodelila v dveh razredih prof. Poloviču, v VIII. in V. pa direktorju. Suplent Kumer je poleg prirodopisa prevzel še slovenščino v lil. b, francoščino v II. in zgodovino v III. a razredu. Dne 17. februarja 1930 je začela poučevati ženska ročna dela namesto gospe Peterlin Angele, ki je podala ostavko, gdčna Čok Antonija, učiteljica osnovne šole v Kočevju. Dne 29. februarja 1930 se je zaključilo 11. tromesečje. Ker je bila medtem (22. februarja 1930) nastavljena gdčna. Tominšek Viasta za suplenta na zavodu, se je predmetnik od 3. februarja znova preuredil; zasedli so se vsi predmeti v polnem obsegu. Dne 7. marca 1930 se je vršila na zavodu proslava 80 letnice predsednika čehoslovaške republike g. Tomaža G. Masaryka. O življenju in delovanju velikega državnika in prijatelja našega naroda je govoril suplent Uršič Franjo. Dijaški zbor je zapel: Kje dom je moj? S tem se je proslava završila in dopoldne ni bilo pouka. Dne 9. marca se je dijaštvo s prof. zborom udeležilo akademije v proslavo 801etnice Masarykove, ki jo je priredilo sokolsko društvo. Dne 14. aprila se je proslavil francoski dan po sledečem sporedu: 1. O zaslugah francoskega naroda za našo državo. Govoril supl. Rausch Arsen. 2. Sully-Prudhomme: Pričre. Deklamiral Dobravec Milko, VII. r. 3. Pierre Louys: La lune aux yeux bleus. La Que- nouille, Recitirala Drobnič Ana, VIII. r. 4. Jean llichepin: La Glu. Deklamiral Benulič Ma- rijan, VIII. r. 5. Paul Verlaine: Chanson d’ automne. Deklamiral Kunc Pavel, IV. r. 6. Alfred de Müsset: Chanson, Berceuse. Deklamiral Jančar Ciril, III. a r. Po proslavi so se pobirali prispevki za prizadete po poplavi v južni Franciji. Nabralo se je 445 50 Din, ki jih je ravnateljstvo poslalo Glavnemu odboru Rdečega križa v Beogradu v označeno svrho. Dne 30. aprila 1930 se je obavila spominska proslava Zrinsko-Frankopanska. Spominski govor je imel prof. Voštar Ignacij; nato je recitiral Hočevar Zvonko, VIII. r. E. Kumičičevo sliko: Petar Zrinski i Fran Krsto Frankopan na stratištu. Dne 1. maja 1930 je bila cenzurna konferenca za III. tromesečje. Dne 3. maja je zbranemu dijaštvu o tuberkulozi predaval prof. Jošt Anton. V proslavo materinskega dne so se po razredih pisale naloge o materi in materinski ljubezni; dne 10. maja seje porabila za predavanja o materi prva učna ura. Dne 20. maja 1930 je priredila gimnazija svojo akademijo v hotelu „Trst“ s sledečim sporedom: 1. Bože pravde. 2. Rabindranat Tagore, indijski pesnik. Govorila Koren Marjeta, VIII. r. 3. Adamič Emil: Večerna pesem. Mešani zbor. 4. Deu Oskar: Zar je morala doc? Mešani zbor. 5. Berkopec Oton: Pismo I. in II. Deklamiral Vra- ničar Iv., VII. r. 6. Pavčič Josip: Meglica, Slov. narodna. Moški zbor. Pavčič Josip: Zagorska, Slov. narodna. Moški zbor. 7. Župančič O.: Duma. Odlomek. Deklamiral Slokan Jakob, VIII. r. 8. Pregelj: Prav lepo je v vigred’. ] Mladinski Bajuk : Pojte, pojte, drobne ptice. > zbor I. in Aljaž: Triglav. j II. r. 9. Weber M.: Carostrelec, Uvertura. Stiriročni kla- virski nastop: Trost Mirko, VI. r., in Loger Edita, V. r. 10. Premrl St.: Moj dom. Mešani zbor. Odmor. 11. Mendelssohn-Bartholdv: Svatbena koračnica. Di- jaški orkester. 12. Rachmaninov: Polichinelle. Klavirski nastop: Trost Mirko, VI. r. 13. Proste vaje učencev nižjih razredov: a) nastop I. r., b) nastop učenk I. in II. r. 14. Adamič Em.: Himna sv. Save. Mešani zbor. Andčl Ant.: Prevarani zet. Hrv. nar. Mešani zbor. Pavčič J.: Ko so fantje proti vasi šli. Mešani zbor. 15. Lajovic Ant.: Serenada. Tenor solo. Goedrich Pavel, VIII. r. 16. Mazurka. Ritmična skladba. Nastopile učenke niž- jih razredov. 17. Vaje na dvovišinski bradli. Nastop učencev III.b r. 18. Vogner Fr.: Sanice. Mešani zbor. Moški in mešani zbor pod vodstvom Trosta Mirka, honor. učit. petja, mladinski zbor je vodil Ruatja Vladislav, dijaški orkester pa Willitzer Alojzij, učitelj osnovne šole. Akademije se je udeležilo številno občinstvo. Dne 22. maja so se vršili majniški izleti: 1. r.: na Turjak-Raščico; II. r. na Mirno goro-Koprivnik; III. a r.: na Ribnico-Sv. Ano-Struge; III. b r.: na Turjak; IV. r.: na Muljavo-Stično; V. r.: na Ortnek-Sv. Gregor-Novo Štifto; VI. r.: na Muljavo-Stično ; VII. r.: na Mirno goro pri Črnomlju-Črnomelj; VIII. r.: v Sodražico. Dne 3. junija se je dijaštvo udeležilo akademije sokolskega društva, kjer se je vršilo predavanje o sokolstvu, namenjeno prvenstveno dijaštvu. Dne 7. junija je imel za vse dijaštvo predavanje o značaju higijenskega življenja in čuvanja zdravja prof. Jošt Anton. Po predavanju so se pobirali prispevki za higijenski fond. Istega dne se je tudi zaključilo III. tromesečje in pouk v šolskem letu 1929/30. Šolski odmori: Razen ob nedeljah se ni poučevalo ob sledečih verskih in državnih praznikih: 1. in 2. novembia, 1. decembra, 2. decembra (sklep I. tromesečja), 17. decembra, 24. decembra 1929, 1. januarja, 6. januarja, 17. januarja, 27. januarja, 4. februarja, 1. marca (sklep II. tromesečja), 7. marca, 19. marca, 25. marca, 14. aprila, 15.--24. aprila, 20. maja in 29. maja 1930. Prejem sv. zakramentov: Svete zakramente so prejeli dijaki dne 24. in 25. oktobra 1929 ter 5. in 6. junija 1930. Duhovne vaje so trajale od 29. marca do 1. aprila. Inšpekcije: Dne 24 januarja 1930 je zavod inspiciral prosvetni inšpektor g. dr. Lončar Dragotin; od 30. maja 1930 do 22. junija 1930 pa ministrski odposlanec g. dr. Poljanec Leopold, prosvetni inšpektor v pokoju. Višji tečajni izpit: Po sklepu šolskega leta za VIII. razred dne 31. maja 1930 ter po naknadni ugotovitvi ocen iz vedenja je bil k višjemu tečajnemu izpitu pripuščen 21 kandidat in 3 kandidatinje. 