PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 74 (7568) TRST, sobota, 28. marca 1970 PO DOLGOTRAJNIHPOGAJANJIHREŠENA VLADNA KRIZA Danes bo štiristranska vlada levega centra prisegla predsedniku republike Saragatu V vladi 16 ministrov KD, 6 PSI, 3 PSU in 1 republikanec RIM, 27. — Danes je Rumor predložil predsedniku republike »»znam nove vlade, s čimer se je zaključila dolgotrajna vladna kriza. Predsednik Saragat je sprejel na znanje novo vlado, ki bo Prisegla jutri ob 10. uri, parlamentu pa se bo predstavila v torek, 7. aprila in to najprej v senatu ob 10.30, uro kasneje pa v poslanski zbornici. Sestava vlade je naslednja: Predsednik vlade: Mariano Rumor Podpredsednik vlade: Francesco De Martino Ministri brez listnice: Paolo Emilio Taviani (za izredne ukrepe v korist juga in zaostalih področij centra ter severa), Remo Gaspari, Camillo Ripamonti, Mario Ferrari Aggradi, Eugenio Gatto in Gia-cinto Bosco Zunanje zadeve: Aldo Moro Notranje zadeve: Franco Restivo Sodstvo: Oronzo Reale Proračun in gospodarsko programiranje: Antonio Giolitti Plnance: Luigi Preti talllliuiMlIllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIII Ob novi vladi Danes ob 10. uri bo Rumor prisegel s socialističnimi, republikanskimi, socialdemokratskimi in demokristjanskimi ministri predsedniku republike Saragatu, s čimer se bo tudi formalno zaključilo izredno dolgo, napeto in zaostreno razdobje vladne krize. Sledile bodo te nekatere formalnosti: prva seja vlade z imenovanjem podtajnikov, nato pa že ne več • tako formalna seja parlamenta, da kateri bodo vladi izglasovali zaupnico. Za kakšno vlado gre, kako 1o lahko ocenjujemo? V bistvu lahko ponovimo samo ugotovitve, ki nam jih je Posredoval že pred nekaj dnevi naš rimski dopisnik: 1. Nova vlada je rezultat nujnosti, rezultat izredno ostrih Sjotranjih spopadov, ali točneje vlada po sili., V tolikih mesecih se je izkazalo, da ni dru-Oe rešitve in da obstajata samo dve možnosti, ali štiristranska vlada po starem vzorcu, ali pa predčasne volitve z nujnim Preokretom na desno in v tej zvezi. z vrsto neizvestnosti. Ustvarila se je fronta: neo-lašisti, liberalci, skrajna desnica v KD. določeni krogi med socialdemokrati in nekateri izrastki med socialisti proti levici KD, PSI, PSIUP, KP1 ter selo široki fronti nove italijanske stvarnosti, ki jo lahko na kratko označimo z enotnim sindikalnim gibanjem, z njegovo težo in z njegovo novo vlo-90 v' stvarnem italijanskem življenju. 2. Nova vlada je torej kompromis in to kompromis, glede katerega smo povsem pravilno napisali že pred nekaj dnevi,,da je kompromis po sili, ki nosi že sam v sebi klice svojega notranjega nasprotja. Ponovno se lahko sklicujemo Pa stališče našega rimskega dopisnika, da gre v bistvu za vlado, ki naj izvede nekatere pomembne stvari, kot so statut delavcev, nadaljnji napredek t) splošni demokratizaciji italijanskega življenja, in predvsem naj uveljavi deželno ureditev ter s tem razbije stari borbonski centralistični sistem. Ko s' tega višjega zornega kota ocenjujemo razvoj italijanskega družbenega življenja, moramo tudi v lokalnih prilikah ugotoviti isto notranje nasprotje: po eni plati resne težave in izhodi po sili, po drugi Pa nereševanje določenih vprašanj ki nas blizu še zlasti zanimajo. Zato tudi pričakujemo, da bo splošni val napredka resnične demokracije in mladostnega navdušenja, ki je Zajel Italijo, lahko vztrajal kljub vetrom, ki vejejo iz Vzhoda in Zahoda, da se bo utrdil, in da bo vsem nam prinesel Pekaj boljšega. B. S. Čucnlaj sprejel Arafata PEKING, 27. — Predsednik vlade LRK Čuenlaj je danes sprejel voditelja palestinske organizacije za osvoboditev Arafata in njegove spremljevalce, ki so prispeli pred dnevi v Peking. Agencija Nova Kitajska sporoča, da je bil razgovor Zelo prijateljski. Srečanja z delegacijo palestinskega osvobodilnega gibanja so se udeležili tudi namestnik predsednika vlade Ljudske republike Kitajske, namestnik glavnega štaba kitajske osvobodilne vojske, namestnik zunanjega ministra, ter načelnik misije palestinske organizacije v Pekingu. Zaklad: Emilio Colombo Obramba: Mario Tanassi Šolstvo: Riccardo Misasi Javna dela: Salvatore Lauricella Kmetijstvo in gozdarstvo: Lorenzo Natali Promet in civilno letalstvo: Italo Viglianesi Pošte in telekomunikacije: Franco Maria Malfatti Industrija, trgovina in obrtništvo: Silvio Gava Delo in socialno skrbstvo: Carlo Donat-Cattin Zunanja trgovina: Mario Zagari Trgovinska mornarica: Salvatore Mannironi Državne udeležbe: Flaminio Piccoli Zdravstvo: Luigi Mariotti Turizem in predstave: Giuseppe Lupiš Nova štiristranska vlada, ki na-domestuje enobarvno demokristjan-sko vlado, je sestavljena poleg predsednika vlade Rumorja, ki je predsedoval že prejšnji vladi, iz 16 ministrov KD, 6 socialistov, 3 socialdemokratov in enega republikanca. Iz prejšnje enobarvne vlade so izpadli naslednji demokristjani! Bo, Carlo Russo, Caron, Gui, Sedati, Valsecchi, Magri, Vit-torino Colombo in Scaglia. V novi vladi so naslednji socialisti: Lauricella, Mariotti (De Martinova struja), Viglianesi (Mand-njeva struja), Zagari (avtonomist) in Giolitti. Socialdemokrati so: Tanassi, Preti in Lupiš, ki so vsi trije iz vrste bivše PSDI. PRI zastopa Reale. KD zastopajo: Taviani in Gaspari (Tavianova struja), Ripamonti in Misasi (baze), Donat Catiin in Gatto (Forze Nuove), Bosco, Malfatti in Natali (Nuove Cronache), Restivo (Forze Libere), Ferrari Aggradi, Piccoli in Gava (skupina Pic-coli-Rumor), Colombo, Mannironi (skupina Colombo-Andreotti), Moro. V primerjavi s prejšnjimi vladami so bili imenovani prvikrat za ministre: demokristjana Piccoli in Mannironi ter socialista Zagari in Viglianesi. Vsi ostali ministri so bili že v prejšnjih vladah. V tretji Rumorjevi vladi je 21 poslancev in 6 senatorjev. Sedaj se nadaljuje razprava o imenovanju podtajnikov, pri čemer gre ponovno za zapleteno vprašanje razmerja sil med strankami in po vsej verjetnosti še za bolj zapleteno vprašanje odnosov med raznimi strujami. Podtajnike bo imenovala vlada na svoji prvi seji, ki bo sklicana, še pred tem, ko se bo vlada predstavila parlamentu. Časnikarji opozarjajo na potrebe tiska RIM, 27. — Vsedržavno združenje italijanskih časnikarjev sporoča, da so poslali predsedniku vlade Rumorju ponovno opozorilo, da je treba čimprej doseči ustrezno reformo zakonskega sistema o tisku, ki ga je predsedstvo vlade že pre- gledalo in ki se nanaša na ukrepe, da se zagotovi sedanje število različnih dnevnikov, da se ohrani svobodo izražanja različnih mnenj. Stavka javnih uslužbencev RIM, 27. — Vsedržavne sindikalne organizacije javnih uslužbencev so danes potrdile splošno stavko, ki bo v torek 14. aprila. Istočasno so tudi sporočili urnik ločenih stavk, ki bodo na našem področju 3. aprila. Sindikalne organizacije javnih uslužbencev zahtevajo isti gospodarski, pravni in normativni položaj za uslužbence vseh javnih ustanov, ter izplačitev predujma v višini 15.000 lir za vse, ukinitev različnega postopka za uradnike in dnevničarje ter razne normativne zahteve. CGIL, CISL in UIL so istočasna med obema državama. Zastopniki tudi proglasile za 8. april vsedržavno stavko uslužbencev lokalnih ustanov in stavko dveh delovnih ur po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. Kanadski parlamentarci na obisku v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — V prvih razgovorih med delegacijo kanadskega parlamenta pod vodstvom predsednika spodnje zbornice James Hugh Faulknera in jugoslovanske delegacije pod vodstvom predsednika sveta narodov Mike Špiljaka, ki so potekali v prisrčnem ozračju, je bilo izraženo prepričanje, da bo obisk kanadske parlamentarne delegacije Vsedržavne sindikalne organizacije prispeval k razširitvi sodelovanja zvezne skupščine so seznanili ka nadske parlamentarce z družbenogospodarskim razvojem Jugoslavije in sistemom samoupravljanja. Člani kanadske delegacije so pokazali veliko zanimanje za delovanje jugoslovanskega skupščinskega sistema, za odnose med zvezo in republikami, za pristojnosti zveznih, republiških in občinskih organov in za politiko razvoja nerazvitih področij. B. BOŽIČ BERLIN, 27. — Madžarski zunanji minister Janos Peter je zaključil danes uradni obisk v Vzhodni Nemčiji, med katerim ga je njegov vzhodnonemški kolega Otto VVintzer seznanil z razvojem odnosov med obema Nemčijama in s potekom