2 osmošolca polagata septembra popravni izpit. Pismeni višji tečajni izpit se je vršil od 9. do 11. junija; ustni od 13. do 16. junija 1930. Nižji tečajni izpit se je vršil: pismeni dne 14., ustni pa od 17. do 21. junija 1930. Dne 28. junija, ob sklepu šolskega leta, se je vršila Vidovdanska proslava s sledečim sporedom: 1. Boccherini L: Menuet (iz godalnega kvinteta). Nastopi dijaški orkester. 2. Beseda ob sklepu šolskega leta. Direktor. 3. Šantič: Za hlebom. Deklamiral Ličina M., lll.br. 4. Dijak in počitnice. Govoril Rosina Miroslav, VII. r. 5. Zupančič: O Indiji Koromandiji. Deklamirala Sajovic Božena, I. r. 6. Mladinski zbor: Pregelj: Oj Doberdob. Tam gori za našo vasjo. Skrjanček poje, žvrgoli. 7. Bože pravde. Dne 27. in 28. junija je bila razstava ženskih ročnih del in risarskih izdelkov. Pripravljalna dela sta vodila Pungartnik Jože in Čok Antonija. Seznam učnih knjig za šolsko leto 1929/30 I. razred: Katoliški katekizem. Stroj, Liturgika. Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. Wester, Slovenska čitanka za I. razred. Rupel Mirko, Srbskohrvatska vadnica I. Pajk-Kržišnik, Zemljepis, 1. del. Kunc Pavel, Aritmetika, 1. del. Mazi, Geometrija za nižje razrede, 3. izdaja. Verbič-Vales, Živalstvo. Kapus, Prirodopis rastlinstva. Bajuk, Pevska šola. Breznik, Pravopis (pomožna knjiga). Kožen-Šenoa, Geografski atlas. II. razred: Katoliški katekizem. Stroj, Liturgika. Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. Wester, Čitanka za II. razred. Maretič, Gramatika srbskega ili hrvatskega jezika. Prodanovič J., Čitanka za I. razred. Sturm, Francoska vadnica, 1. del, 2. izdaja. Pajk-Prijatelj, Zemljepis, 2. del. Kržišnik, Zemljepis, 3. del. Kunc, Aritmetika za 2. razred. Mazi, Geometrija za nižje razrede, 2. izdaja. Verbič-Vales, Živalstvo. Kapus, Prirodopis rastlinstva. Bučar, Zgodovina starega veka. Bajuk, Pevska šola. Kozen-Šenoa, Geografski atlas. Dobrilovič-Schubert, Historički atlas. Breznik, Pravopis. Hoič-Modestin, Zemljopis za 1.—3. razred (pomožn.). III. razred. Stroj, Liturgika. Levičnik, Zgodbe sv. pisma, stari zakon. Breznik, Slovenska slovnica. Wester, Čitanka za 3. razred. Prodanovič, Čitanka za I. razred Maretič, Gramatika srb. ili hrv. jezika. Sturm, Francoska vadnica, 2. letnik. Pajk-Prijatelj, Zemljepis, 2. del. Kržišnik, Zemljepis, 3. del. Matek-Peterlin, Aritmetika. Matek, Aritmetika in algebra za IV. in V. razred. Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. Melik-Orožen, Zgodovina SHS za III. razred. Stanojevič, Historijski atlas. Kozen-Šenoa, Geografski atlas. Živanovič, Osnove srbske sintakse (pomožna). IV. razred: Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona. Breznik, Slovenska slovnica, 2. in 3. izdaja. Wester, Čitanka za IV. razred, Bačič, Udžbenik hrv. ili srb. jezika. Sturm, Francoska vadnica, 3. letnik. Melik, Zemljepis kraljevine SHS. Melik-Orožen, Zgodovina kraljevine Jugoslavije. Matek, Aritmetika in algebra za IV. in V. razred. Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred, 2 izdaja. Prezelj, Mineralogija in kemija. Homan, Higijena. Kozen-Šenoa, Geografski atlas. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine SHS. Stanojevič, Historijski atlas. Breznik, Pravopis. Živanovič, Osnove srbske sintakse. V. razred: Svetina, Katoliški verouk, 1. knjiga. Breznik, Slovenska slovnica, 2. in 3. izdaja. Grafenauer, Slovenska čitanka, 1. del. Nenadovič. Odabrane strane (školski pisci). Narodne pesme o Kosovu. Sturm, Francoska vadnica, 4. letnik. Trivunac, Njemačka gramatika. Trivunac-Kangrga, Njemačka čitanka za V. razred. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja. Pipenbacher, Latinska vadnica, 1. del, nova izdaja. Pirc, Zgodovina starega veka za višje razrede srednjih šol. Matek, Aritmetika in algebra za IV. in V. razred. Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred. Beuk, Botanika. Geistbeck, Opči zemljopis. Dobrilovič-Schubert, Atlas starega veka. Breznik, Pravopis. VI. razred: Pečjak, Katoliški verouk, 2. knjiga. Breznik, Slovenska slovnica, 2. in 3 izdaja. Grafenauer, Slovenska čitanka, 2. del. Prohaska, Pregled srbohrvatske književnosti. Mažuranič, Smrt Smail age Čengiča (čtivo). Veselinovič, Pripovetke (čtivo). Sturm, Francoska vadnica, 4. letnik. Trivunac, Njemačka gramatika. Trivunac-Kangrga, Njemačka čitanka II. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja. Pipenbacher, Latinska vadnica, 2. del. Bučar, Zgodovina srednjega veka. Matek-Zupančič, Aritmetika za višje razrede. Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za 6., 7. in 8. raz., 2. izd. Poljanec, Zoologija. Sodnik, Logaritmi. Balenovič, Opči zemljopis (pomožna). Dobrilovič-Schubert, Historijski atlas. Kangrga, Privatlektüre (pomožna). Vil. razred: Pečjak, Katoliški verouk, 3. knjiga. Breznik, Slovenska slovnica, 2. in 3. izdaja. Grafenauer, Slovenska čitanka, 3. del. Prohaska, Pregled srbohrvatske književnosti. Petrovič Njegoš, Gorski vjenac. Adamovič, Francuska čitanka. Trivunac, Njemačka čitanka, 3. del. Trivunac, Njemačka gramatika. Pipenbacher Latinska slovnica. Sovre, Lanx satura. Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka. Kišpatič, Mineralogija i geologija. Reisner, Fizika za višje razrede. Sodnik. Logaritmi. Matek-Zupančič, Aritmetika za višje razrede. Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za 6.—8. razred. Ozvaldv Logika. Kozen-Senoa, Geografski atlas. Dobrilovič-Schubert, Historijski atlas. VII. a razred: Kuijbakin, Ruska gramatika. VII. b razred: Šandor, Anorganska kemija. Jeran, Osnovni pojmi iz opisne geometrije. VIII. razred: Medved, Zgodovina sv. katoliške cerkve. Breznik, Slovenska slovnica. Breznik, Pravopis. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Prohaska, Pregled srbskohrvatske književnosti. Adamovič, Francuska čitanka. Trivunac, Njemačka gramatika. Trivunac-Kangrga, Njemačka čitanka, 4. del. Pipenbacher, Latinska slovnica. Jerovšek-Košan, Latinske vadbe za 6.-8. razred. Horatii Flacci carmina selecta. Tacitus, Annales. Melik, Zgodovina SHS. Melik, Jugoslavija (pomožna). Matek-Zupančič, Aritmetika za višje razrede. Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za 6.—8. razred. Petkovič, Geologija za višje razrede. Reisner, Fizika za višje razrede. Ozvald, Logika. Veber, Očrt psihologije. Sodnik, Logaritmi. Novak, Zemljepisni atlas. Šolske naloge in referati iz srbskohrvatskosloven-skega jezika: a) iz slovenščine: V. razred: Pacheiner France, profesor. 1. Pravljica in pripovedka. (Primerjatev.) 2. Pesniške lepote v Levstikovi baladi Ubežni kralj. 3. Kaj lahko storim za svetovni mir? 4. Aškerčeva „Stara pravda“. 5. Stari Miha žene v planine. (Pomlad, slika.) 6. Mati. (Premišljevanje.) Referati: O potapljaštvu (Čuden Franc). Franc Erjavec (Dermota Franc). Knut Hamsun: „Blagoslov zemlje“ (Senekovič Fedor). Primož Trubar (Šega Ivan). Življenje na kmetih (Peterlin Vida). Ludvik van Beethoven (Loger Edita). Dragotin Kette (Koren Ana). Župančičeva Veronika Deseniška (Bonač Marij). Lepa Vida v slovenski literaturi (Pukljak Tugomir). Valentin Vodnik (Kosi Bronislav). Dr. Janez Bleiweis (Ličen Branimir). Kmečki upori na Slovenskem (Krauland Viljem). Protestantizem na Slovenskem (Svetlin Leo). Janez Vajkard Valvazor (Bogataj Božidar). Jurčičev „Deseti brat“ (Žagar Marija). Simon Gregorčič (Zaplatil Leo). Jurčičev „Sosedov sin“ (Arko Roland). Dr. Janez Ev. Krek (Langof Dušan). Ivan Cankar (Medved Ana). Anton Aškerc (Prek Stanko). Človeška govorica (Perz Josip). J sip Stritar (Batič Ivanka). Gorje, kdor v nesreči biva sam . . . (Udovč Bogomir). Dr. France Prešeren (Kovačič Rudolf). Tavčarjevo „Cvetje v jeseni“ (Olip Radovan). VI. razred: Polovič Ivan, profesor. 1. Antigona, vzor zveste in požrtvovalne sestrske ljubezni. (Po Sofoklejevi Antigoni.) 2. Kaj lahko storim za svetovni mir? (Nekaj misli.) 3. Kako nam koristi telefon? (Razprava.) 4. Brut. (Označitev. Po Shakespeareju.) 5. Fabula v Finžgarjevi ljudski igri „Veriga“. 6. Mati in domovina. (Primerjatev.) Referati: O športu (Kavčič Drago). Dom in knjiga (Kovačič Gizela). Moj zadnji dinar v Zagrebu (Cirk Milan). O koledarju (Loboda Vladimir). Jurij Vega (Vetrovec Jos.). Vsebina epa Nibelungi (Krauland Albert). Sport in žena (Stariha Ana). Lov na divjega kozla (Jenčič Hubert). O dijaških listih (Kump Peter). Moje prvo potovanje s kolesom po naši ožii domovini (Jenko Mar.). Trubarjev jezik na podlagi odlomkov v Čitanki VI. (Vetrovec Venč.). Valentin Stanič, prvi slovenski turist (Jan Al.). Dr. Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni. Analiza (Kajfež Dušan). Moja pot na Grintavec (Vovk Slava). Nekaj o planinah (Vacek Al.). Sienkiewicz: Quo vadiš? (Vetrovec Venč). Sofja Andrejevna Tolsta (Gril Hilda). Moja pot na Kamniške planine (Vovko Vladimir). Gledališče starih Grkov (Ecker Burkart). VII. razred. Pacheiner France, profesor. 1. Napredek civilizacije in človeštva. (Razprava.) 2. PreporoditeljsKe črte v uvodu Pohlinove „Kraynske Gra- matike“. 3. Kaj lahko storim za svetovni mir? 4. Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili, več ne doseže jih naše oko ... (O. Župančič. Duma.) (Poglavje iz naše socijalne zgodovine.) 5. Naša beseda v dobi francoske okupacije. 6. Mati. (Premišljevanje.) Referati: Kakšne posledice ima alkohol in kako se jih moremo ubraniti? (Bergman O.). Postanek in razvoj Kočevja (Braune Ar.). Prešernov sonetni venec (Dobravec Milko). Umetniške smeri (Gabrijelčič Val.). Tolstega „Moč teme“ (Greisch Al.). Aškerčev pesniški razvoj (Jurman Gustav). Josip Jurčič kot literarni delavec (Kovač Stanko). Moč časopisja (Kresse Ernest). Jurčičev in Levstikov Deseti brat (Levstek Vinko). Dr. Ivan Tavčar (Lipovec Franc). Rostandov Cyrano de Bergerac (Ložar Mirko). Moje počitniško potovanje (Marin Stanko). Slovenski kmečki upori (Mihelič Rud). Nekaj o hipnotizmu (Nadler Ivan). Tolstega „Vojna in mir“ (Novakovič Nikola). Shakespeare, njegovo gledališče in njegova umetnost (Pečar Miran). Tavčarjeva „Visoška kronika“ (Praprotnik Boris). Tolstoj kot umetnik (Ran-zinger Hubert). Bezručeva pesem (Rosina Miroslav). Prešernov prevod Burgerjeve Lenore (Röthel Erik). Kaj žene ljudi v tujino? (Siegmund Ferd) Kaj so nam dali vzhodni narodi? (Sterbenz Alvin). Naša moderna (Štih A). Naši izseljenci (Vidic Drago). Drama duševnega življenja dr. Franceta Prešerna (Žagar Al.). Naše morje (Zidar Al.). Slovenska Primorska (Gregorič Danica). Razvoj starega gledališča (Štolfa Veruša). J. J. Rousseau (Vraničar Ivan). Vlil. razred: Polovič Ivan, profesor. 1. Zakaj smo postavili Napoleonov spomenik v Ljubljani? (Misli ob 120letnici „Ilirije oživljene“.) 2. Razvoj slovenske povesti do Stritarjevega „Zvona“. 3. Kaj lahko storim za svetovni mir? (Nekaj misli.) 4. Stara Vida pripoveduje . . . (Odlomek Veselinovičeve čr- tice: Na prelu.) 5. Tujci v naši hiši. (Razprava s podatki.) 6. a) Ali lahko vsakdo živi kakor hoče? b) Ljubezen do domovine pomenja dolžnost dela zanjo. (Masaryk.) 7. Na kaj moram pri izbiri poklica pred vsem paziti? 