srečanja med Brandtom in Stophom v Erfurtu. PO DAUŠI BOLEZNI «Oče Cervi» je za vedno zatisnil oči Sožalne brzojavke predsednika republike, tajnikov političnih strank, delavcev in kmetov - Pogreb bo v ponedeljek ob navzočnosti najvišjih državnih oblasti . m im,i,mm,nn,,,,,„„„„„„„ mmmmimn KAMBODŽA NA ROBU DRŽAVLJANSKE VOJNE PO ODSTAVITVI SIHANUKA Silovite demonstracije proti novemu kamboškemu režimu Vdor ameriških in sajgonskih enot na kamboško ozemlje Vsa letališča zaprta - Policijska ura uvedena v Phnom Penhu - Številne žrtve med spopadi? - Vlada je naročila vojski, naj s silo zatre vse demonstracije PHNOM PENH, 27. — Kambodža je na robu državljanske vojne. Vsa država je bila danes prizorišče silovitih demostracij za Siha-nuka in proti novemu režimu. Vojska ima ukaz s silo zatreti nemire, v Phnom Penhu so uvedli policijsko uro, vsa letališča so ponovno zaprta za promet. V taki dramatični situaciji so sajgonske in ameriške vojaške sile prekoračile danes kamboško mejo in se spopadle z oddelki Severnega Vietnama in FNO na kamboškem ozemlju. Poročila, ki prihajajo iz Kambod- že, so podvržena strogi cenzuri in je iz njih težko razbrati dejanskih položaj v državi. Lon Nolova vlada pa skuša na splošno prikazati demonstracije kot sad delovanja vietnamskih čet v Kambodži. Radio v Phnom Penhu je oddajal, da so skupine mladeničev sprožile vrsto napadov v pokrajinah Kompong Cha-mu in Kampotu, ki mejita na Južni Vietnam in kjer je osredotočena glavnina vietnamskih oddelkov. V Kompong Chamu so demonstranti iitiiiiiiiimuiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiimiiiiiii Velika letalska bitka nad Sueškim prekopom Izraelci že ves teden neprestano bombardirajo egiptovske položaje TEL AVIV, 27. — Izraelsko letalstvo že ves teden neprestano bombardira razne egiptovske radarske postojanke, topniške baterije, protiletalske baterije in druge vojaške objekte vzdolž Sueškega prekopa in v notranjosti egiptovskega ozemlja. Tako sporočajo vojaški krogi v Tel Avivu. Vojaški opazovalci pa menijo, da je glavni cilj teh letalskih napadov preprečiti namestitev novih sovjetskih raket zemlja - zrak na egiptovskem ozemlju. Tudi danes so številna izraelska letala napadla vojaške objekte v Egiptu. V Kairu so uradno objavili, da je prišlo nad Sueškim prekopom do velike letalske bitke, katere se je udeležilo okrog 40 reakcijskih letal z obeh strani. Predstavnik egiptovske vojske je izjavil, da je bilo eno izraelsko letalo sestreljeno, drugo pa zadeto, ter da so se vsa egiptovska letala vrnila v svoje baze. Po drugi strani pa so v Tel Avivu sporočili, da so izraelska letala v današnji bitki sestrelila pet sovražnikovih letal «Mig 21». Vojaško poveljstvo v Tel Avivu je tudi sporočilo, da so se vsa izraelska letala vrnila na izhodiščna letališča. Prav tako so v Tel Avivu sporočili, da je prišlo do letalske bitke, ko so egiptovska letala prestregla izraelska, ki so napadala položaje vzdolž severne obale Sueškega zaliva. Bitka je trajala samo pet minut, pravijo v Tel Avivu, med katerimi so izraelski letalci sestrelili kar pet e-giptovskih letal. Po bitki, poudarja jo v Izraelu, so izraelski lovski bombniki izvršili svojo nalogo. Prav tako so v Tel Avivu pozneje sporočili, da so njihova letala okrog poldne vdrugič napadla in bombardirala egiptovske vojaške položaje ob Sueškem prekopu. Vojaški predstavnik je tudi tokrat izjavil, da so se vsa njihova letala vrnila in da med napadom Izraelci niso naleteli na odpor sovražnikovih letal. Hkrati pa je izraelsko vojaško poveljstvo sporočilo, da so izraelska letala tudi v pretekli noči dvakrat napadla vojaške položaje na egiptovskem ozemlju. V Amanu je predstavnik jordanskih oblasti sporočil, da je jordansko protiletalsko topništvo danes zjutraj sestrelilo izraelskega lovca, med izraelskim letalskim napadom južno od Mrtvega morja. V Tel Avivu so vest o izgubi letala nad jordanskim ozemljem zanikali in poudarili, da so se vsa letala, ki so se udeležila napada na položaje gverilcev, vrnila v svoje baze. napadli sedež sodišča in rezidenco guvernerja. Polastili so se tudi nekaterih vozil, s katerimi so nato priredili pravi «pohod na prestolnico*. Vladne čete so