8. Mati v slovenskem slovstvu. (Razprava.'» Referati: Rabindranat Tagore (Koren Marjeta). Werthcr in Zorin. Primerjatev (Čuček Katarina). Razvoj in pomen elektrike (Cvahte Ant.). Le vztrajnost vodi k smotru (Babnik Bogomil). J J. Stross-mayer (Gregorič Mirko) Naši v tujini (Kreiner Josip). Cojzovo delo za slovenski narod (Goedrich Pavel) Fr. Miklošič (Drobnič Ana). Volkodlaštvo in vampirstvo (Vale Maks). Ivan Kacijanar. Drama Medveda Antona (Mikuš Mar.). Pomen športa za človeštvo (Kos Emil). J. J. Rousseau, pedagog (Langof Miian). Celjski grofje in problem Veronike Deseniške v slovenski in hrvaški literaturi (Benulič Marijan). Ob stoletnici javnih železnic (Kajfež Viiko). Mir in društvo narodov (Hočevar Zvonko). Avgust Strindberg. Analiza njegove duševnosti (Baebler Leon). Nekaj misli o Napoleonu (Baebler Marij). b) iz srbskohrvatskega jezika: V. razred: Pacheiner France, profesor. 1. Srpska narodna junačka pesma. 2. Ivan Cankar, Spomladi. (Prevod.) 3. Njegoševa mladost. (Prevod.) 4. Dolazak Sime Milutinoviča na Cetinje. VI. razred: Jošt Anton, profesor. 1. Agovanje. (Sadržaj 1. pevanja Mažuraničeve pesme.) 2. Kraljevič Marko. 3. Karakteristika črnogorske čete u epu „Smrt Smail age Čengiča“. 4. Tendenca i književni značaj Dubravke. VII. razred: Uršič Franjo, supient. 1. Al heroju topolskome, Karafljordju besmrtnome, sve pre- pone na put bjehu ... k cilju dospje velikome. (Posveta Gorskoga vjenca, 13.—14) 2. Sumoma osečanja vladike Danila o teškoj sudbini i mračnoj budučnosti svoga roda. (Gorski vjenac, prvi dio) 3. Život u Mletkama (opis po Gorskome vjencu.) Dela Vuka Stefanoviča Karadiča i njih značajka. 4. a) Načrt za veliki raspust. b) Pala magla na livadu. VIII. razred: Polovič Ivan, profesor. 1. Albert, tip jednog slovenskog mladiča u predlistopadsko doba. (Karakteristika po noveli Avgusta Šenoe: „Ka-ranfil s pjesnikova groba“.) 2. Postanak grada Dubrovnika. 3. Pod kojim su stranim utjecajem pisali hrvatski realiste osamdesetih godina prošlog vjeka? 4. Posle strašne kartaške noči. (Opis. Iz L. Lazareviča.) Šolske ustanove. 1. Šola in dom. V področju gimnazije ne obstoji posebno društvo, ki bi na-dovezovalo pobližje stike med šolo in domom. Takoj po ugotovitvi predmetnika pa se objavi vsako leto na uradni deski razglas, iz katerega se razvidi, kedaj bodo dajali nastavniki staršem ali odgovornim namestnikom pojasnila o vedenju in napredku dijaštva. Pribiti pa je treba, da se starši in njih namestniki redko oglašajo v šoli ali pa prihajajo takrat, ko je večinoma že vse zamujeno. Na raznih konferencah se pritožujejo nastavniki, da se starši premalo zanimajo za prospeh svoje dece. Da bi se dosegli čim ožji stiki med šolo in domom, se je sklenilo na plenarni konferenci prof. zbora z dne 27. januarja, naj se začno prirejati roditeljski sestanki, na katerih naj bi se obravnavala najbolj pereča vzgojna vprašanja. Direktor se je potrudil, da bi sklep čimprej izvršil, in je povabil že za dan 3. februarja starše in odgovorne namestnike na I. roditeljski sestanek. Odzvalo se je 60 oseb. Poročal je direktor o disciplinskih pravilih in je pobliže tolmačil zlasti člene, ki se dotikajo medsebojnih vzgojnih vprašanj. Soporočevalec je bil prof. Voštar Ignacij. O nekih členih se je vnela živahna debata. Na drugem roditeljskem sestanku dne 10. februarja, ki se ga je udeležila 61 oseba, sta nadaljevala direktor in prof. Voštar z razlago disciplinskih pravil, načela pa sta tudi razgovor o zakonu za srednje šole. Nato je podal prof. Ambrožič navodila, kako se je treba učiti zgodovine in zemljepisa. Tretji roditeljski sestanek, ki je bil prav tako dobro obiskan, se je vršil dne 17. februarja. Direktor in prof. Voštar sta završila poročilo o srednješolskem zakonu, nakar sta pojasnjevala prof. Pacheiner in suplent Capuder, kako se je treba učiti modernih jezikov. Šolsko delo in nepripravni letni čas sta prekinila započete medsebojne stike, ki se bodo nadaljevali v bodočem šolskem letu. 2. Podružnica Ferijalnega saveza. Voštar Ignacij, profesor, nadzornik. XLIII. podružnica Ferijalnega saveza se je v zadnjih treh letih pod vodstvom idealnih dijakov lepo razvila. Članstvo se giblje med številom 80 in 100. V šol. letu 1929/30. so bili 84 člani. Predsednik podružnice je Praprotnik Boris; tajnik: Kump Peter; blagajnik: Ranzinger Hubert. Dijaštvo ve dobro ceniti koristi in ugodnosti Ferijalnega saveza ter je tudi s svoje strani pripravilo vse, da bi tovarišem ferijalcem bilo bivanje v Kočevju čim prijetnejše. 3. Steg izvidnikov in planink. Uršič Franjo, suplent, starešina stega. Steg se je osnoval v letu 1924 ter deluje do danes nepretrgoma. Namen stega je gojiti življenje mladine v prirodi in v svrho samovzgoje izpolnjevati prelepe skautske zakone. V to svrho je steg prirejal izlete v prirodo in pa večdnevna taborenja; v zimskem času je gojil šport in izpopolnjeval notranjo organizacijo. \ V letošnjem šol. letu je bilo 20 izvidnikov in 6 planink. 4. Podmladek Rdečega križa. Pacheiner France, profesor, nadzornik. I. razred: II. razred: III. razred: IV. razred: V. razred: VII. razred: Članov: 39 + 9 = 48 21 -+ 2 = 23 20 + 7 = 27 26 4- 8 = 34 15 + 2 = 17 14 + 1 — 15 Skupaj: 135 -f- 29 = 164. Podporna zaloga. Capuder France, suplent, varuh. Stanje knjig koncem šolskega leta 1929/C za verouk 24 knjig » slovenščino 60 n srbohrvaščino 38 n » francoščino 55 r> » nemščino 30 n latinščino 44 r> n zgodovino 33 n n zemljepis 22 » n prirodopis 46 n n fiziko 13 n n kemijo 4 n »j matematiko 62 »j n logiko 9 M n psihoiogijo 10 n Skupaj . 450 knjig Učiteljska knjižnica. Capuder France, suplent, varuh. Stanje koncem šolskega leta 1929/30. Na koncu šolskega leta 1928/29. je bilo . . 1846 knjig Med solskim letom nabavljeno...................... 25 Koncem šolskega leta 1929/30 ................... 1871 knjig Od novih knjig je bilo darovanih od g. Skubeca Antona, nadučitelja v pokoju, 1, od ministrstva prosvete in banske uprave 8; kupljeno 16. Važnejša nova dela: Stephan Rudnickij, Ukraina. M. Savič, Naša industrija i zanati i trgovina, Jubilarni zbornik života i rada SHS 1918—1928. Stanko Vurnik, Uvod v glasbo. France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva. I. del. Cankar Izidor, Zgodovina likovne umetnosti. Dr. Fran Ogrin, Državoznanstvo. Dr. Ivan Prijatelj, Janko Kersnik, Zbrani spisi, 6. zv. Dr. J. Matasovič, Narodna Starina. Po južnoj Americi. Krsta Manojlovič, Muzičko delo našega sela. Glasnik etnografskog muzeja. Državni kalen- dar za god. 1924. Rene Doumic, Histoire de la litterature fran- caise. Dijaška knjižnica. Pacheiner France, profesor, varuh. Knjižnica šteje: srbohrvatskoslovenskih knjig 592 nemških knjig.................. 641 francoskih knjig............. 162 Skupaj knjig . . 1395 Tekom šolskega leta 1929/30. je bilo izposojeno 1380 knjig, čitalcev je bilo 235. Najbolj se je čital Finžgarjev roman „Pod svobodnim solncem“. Kabineti. a) prirodopisni: (Kumer Ivan, suplent, varuh.) 1. Za botaniko: preparati v formalinu 16, modeli 28, vrste lesa 19, suhi preparati 29, mikroskopni preparati 9, terato-loški preparati 5, tehnična zbirka 22, herbarij 657 rastlin, botanične slike 23. 2. Za somatologij o: somatologija 19, somatološki in patološki preparati 10, somatološki mikroskopski preparati 6, somatološke stenske slike 7. 3. Za zoologijo: raznih preparatov 817, zooloških mikroskopskih preparatov 3, zooloških stenskih slik 124. 4. Za mineralogijo: kristalnih modelov 67, imitacij žlahtnih kamnov 23, rudnin 318, hribin 114, paleontol. materijala 64. 5. Varia: mikroskop v omarici (3 okul -j- 3 obj.), mikroskop v škatljici, stereoskop v škatlji, inj. brizgalka, secirno orodje, stiskalnica, čopič za čiščenje aparatov. b) fizikalni: (Sivec Alojzij, profesor, varuh.) Aparatov za: geomehaniko 50, hidromehaniko 20, aerome- haniko 21, akustiko 24, toploto 36, optiko 49, magnetizem 8, elektriko 85, slik 11. Skupaj na kraju šolskega leta 1929/30. 304 aparatov in slik. c) kemični: (Uršič France, suplent, varuh.) Kemični kabinet šteje na koncu šolskega leta 1929/30. 176 raznih aparatov, steklenih, železnih in lončenih posod, epruvet ter drugih priprav. Poleg tega še 5 slik, ki ponazorujejo fabri-kacijo raznih kemičnih proizvodov. d) zemljepisno-zgodovinski: (Ambrožič France, pro-^ fesor, varuh.) 1. Za zemljepis: za splošni zemljepis 25 slik, za Ameriko 9, Avstralijo 6, Afriko 12, Azijo 26, Evropo 79 slik. 2. Za zgodovino: stari vek 9 slik, srednji vek 4 slike, razvoj umetnosti 33 slik. Zemljevidov 23, zgodovinskih kart 25. e) zbirka notnega materijala: (Trost Mirko, honor. učitelj petja.) 1 harmonij, 1 omara, 1 razmnoževalni stroj, 25 posvetnih pesmi za mešani zbor, 12 za moški zbor, 13 cerkvenih pesmi za mešani zbor, 1 za moški zbor. Tiskanih partitur za mešani zbor 29, za moški zbor 15, partiture za moški in mešani zbor 6, Revije in pesmarice 14, partiture za dirigenta 10, not za dijaški orkester (skladb) 12. Zdravstveno stanje učencev. Zdravstveno stanje je bilo povoljno. Težjih nalezljivih bolezni se je zavod ubranil zbog profilakse zdravstvenih činiteljev. Zabeležiti je samo en slučaj hude škrlatinke, ki pa tudi ni imel hujših posledic. Najbolj so bolovali učenci na influenci, ki pa ni nikdar nastopila epidemično, da se je mogel ves čas nemoteno vršiti pouk. Zaradi daljših izostankov vsled bolezni so ostali neocenjeni tri učenci. Pridno se je gojil med dijaštvom šport: po zimi sankanje, smučanje in drsanje, po leti plavanje, nogomet in lawn tenis. Šolskega zdravnika zavod nima, četudi se je vplačala svola 5900 Din kot prispevek učencev v Zdravstveni fond. Upati je, da se bodo v tem pogledu razmere v prihodnjem šolskem letu spremenile, tako da bo mogel v naslednjem izvestju podati izčrpno poročilo že šolski zdravnik. Klasifikacija. (Imena odličnjakov so tiskana z debelini, prav dobrih s kurzivnim tiskom.) I. razred: Razrednik: Sivec Alojzij, profesor. Razred so zdelali: Beljan Ivan Modec Anton Bidovec Dušan Perovšek Jožef Bižal Božidar Persoglio Oto Bravničar Dušan Hinko Presl Janko Dombi Aleksander Rankel Janez Kapš Peter Sbrizaj Danilo Koprivšek Dragotin Hebar Marija Ana Koren Franc Valentin Kajfež Mira Koscher Alfonz Leschitz Erna Kovačič Ljubiniir Mihael Mlinar Apolonija Lackner Alfred Pozun Vladimira Marija Lackner Rihard Prijatelj Hilda Majdič Drago Sajovic Božena Matejka Anton Šinkovec Pavel Mlinar Anton Boris Polagajo popravni izpit: Medved Anton Viktor iz matematike Mencinger Tomislav Ivan iz srbohrv. in slovenščine Oberstar Stanislav iz slovenščine in matematike Pelko Jožef iz slovenščine in srbohrv. Stine Karel iz srbohrvaščine Šturm Ivan iz slovenščine in srbohrv. Šuput Petar iz slovenščine Tschinkel Ferdinand iz slovenščine in srbohrv. Zdravič Franc iz srbohrvaščine Erker Elvira Marija iz slovenščine in matematike Loser Beatrice Valerija Irena iz slovenščine Lasan Anton iz slovenščine Ponavljajo razred: Bičanič Ratiinir Lackner Herbert Viljem Flack Rudolf Martinčič Henrik Kopal Jifi Antonin Turk Anton Kresse Friderik Ne sme ponavljati razreda: Maichin Rudolf Robert II. razred: Razrednik: Stanonik Maks, suplent. Razred