jih ustavile samo tri kilometre pred Phnom Pen-hom. Govori se o hudih spopadih in o številnih mrtvih. Po vladnih poročilih sta bila ubita dva demonstranta, trije pa ranjeni. Policija je aretirala kakih šesto oseb. Cesto Phnom Penh - Kompong Cham so zaprli za promet. Kot smo omenili, je vojska dobila ukaz, da «za-tre vse demonstracije, ki so jih organizirale sile FNO in manjšine Kambodianov, ki so jih prevarali vietnamski invazorji*. Vlada je tudi pozvala prebivalstvo, naj ostane mimo in naj «ne naseda mahinacijam komunistov*, istočasno pa je naslovila mujen poziv mednarodni nadzorni komisiji za Indokino s prošnjo, naj skuša najti politično rešitev problema*. Vse letalske zveze s tujino so prekinjene. Edino letalo, ki je vzletelo iz Phnom Penha, je bilo letalo mednarodne nadzorne komisije, ki je poneslo v Vientian sedemindvajset diplomatov, funkcionarjev veleposlaništev Severnega Vietnama in južnovietnamske začasne revolucionarne vlade v kamboški prestolnici. Ti so zapustili državo v znamenje protesta proti politiki nove vlade do vietnamskih borcev, za katere zahteva, naj se umaknejo iz Kambodže. Obe vietnamski vladi sta pretrgali diplomatske stike Kambodžo, vendar je ukrep za sedaj še začasen. Do že omenjenega vdora ameriš- kih in sajgonskih sil na kamboškc ozemlje je prišlo v pokrajini Chau Doc v ustju Mekonga. Vojaški oddelki so prodrli tri kilometre globoko, na kamboško ozemlje in napadli oporišče sil FNO. 53 partizanov je bilo ubitih, medtem ko niso znane an.eriške in sajgonske zgube. Vse kaže, da je prišlo do akcije sporazumno s kamboškami oblastmi. Vest sicer ni bila uradno potrjena, vendar so se malo pred napadom kamboški in južnovietnam-ski funkcionarji sestali na pogajanjih. Tudi kamboška vlada ni nikakor protestirala zaradi te grobe kršitve kamboške ozemeljske nedotakljivosti. V Laosu se medtem nadaljuje o-fenziva sil Patet Laa, pred katerimi se morajo vladne čete umikati. A- gencija domovinske fronte je sporočila, da je dane® stopila na laoš-ko ozemlje nova topniška enota tajske vojske, ki je oborožena s 155-milimetrskimi topovi. Po poročilih agencije se je enota utaborila na področju blizu Paksana, 120 kilometrov severovzhodno od Vientiana. Enota se je pridružila dvem tajskim pehotnim bataljonom in drugi topnišld enoti, 'ki so prišle v Laos 17. in 20. marca. Tudi politični položaj v Laosu je še vedno zapleten. Danes je zapustil prestolnico polkovnik Predith Thientpam, posebni odposlanec princa Sufanuvonga, ki je Suvani Fumi izročil posebno poslanico s predlogi Patet Laa za rešitev krize. Princ Suvana Fuma ni še odgovoril na predloge, li jih je dal preučiti par- lamentu in nekaterim laoškim političnim voditeljem. Radio Peking je včeraj objavil izjavo kitajskega zunanjega ministr-stir: o položaju v Laosu. V izja"i je rečeno, da vlada in ljudstvo LR Kitajske pazljivo spremljajo razvoj dogcdkov v Laosu ter zaostritev a-meriškega imperialističnega posega v tej državi. Izjava se sklicuje na prijateljstvo in skupne interese la-oškega in kitajskega naroda ter trdi, da Kitajci ne bodo ostali prekrižanih rok pred ameriškim nesramnim početjem v Laosu. Vlada in ljudstvo LR Kitajske — se nadaljuje izjava — bosta, kot vedno, podpirala laoško ljudstvo v njegovem pravičnem boju proti invaziji Laosa s strani ameriškega imperializma in tajskih reakcionarjev. ....................................... POLOŽAJ V BEJRUTU ŠE VEDNO NAPET Ostri spopadi med Palestinci in člani krščanske «falange» V zadnjih dneh 23 mrtvih in več kot 30 ranjenih BEJRUT, 27. — V glavnem libanonskem mestu je položaj, po štirih dneh krvavih spopadov med člani palestinskega osvobodilnega gibanja in desničarsko krščansko organizacijo »libanonski falangisti*, še vedno napet. Tudi danes je prišlo do hudih spopadov, med katerimi so bili mrtvi in ranjeni. Popoldne je poveljstvo bejrutske policije objavilo sporočilo o današnjih incidentih, v katerem je med Izraelski minister za vojsko Dayan v razgovoru z visokimi častniki ob obisku izraelskih položajev na Sueškem prekopu drugim rečeno: «Danes zjutraj je prišlo v Bejrutu do oboroženega spopada, ki je trajal več kot štiri ure. Posredovale so policijske sile, da