so zdelali: Breznik Vinko Medved Artur Breznikar Marijan Mlinar Vojnomir Černigoj Franc Požun Karel Debevc Franc Rankel Jožtf Erker Otmar Sajovic Tihomil Hebar Jožef Stonič Jožef Hönigmann Franc Štavdohar Mihael Koscher Ivan Thuma Vekoslav Kovačič Stanko Ulman Peter Kraker Verner D it z Herta Lampeter Franc Kosi Darinka Polagajo popravni izpit: Eppich Friderik iz prirodopisa Händler Matija iz srbohrv. in prirodopisa Hotko Alojzij iz matematike Klemenčič Jožef iz francoščine in prirodopisa Klun Ciril iz zgodovine Levstek Stanko iz francoščine in zgodovine Petrič Dušan iz francoščine in prirodopisa Savelj Marta iz zgodovine Ponavljajo razred: Eppich Franc Tramšak Ivan Gorše Franc Wolf Franc Jaklitsch Franc Lesjak Ana Klofutar Stojan Lesjak Marija Majetič Ivan Skvarč Alojzija Majetič Karel Vovk Marija Ne sme ponavljati razreda: Lesar Alojzij Martinec Ivan III.a razred: Razrednik: Ambrožič Franc, profesor. Razred so zdelali: Čuden Drago Ecker Josip Ferjančič Drago Flego Danko Flego Zlatko Jelenc Danilo Korsika Alojzij Oblat Milan Presl Karel Turk Bogomil Čadež Lea Rajšter Jelica Ulčar Ana Wittine Erna Jančar Ciril Polagajo popravni izpit: Kalan Dušan iz francoščine Koritnik Anton iz matematike Slapničar Slavko iz francoščine Škulj Aleksander iz francoščine in matematike Jenčič Metka iz francoščine Rankel Kristina iz francoščine Ponavljajo razred: Češarek Stanko Šlibar Milan Gärtner Anton Lipovec Kristina Kren Heribert Putre Marija Rus Ciril Neocenjen: Čuden Dušan III. b razred: Razrednik: Rausch Arsen, suplent. Razred so zdelali: Bitorajc Franc Medic Viktor Fritzel Friderik Perne Anton Händler Josip Semič Henrik Herbe Bogomir Šifrer Vilibald Horvat Mirjan Seljak Henrik Jaklitsch Janez Tomše Anton Kapš Josip Wutti Valter Levstek Ivan Zdravič Jože Ličina Milan Polagajo popravni izpit: Jonke Josip iz francoščine in matematike Lenjak Branko iz zemljepisa in zgodovine Loser Albert iz srbohrvaščine in zemljepisa Ponavljajo razred: Lesjak Anton Sturm Alojzij Maurovič Oton Verderber Erik Schneider Karel IV. razred: Razrednik: Štancer Franc, suplent. Razred so zdelali: Benulič Drago Kemperle Mihael Bidovec Arnold Kmet Ivan Bižal Drago Kunc Pavel Bon Božidar Logar Franc Faleskini Rudolf Majdič Radivoj Jeras Ivan Marolt Anton Miklavčič Henrik Burgar Milena Rajšter Franc Hönigmann Adolfina Sajovic Ivo Hönigmann Erna Skvarč Anton Jaklič Nada Stalzer Viljem Rankel Josipina Škafar Josip Schescharek Kamila Šušteršič Peter Schescharek Leontina Vrankar Pavel Šebal Štefanija Zose Josip Popravni izpit polagajo: Kobe Roman iz francoščine Kosi Vladimir iz francoščine Košir Simeon iz matematike Kralj Ladislav iz matematike Primosch Alojzij iz srbohrvaščine in francoščine Sbrizaj Franjo iz srbohrvaščine in matematike Šeško Anton iz matematike Vovk Peter iz francoščine in higijene V. razred: Razrednik: Pacheiner France, profesor. Razred so zdelali: Čuden Franc Senekovič Fedor Dermota Franc Šega Ivan Kovačič Rudolf Koren Ana Krauland Viljem Loger Edita Langof Dušan Peterlin Vida Perz /osip Popravni izpit polagajo: Arko Roland iz matematike Ponavljajo razred: Bogataj Božidar Svetlin Leo Bonač Marijan Udovč Bogomir Kosi Bronislav Zaplatil Leo Ličen Branimir Batič Ivanka Olip Radovan Medved Ana Prek Stanislav Žagar Marija Pukljak Tugomir Ne sme ponavljati razreda: Sorčič Rado VI. razred: Razrednik: Jošt Anton, profesor. Razred so zdelali: Ecker Burghard Jenčič Hubert Jan Alojzij Jenko Marijan Kajfež Dušan Vetrovec Venčeslav Kavčič Dragotin Vovko Vladimir Kump Peter Wutti Herbert Lackner Henrik Burgar Ana Loboda Vladimir Kovačič Gizela Majerle Vincencij Stariha Ana Pinter Danilo Stare Ostoj Trost Miroslav Potočnik Dušan Vacek Alojzij Potočnik Stojan Vetrovec Josip Sattler Karel Popravni izpit polagajo: Cirk Milan iz trancoščine in matematike Flack Josip iz matematike Krauland Albert iz latinščine Stariha Josip iz prirodopisa in matematike Cirk Vera iz francoščine in matematike Gril Hilda iz matematike Ponavlja razred: Vovk Slava Neocenjen: Grbec Josip VII. razred: Razrednik: Uršič Franjo, suplent. Razred so zdelali: Braune Arnold Praprotnik Boris Dobravec Milko Rant Teodor Gabrijelčič Valentin Ranzinger Hubert Greisch Alojzij Rosina Miroslav Kovač Stanko Röthel Erik Kramarič Franc Siegmund Ferdinand Kresse Ernest Sterbenz Alvin Ložar Mirko Štih Anton Marin Stanko Vraničar Ivan Mihelič Rudolf Gregorič Danica Pečar Miran Štolfa Veruša Popravni izpit polagajo: Levstek Vinko iz matematike Vidic Drago iz francoščine in matematike Zidar Alojzij iz francoščine Žagar Alojzij iz francoščine Ponavljajo razred: Bergman Oton Lipovec Franc Jurman Gustav Nadler Ivan Neocenjen: Eržen Janez VIII. razred: Razrednik: Polovič Ivan, profesor. Razred so zdelali: Babnik Bogomil Bagar Ivan Baebler Leon Baebler Marijan Batič Srečko Benulič Marijan Cvahte Anton Goedrich Pavel Gregorič Mirko Hočevar Zvonko Kajfež Vilko Kos Emil Kreiner Josip Langof Milan Lušin Jože Mavrovič Maks Ocvirk Slavko Rozman Pavel Slokan Jakob Vale Maks Velepič Ciril Čuček Katarina Drobnič Ana Koren Marjeta Popravni izpit polagata: Lesjak Milan iz nemščine in matematike Mikuš Marijan iz nemščine in matematike Statistika učencev. R a z r e d I Sku- Število učencev: Vpisanih na začetku šolskega leta Došlo z drugih šol . . . I. II. III a III b IV. V. VI. VII. VIII paj m 1 v j z 1 mj ž m 1 ž I im 11 | z m 1 ž n |ž || m 1 ž 1 m 15 || m | ž ni ž 40 S 4!— 4C e 1 20 8 ! 