bi ločile nasprotni si stranki. Med spopadom pa so bili štirje mrtvi in šest je bilo ranjenih. Palestinci so zajeli nekaj civilistov, ki so jih potem spustili. Po sestanku nekaterih ministrov s predsednikom vlade in predsednikom republike je minister Pierre Gemayel predsednik stranke »libanonske falange* pozval vse Libanonce na «bratsko solidarnost* in poudaril «podporo Libanona pravični palestinski stvari*. Obrambni minister Aslam pa je odločno zavrnil vse obtožbe, da je »vojska uprizorila protipalestinske provokacije*. Minister je dejal, da vojska ni posredovala za vzpostavitev javnega reda, ter da lahko to stori le na zahtevo notranjega ministra, v primeru obsednega stanja. Ves dan so prihajale iz Libanona vesti o spopadih med palestinskimi gverilci in člani desničarske organizacije »libanonske falange*. Vesti so bile sicer zelo razdrobljene in so govorile o vedno večjem številu mrtvih in ranjenih. Zaradi napetega položaja je bil že sincči Sestanek, katerega so se udeležili predsednik republike Helou, predsednik vlade Karame, notranji minister Joumblatt, poveljnik vojske in načelnik glavnega štaba. Govorili so o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti za vzpostavitev varnosti in miru v Libanonu. Predsednik vlade je po sestanku izjavil, da je policija dobila nalogo, naj pod-vzame ustrezne ukrepe. Kot vidimo iz policijskega poročila, policijske sile skoraj ves dan danes niso mogle ukrotita spopadov. Ljudje, ki prihajajo iz Bejruta pripovedujejo, da so v zadnjih treh dneh člani krščanske desničarske organizacije večkrat napadli Palestince ter se z njimi spopadli v krvavih bojih. Iz tistih virov se je zvedelo, da je bilo poleg današnjih žrtev v prejšnjih dneh ubitih 19 in ranjenih 45 oseb na obeh straneh. Danes zjutraj pa so se člani palestinskega osvobodilnega gibanja močno postavili po robu desničarskim oboroženim skupinam ter so z jurišem in ročnimi bombami zasedli urad »falangistične stranke* v bližini bejrutskega mednarodnega letališča. Poleg tega so danes zjutraj Palestinci zasedli več stanovanjskih hiš v mestnem predelu, kjer so jih desničarji najbolj napadli. Zdi se, da so Palestinci zajeli tudi šest članov oborožene falangistične milice. V zvezi z dosedanjimi incidenti v Bejrutu je voditelj libanonske socialistične napredne stranke Joumblatt izjavil, da incidente ščuvajo nekatere visoke osebnosti, ki obo-rožujejo civiliste proti palestinskim gverilcem, v okviru dolgoročnega načrta, ki ima za cilj, da se povzroči v državi preobrat na desno ob prihodnih predsedniških volitvah. Socialistični voditelj je v tej svoji izjavi namigoval na vojaške poveljnike. Zato je obrambni minister takoj uradno zanikal njegove obtožbe. Značilno je, da so se incidenti v Libanonu med «falangisti» in palestinskimi gverilci začeli takoj nato, ko je neki libanonski levičarski list objavil vest, da je tajno obiskovala Lil non vojaška komisija ZDA in ponudila vladi orožje. O tej misli je danes govoril tudi radio palestinske organizacije «A1 Fatah*, ki je poudaril, da so Američani prišli tajno v Libanon, da bi sestavili dokončne načrte za odstranitev palestinskih gverilcev z libanonskega ozemlja. Radio palestinskega osvobodilnega gibanja je dodal, da so spopadi v zadnjih dneh in zlasti napadi falangistov in policije na Palestince del načrta, ki ga podpirajo Američani. REGGIO EMILIA, 27. — Alcide Cervi, 954etni oče sedmih bratov, ki so jih fašisti pobili, je sinoči nekaj po 2. uri po daljši bolezni za vedno zatisnil oči. Ob trenutku smrti so bili ob njegovem zglavju hčerka Diomira in nečaka Alcide ja Ettore. Truplo pokojnega Cervija so s*. koj prepeljali na kmetijo družine Cervi v kraj Čampi Rossi di Cam-pegine, kjer bo ležalo do danes popoldne, ko ga bodo prenesli na sedež občine v Reggio Emilio. V ponedeljek ob 14. uri bo ob navzočnosti najvišjih državnih oblasti pred občinskim gledališčem žalna svečanost, nakar bodo truplo pokojnega Cervija. odpeljali na pokopališče v Campegine, kjer ga 1» do pokopali v skupno gomilo družine Cervi, kjer že počivajo mjego-vi padli sinovi in žena Genoveffa, ki je umrla leto dni po mučeniškl smrti sinov. Alcide Cervi, sin spolovinarjev, je