11— j'28, — 29J10I24J e ! i| -II li- 2217 1 5|- 2' 2 - 2 | 3 251 1 16 51 1 Skupaj vpisano !44 9 42 7 21 8 28 - so 10 25 6 27 7 3C 2 23 3 270 52 Od vpisanih je bilo: a) novincev 40 9 36 7 20 8 25 27 9 22 6 — 29 2 23 2 24S 50 b) ponavljalcev . . . 4 6- 1 !_ 3 3 1 3 — — 1 - 1 21 2 Zapustili so šolo: radi bolezni 1 1 odšli v druge šole . . . 3 — — — — 1 — 1 — 2 — 1 - -- — — — 8 — odstranjeni — — 2 — — - — — — — — — — 1 — - — 3 — zapustilo šolo 1 — 2 - - 2 - - 2 3 — - — — - - — 8 2 Skupaj odšli iz šole . . 4 - 4 1- — 3 - l| 2|| 5j- | 1 | 1 1 1 — — |- 1 19| 3 Na koncu šolskega leta ostalo 40 9 38 7 21 8 25 29 8 20 6 26 6 29 2 23 3 251 49 Učenci po starosti: od 11 let, rojeni 1919 . 17 5 17 5 . 12 „ „ 1918. 15 2 10 3 25 5 . 13 „ . 1917. 6 2 10 4 6 2 2 24 8 » 14 „ . 1916. 2 — 11 — 7 2 5 — 10 3 - — — — — — — — 35 5 „ 15 „ „ 1915. — — 6 — 4 4 12 — 8 4 11 4 41 12 . 16 „ fi 1914. — — — — 3 — 4 - 9 1 4 — 5 1 — — — — 25 2 . 17 » . 1913. — — 1 — 1 — 1 — 2 — 3 2 11 2 5 — — 24 4 . 18 . „ 1912 . 1 6 3 7 1 3 — 17 4 . 19 . , 1911 . — — - — — - — — — — 2 — 4 9 6 2 21 2 ,20 „ „ 1910 . 2 1 4 — 6 1 nad 20 „ „1909 in prej — 6 — 10 1 16 1 Skupaj . . . 40 9 38 7 21 8 25 — 29 8 20 6 26 6 29 2 23 3 251 49 Starši nčencev so bili: Nastavniki 2 1 1 3 1 4 2 1 4 1 2 4 19 7 Državni uradniki .... 5 3 12 6 4 5 5 — 6 1 7 4 10 5 3 2 10 1 62 27 Zdravniki, apotekarji . . 2 1 — — 3 — — — — — — — 2 — 1 — — — 8 1 Odvetniki, občinski in privatni uradniki . . 1 — — — 1 — 2 — 5 — 2 — 5 — 5 — 2 1 23 1 Trgovci, gostilničarji in kavarnarji 13 2 6 — 11 2 6 - 5 — 4 — 2 — 6 — 3 — 56 4 Obrtniki 6 1 6 1 1 — 2 — 7 2 — 1 1 1 — 1 — — 24 5 Kmetovalci 2 6 — — — 5 — 4 — 2 — 2 — 11 — 3 — 35 — Služitelji 6 1 — — — — 1 — — — 2 — — — 1 — 10 1 Drugih poklicev 3 1 8 — — — 1 - 1 1 1 — — — — — — 1 14 3 Skupaj . . . 40 9j|38 7 21 t5 29 8j 20 6 26 6 29 2 23 3 2511 49 R a z r e d Sku- I. ! n. IIIa III b IV. V. VI. VII. VIII paj Učenci po rojstva: m 1 m| ž m ž m ž m ž m Ž m ž m * Z m ž m ž Iz kraljevine Jugoslavije 38' 9 33 5 19 24 — 21 8 13 4 18 3 24 — 13 3 203 39 iz drugih dižav 2 - 5 2 2 ■ 1 — 8 7 2 8 3 5 2 10 - 48 10 Skupaj . . . 40 9 38 7 21 8 25 — 29 8 -0 6 26 6 29 2 23 3 251 49 Učenci po narodnosti: Jugoslovani 28 6 24 7 20 6 16 27 4 17 6 22 6 21 2 22 3 197 40 Čehoslovaki 2 - — — - - - — — — — — — — — — — _ 2 — Nemci 10 3 14 1 2 9 — 2 4 3 — 4 — 8 — 1 — 52 9 Skupaj . . . 40 9 38 7 21 8 25 _ 29 8 20 6 26 6 29 2 23 3 251 49 Učenci po veri: Rimokatoliki 39 9 37 7 20 8 24 - 28 8 20 6 26 6 29 2 22 3 245 49 Pravoslavni 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — — - — — — — — 5 — Protestanti — — - — — — - — - — - - — — — 1 - 1 — Skupaj . . . 40 9 38 7 21 8 25 _ 29 8 20 6 26 6 29 2 23 3 251 49 Učenci po uspehu: odlični 1 — — 2 1 - — — — - - 1 — - - — — 4 1 prav dobri 6 4 7 1 2 - 4 - 11 5 4 1 3 1 4 1 5 1 45 14 dobri .5 3 13 1 7 3 13 - 9 3 4 2 15 3 16 1 16 2 110 18 Skupaj zdelalo razred . 22 7 20 2 11 4 17 - 20 8 8 3 19 4 20 2 21 3 159 33 Popravni izpit imajo . . 10 2 8 1 4 2 3 - 9 1 5 2 4 — 2 - 46 7 Ponavljajo razred .... 7 1 10 4 5 2 5 - — - 10 3 - 1 4 — — — 41 11 Neocenjeni ■- — — — — - — - - — - 1 — 1 — — — 3 — Ne smejo ponavljati razred 1 — 2 1 4 — Nižji tečajni izpit v šolskem letu 1929/30. Nižji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja Burgarja Antona v času od 14. do 21. junija 1930. Izpitu je vedno prisostvoval ministrski odposlanec dr. Poljanec Leopold. Za polaganje nižjega tečajnega izpita se je prijavilo 29 (21 -j- 8) pripravnikov. Pripravniku Jerasu Ivanu je izpitni odbor dovolil, da sme vsled bolezni polagati nižji tečajni izpit v jesenskem roku. Pismena naloga iz srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika: Sloga jači, nesloga tlači. Dokaz iz slovanske zgodovine. S sklepom izpitnega odbora, a na osnovi člena 2 pravil o nižjem tečajnem izpitu (§ 57. al. 2. zakona o srednjih šolah) so oproščeni polaganje nižjega tečajnega izpita sledeči pripravniki: Benulič Drago, Bidovec Arnold, Kemperle Mihael, Kmet Ivan, Logar Franc, Majdič Radivoj, Rajšter Franc, Sajovic Ivo, Škafar Josip, Vrankar Pavel, Zose Josip, Burgar Milena, Hönigmann Adolfina, Hönigmann Erna, Rankel Josipina, Schescharek Leontina, ki so dovršili IV. razred s prav dobrim uspehom. Položili so z dobrim uspehom nižji tečajni izpit sledeči učenci: Faleskini Rudolf, Kunc Pavel, Marolt Anton, Miklavčič Henrik, Stalzer Viljem. Odklonjeni na tri mesece: Bižal Drago iz francoščine, Bon Božidar iz francoščine, Skvarč Anton in francoščine in matematike, Šušteršič Peter iz zemljepisa, zgodovine in matematike, Jaklič Nada iz zemljepisa, zgodovine in matematike, Schescharek Kamila iz zemljepisa in zgodovine, Šebal Štefanija iz matematike. Višji tečajni izpit v junijskem roku šolskega leta 1929/30. Višji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom ministrskega odposlanca dr. Poljanca Leopolda, prosvetnega inšpektorja v pokoju, v času od 9 do 16. junija 1930. Sestava izpitnega odbora: predsednik dr. Poljanec Leopold, podpredsednik Burgar Anton, direktor; člani: Polovič Ivan, profesor, za sloveščino; Capuder Franc, suplent, za francoščino; Pacheiner France, profesor, za nemščino; Štancer Franc, suplent, za matematiko; Voštar Ignacij, profesor, za zgodovino, zemljepis in delovodja. Za polaganje izpita se je prijavilo vsega 24 (21 -f- 3) kandidatov. Pismeni izpit je trajal od 9. do 11. junija 1930. Teme pri pismenem izpitu: 1. Iz srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika: Domovina je njiva, na kateri žanjemo, kar so sejali naši predniki, in sejemo za svoje potomce. 2. Iz francoščine: Alphonse de Lamartine, Les äges de 1’ homme et la poesie. (Preface des Meditations.) (28 vrst.) 3. Iz nemščine: Stephan Zweig, Die Weltminute von Waterloo. (Sternstunden der Menschheit) (28 vrst.) 4. Iz matematike: a) Gozd je cenjen na 30.500 m3. Njegov letni prirastek se računa po 2%. Kolika bo njegova vsebina po 11 letih, če se izseka iz njega na koncu vsakega leta 1400 m3? a) En kot enakokrakega trapeza meri 54°, srednjica meri 28*8 dm in razmerje obeh vzporednic je 5:3. Če se zavrti ta trapez okoli večje vzporednice, kolika je prostornina in površina nastalega telesa? c) Kolike so dotikalne količine (en. tangente, normale, dolžina tangente in normale, subtangente in subnormale) kroga: x2 _|_ y2 — 4X — 6y = 12 v točki Mi (5, y > 0) ? Izpitni odbor je določil na podlagi končnih ocen pismenih izdelkov: 1. da se nihče ne oprosti ustnega izpita, 2. da se pripuste k ustnemu izpitu vsi prijavljeni kandidati. Ustni izpit je trajal od 13. do 16. junija 1930. Izpitni odbor je priznal zrelost in sposobnost za nadaljevanje študija na vseučilišču 17 kandidatom, 7 jih je odklonil na tri mesece. Podatki o pripravnikih, 1. Babnik Bogomil, sin Marije in Ivana, vlakovodje, roj. 18. III. 1910 v Ljubljani. Zrelost priznana. 2. Bagar Ivan, sin Ileltne in f Ivana, poštarja, roj. 11. X. 1908 v Petrovcih (dravska banovina). Odklonjen na tri mesece iz nemščine. 3. Baebler Leo, sin Alojzije in Leopolda, šolskega upravitelja, roj. 4. II. 1912 v Zireh (dravska banovina). Zrelost priznana. 4 Baebler Marijan, sin Alojzije in Leopolda, šolskega upravitelja, roj. 1. II. 1911 v Postojni (Italija). Zrelost priznana. 5. Batič Srečko, sin Olge in Alojzija, kretnika državne železnice, roj. 18. V. 1908 v Volčji Dragi (Italija). Odklonjen na tri mesece iz matematike. 6. Benulič Marijan, sin Josipine in Josipa, železnišl ega skladiščnika, rojen 26. V. 1911 v Trstu (Italija). Zrelost priznana. 7. Cvahte Anton, sin Marije in Antona, davčnega kontrolorja, rojen 28. II. 1909 v Celju. Zrelost priznana. 8. Goedrich Pavel, sin Leje in Jožefa, posestnika, rojen 11. XI. 1908 v Lonki pri Krnovem (Ö.S.R.). Zrelost priznana. 9. Gregorič Mirko, sin Ivanke in Vinka, učitelja, rojen 17. VII. 1909 v Opatjem selu pri Gorici (Italija). Zrelost priznana. 10. Hočevar Zvonko, sin Helene in Alojzija, inženjera, rojen 16. V. 1910 v Ljubljani. Zrelost priznana. 11. Kajfež Vilko, sin Frančiške in Mihaela, trgovca, rojen 31. VII. 1910 v Petrini (dravska banovina). Zrelost priznana. 12. Kos Emil, sin Ivane in Matka, uradnika, rojen 18. XII. 1908 v Herpelju (Italija), Odklonjen na tri mesece iz slovenščine. 13. Kreiner Josip, sin Josipine in Josipa, učitelja, rojen 3. VI. 1910 v Stari cerkvi pri Kočevju. Zrelost priznana. 14. Langof Milan, sin Rozalije in Antona, strojevodje državne železnice, rojen 29. I. 1911 v Gorici (Italiji«). Odklonjen na tri mesece iz slovenščine. 15. Lnšin Jože, ein Marije in f Ferdinanda, posestnika, rojen 15. III. 1911 v Preski pri Sodražici. Odklonjen na tri mesece iz zemljepisa in zgodovine. 16. Mavrovič Maks, sin f Marije in Matije, davčnega kontrolorja, rojen 11. III. 1912 v Tolminu (Italija). Zrelost priznana. 17. Ocvirk Slavko, sin f Marije in Antona, občinskega tajnika, rojen 6. II. 1909 v Bovcu (Italija). Zrelost priznana. 18. Rozman Pavel, sin Marije in f Ivana, šolskega sluge, rojen 24. I. 1912 v Ljubljan', Odklonjen na tri mesece iz slovenščine. 19. Slokan Jakob, sin Terezije in Jakoba, posestnika, rojen 3. VII. 1909 v Braslovčah. Zrelost priznana. 20. Vale Maks, sin Josipine in Maksa, trgovca, rojen 1. IV. 1912 v St. Jerneju (dravska banovina). Zrelost priznana. 21. Velepič Ciril, sin f Justine in Ivana, poštnega upravnika, rojen 26 VII. 1908 v Ljubljani. Zrelost priznana. 22. Čuček Katarina, hči Marije in f Ignacija, rudarja, rojena 24. XI. 1909 v Lupinjaku (savska banovina). Zrelost priznana. 23. Drobnič Ana, hči Neže in Leopolda, rudniškega paznika, rojena 6. VI. 1911 v Kočevju. Odklonjena na tri mesece iz zgodovine in zemljepisa. 24. Koren Marjeta, hči Marije in Valentina, voznega nadziratelja državne železnice, rojena 16. VII. 1911 v Mahovniku pri Kočevju. Zrelost priznana. Naredba dijaštvu. I. Splošne določbe. Učenci se morajo tudi izven šole vesti tako, kakor se spodobi dobro vzgojeni mladini, ter se izogibati vsemu, kar bi škodovalo njih ugledu, zdravju in dijaškemu dostojanstvu. Starejši učenci morajo v tem z dobrim zgledom prednjačiti m!ajšim (čl. 1. disc. pravil). Učenec mora imeti pri sebi vedno svojo dijaško knjižico ter jo na zahtevo vsake oblasti pokazati za legitimiranje (čl. 11.). Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in ob šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času (čl. 42.). II. Popravni in razredni izpiti. Učenec (§ 51. zakona o srednjih šolah), ki ima slabo ali nezadostno oceno iz enega ali dveh znanstvenih predmetov ali iz enega znanstvenega predmeta in ene ali dveh veščin, ali ene, dveh ali treh veščin, dovrši razred šele, ko opravi v mesecu septembru popravni izpit iz teh predmetov. Taki učenci morajo vložiti na ravnateljstvo najdalje do 10. julija t. 1. prošnjo, kolkovano s 5 Din, in priložiti za vsak predmet k 10 Din. Pravilno opremljene prošnje se bodo vse ugodno rešile. Učenci pa naj se prijavijo k izpitu tudi tedaj, ako bi se jim pismena rešitev ne vročila pravočasno. Pri spisovanju prošenj je paziti na jezikovo pravilnost in lepo zunanjo obliko. Pod podpisom mora biti točno označen naslov. Prošnji je treba priložiti tudi zadnje letno izpričevalo. Učenci, ki jim je dovoljen razredni izpit v septembru (51. 52.), ne morejo opravljati popravnega izpita )