bil mož izrednega značaja in duhovne moči. Nikoli, celo takrat ne, ko so mu fašistični krvoločne® 28. decembra 1943 na strelišču v Reggio Emilij ubili vseh sedem sinov, ni klonil in se ni zaprl vase. Globok in preprost, z jasnimi idejami, je imel za vsakega prijetno in tolažilno besedo in zlasti veliko upanja v prihodnost. Ko je 8. septembra 1943 padel fašizem, so se vsi Cervi takoj priključili osvobodilnemu gibanju in njihova kmetija je kmalu postala zatočišče raznih zavezniških ujetnikov, M jim je uspelo zbežati iz koncentracijskih taborišč. Sedem bratov Cervi (Gelindo, Antenore, Aldo, Ferdinande, Agosttno, Ovidlo in Et-tore) je zgrabilo m orožje in se podalo v emilijsko apeninsko hribovje. Preden je nastopila zima so se poslednjič vrnili domov a tu jih je iznenada presenetila fašistična četa in jih obkolila. Boj je trajal celi dve uri. Ko pa so fašisti po brezuspešnem boju zaigrali še zadnjo karto — zanetili senik — in so ognjeni zublji pričeli resno ogrožati varnost njihovih žena in otrok, so se predali. Z očetom Cervijem in partizanom Camurrijem, ki se je tudi bojeval z njimi, so jih odvedli v fašistični zapor »Dei Servi* v Reggio Emilio, kjer so jih zaslišali in grozno mudili, nato pa zaprli v zapore San Tommaso. Alcide Cervi je zvedel za njih smrt šele, ko je zaradi bombardiranja zapora, kamor so ga zaprli, zbežal in se vrnil domov. 7. januarja 1947 mu je v Reggio Emilh začasni predsednik republike De Nicola podelil v spomin na padle sinove sedem srebrnih kolajn za hrabrost, na katere je bil pokojni Cervi zelo ponosen. »Oče Cervi*, koc so ga imenovali, je spisal tudi avtobiografski roman z naslovom: »Mojih sedem sinov*, ki so ga prevedli v ruščino, nemščino in japonščino. Leta 1954 pa ga je sprejel tedanji predsednik republike Luigi Einaudj, kateri s« je ob neki priložnosti spomnil besed, ki mu jih je rekel pokojni Cervi: «Da. Moji sinovi so brali mnogo, bili so naročeni na razne revije ki vedno so se skušali kaj naučiti. Če so brali zanimiv članek, ki je obravnaval vprašanje naše zemlje in našega življenja, so se trudili napraviti tako, kot je bilo napisano.* Besede, ki jih je pokojni Cervi izrekel 25. julija po padcu fašističnega režima: »Nobenega maščevanja več, zdaj ko smo svobodni*, so ga spremljale do zadnjih trenutkov njegovega življenja. Zvest svojim idealom, trpin nezaslišanega človeškega zla, je prenašal vso vojno vihro, dramatične trenutke skoraj stoletne človeške zgodovine, in smrt tistih, ki jih je imel za najdražje, z nekim samožrtvova-njem, z neko radoživostjo in vero v lepšo in boljšo prihodnost. Postal je simbol svobode, kot veliki oče velikih sinov pa vzgojitelj herojev v borbi za svobodo in za rodno grudo. Komaj se je v prvih jutranjih urah razširila vest o smrti Alcida Cervija, so pričeli prihajati pred hišo »Čampi Rossi* v Gattaticu številni domačini, da bi se še enkrat poklonili spominu »velikega starčka*. Prvi so pritekli Cervijevi prijatelji: delavci in kmetje iz številnih vaši južne Emilije, nekateri s kolesi, drugi z avtomobili, mnogi pa kar peš. »Oče Cervi* je ležal na mrtvaškem odru z mirnim na smeškom na ustnicah, na roke pa so mu položili sliki žene in sedmih sinov-mučenikov. Iz vseh strani države so dospele številne sožalne brzojavke, med katerimi brzojavka predsednika r* publike Saragata, raznih parlamentarcev, županov, tajnikov številnih sekciji KPI in drugih političnih strank, partizanskih združenj, poslanika ZSSR v Italiji ter sožalne brzojavke številnih delavcev, kmetov in posameznih državljanov. Sožalne brzojavke so poslali tudi tajnik PSIUP Vecchietti, predsednik vlade Rumor, predsednik poslanske zbornice Pertini, predsednik senata Fanfani, notranji minister Restivo, tajnik CGIL Lama ter drugi. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 13,8 stopinje, najnižja 7,8, ob 19. uri 12,7 stopinje, zrSčni tlak 1000,8 stanoviten, veter 5 km jugozahodnik, vlaga 78 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,4, dežja je padlo 3,6 mm. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 28. marca JANEZ Sonce vzide ob 5.53 In zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 12.34. — Lu-na vzide ob 0.00 in zatone ob 8.05 Jutri, NEDELJA, 29. marca VELIKA NOC ZGODNJI VELIKONOČNI PRAZNIKI PO POZNI ZIMI v Ze včeraj velik promet turistov skozi vse mejne bloke na Tržaškem Večji nakupi tostran in onstran meje - Izleti v zasnežene hribe - Za praznike iz tujine v domači kraj Velikonočni prazniki imajo običajno pomladanski pečat in obeležje, cvetoči sadovnjaki, prijetno sonce, zelene trate, ki vabijo meščane na izlete v naravo. Letos imamo velikonočne praznike zelo zgodaj, v marcu, kar se poredkoma zgodi, poleg tega pa smo imeli pozno zimo, saj je pred kratkim ne prav daleč od Trsta še snežilo. Ni treba daleč na pot in najdeš še popolnoma zasneženo pokrajino. Tako marsikdo izkoristi letošnje velikonočne praznike za izlete v hribe, na sneg. Iz gorskih krajev to-itran in onstran meje poročajo o polni zasedbi hotelov, iz severnih držav pa so že prišli, in prihajajo, prvi letošnji turisti na morje, zlasti v Istro. Skozi mejne bloke so se že v četrtek in včeraj vile kolone avtomobilov v obe smeri, največ pa v Jugoslavijo. Ob petkih in sobotah je skozi vse bloke precejšen promet, ker Tržačani gredo nakupovat razno blago v bližnje kraje onstran meje, Jugoslovani pa v Trst. Tik pred prazniki so seveda večji nakupi je več kupcev in večji promet Marsikatera tržaška gospodinja je npr. te dni nakupila vse, kar je potrebno, da bo doma pripravila okusno žolico, druga šunko, tudi moko, da ne govorimo o mesu, mleku. itd. Jugoslovani pa so poleg drugega blaga, rezervnih delov za avtomobile itd. udarili seveda na pomaranče. Promet čez mejne bloke je te dni večji kot običajno zaradi pretakanja turistov. Že včeraj so poleg večjega števila avtomobilov šli čez bloke (Škofije in Pesek) tudi avtobusi izletnikov iz nekaterih italijanskih mest (Milan, Benetke, itd), čez blok pri Fernetičih pa je šlo z avtomobili precej Jugoslovanov, ki delajo v Franciji in Švici in hočejo preživeti praznike v domačem kraju. Prvi Tržačani, ki lahko imajo nekaj več dni na razpolago, so odšli na daljša potovanja v Pariz, v London,, na Dunaj, v Budimpešto, in celo na Japonsko, da si ogledajo svetovno razstavo, drugi so se odpravili v gorske predele, kdor ima sorodnike v Istri pa je že šel, ali bo šel v Istro. Če ne bo vreme preveč nagajalo, bo verjetno še večji promet danes in pa v ponedeljek, saj imamo zdaj dva praznična dneva in je izlet v bližnje kraje na velikonočni ponedeljek skoraj obvezen, oziroma stara navada. Ljudski izrek sicer pravi, da bodo pirhi mokri, če je bila oljka suha, na oljčno nedeljo pa ni bilo prav sončno in suho, tako da lahko upamo, te dni na nekaj sonca, saj je bilo dežja že dovolj. Po mestnih ulicah je bil zlasti včeraj popoldne zelo živ promet, po pločnikih, kljub dežju vse polno pešcev z manjšimi in večjimi paketi po ulicah pa toliko avtomobilov, avtobusov in filobusov zlasti v središču mesta, da so imeli redarji polne roke dela. • Vladni komisar prefekt Cappelli- ni je včeraj sipreijel na vljudnostni obisk novega pordenonskega kve-storjo dr. Maria Rosanovo. Zaključena anketa o prometu Tržaško županstvo sporoča, da se je včeraj končala statistična anketa o prometu z vozili, ki prihajajo v mesto. Anketo Je opravila na račun občane družba SOMEA. Trajala je tri dni in 40 uradnikov je in- Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij Uslužbenci zasebnih prevoznih avtobusnih podjetij ze dalj časa stavkajo z zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe. Ravno pred nekaj dnevi so zopet stavkali 8 ur, od poldne do 20. ure. Za danes in jutri pa. so vse tri sindikalne organizacije napovedale dvodnevno stavko v teh podjetjih. Zato ne bodo voaali avtobusi v raana mesta, v inozemstvo, v bližnje kraje in v predmestja. Zaradi stavke bodo danes prizadeti zlasti vsi tisti, ki se vozijo na delo v mesto itn obratno. Prizadet pa bo tudi turistični promet, saj ljudje za veliikončne praznike več potujejo kot običajno. 24-urna stavka v podjetju Smolars Včeraj so v podjetju Smolars stavkali ves dan vsi delavci in u-radniki. Stavko so enotno napovedale vse tri sindikalne organizacije, ker je podjetje zavrnilo nekatere zahteve delavcev po dodelitvi delovnih oblek, letni nagradi v podjetju, proučitvi kvalifikacij ustanovitvi menze v podjetju, namesto katere daje podjetje samo 10 lir odškodnine na dan. Podaljšan rok za prijavo dohodkov Minister za finance Bosco je odredil, da se rok za prijavo dohodkov (Van oni) podaljša od 31. maca do 6. aprila. Pri tem je tudi upošteval, da so zadnje dni marca velikonočni prazniki. Finančno ministrstvo pa je potrdilo, da je dobavilo krajevnim finančnim uradom in trafikam novo količino ob raccev za davčne prijave. tervjuvalo 8.000 avtomobilistov. VPRAŠANJA OBČINSKIH SVETOVALCEV IN ODGOVORI ODBORNIKOV Zakaj so odstranili slovenske napise v openskem tramvaju? Premeščanje bolnikov iz Magdalene - Nerednosti na katinarskem pokopališču - Tablice z voz. redom avtobusov ACEGAT - Razsvetljava m huligani v rajonu pri Kolonji Openski občinski svetovalec Doifi VVilhelm (KPI) je vložil 24. marca vprašanje pristojnemu odborniku, v katerem ga opozarja na nezadovoljstvo in ogorčenje večine potnikov openskega tramvaja. Po obnovitvenih delih v vagonih openskega tramvaja — piše Wilhelm — so izginile tablice s slovenskimi napisi, kot na primer »Prepovedano kaditi* in druge. Vrhu tega pa je vodstvo podjetja raztegnilo prepoved tudi na ploščadi vagona. «Vprašujem Vas, gospod odbornik*, se zaključuje Wilhelmovo vprašanje, «za oceno teh ukrepov in če se Vam ne zdi umestno poseči pri vodstvu podjetja, da ponovno na mesti tablice in s slovenskimi napisi dovoli kajenje na ploščadih*. * « • O napovedanih Ln delno uresničenih premestitvah bolnih za tbc iz VIII. oddelka za fiziatrijo pri Magdaleni, je vprašanje, ki so ga županu in odborniku za higieno in zdravstvo naslovili svetovalci Fausta Monfalcon (PSIUP), Joie Burlo ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiuiifiminiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii PO PREKINITVI DELA ZARADI NIŽJIH DOHODKOV Delavci koprske luke zahtevajo ureditev razmer V sprevodu so se podali na glavni trg, kjer sta jim govorila direktor luke in predsednik občinske skupščine • Zbor kolektiva in seja delavskega sveta - Luko težijo huda finančna bremena Večja skupina delavcev koprske luke je včeraj zjutraj ob 6. uri prekinila delo in zahtevala takojšnjo ureditev razmer na področju delitve osebnih dohodkov. Neposredni povod za prekinitev dela je bilo zmanjšanje vrednosti točk. o-ziroma zmanjšanje osebnih dohodkov v prvem trimesečju, ko je laka dosegla slabše poslovne uspehe. Delavci so šli v sprevodu na glavni koprski trg, kjer sta jim govorila direktor luke Danilo Petrinja in predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. Pozvala sta jih, naj se vrnejo v luko, kjer naj bi se o nastalem položaju skupaj pogovorili z vodstvom podjetja in s samoupravnimi organi. Delavci so se zatem razšli, o-krog 13. ure pa se je začel v luki zbor kolektiva, na katerem je delegacija delavcev ponovila svoje zahteve. Seji so prisostvovali tudi predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij. Sklenili so, da bodo jutri o razmerah v luki seznanili tudi predsednika izvršnega sveta Slovenije. Ob 16. uri se je začela izredna seja delavskega sveta. Seji je prisostvoval tudi predsednik republi škega sindikata prometa in zvez Janko Kušar. O aktualnih problemih podjetja je govoril pomočnik direktorja Egon Prinčič. Zatem se je začela burna razprava o zahtevah delavcev za ureditev osebnih dohodkov. Ob uri ko to poročamo, seja še traja. Čeprav je neposreden povod za prekinitev dela v luki zmanjšanje osebnih dohodkov nižje kvali /iciranih delavcev, pa je problem dokaj globlji. Res je sicer, da so posvečali premalo pozornosti sa moupravni povezavi med vodstvom in neposrednimi proizvajalci, toda da je luka prišla v položaj, v kakršnem je, je treba iskati vzroke tudi zunaj nje. še zmeraj ni urejeno vprašanje finansiranja infrastrukturnih objektov, za povečanje obresti in anuitet pa bodo letos na primer dali kar dve milijardi 800 milijonov starih dinarjev ali mili jardo 300 milijonov več kot lani. Močno bremene luko tudi stojnine, saj je zasidranih zmeraj več ladij kot pa so zmogljivosti podjetja. Danes je na primer v luki kar dva-hajst ladij, od teh jih je sedem zasidranih na morju. Čeprav je to del gospodarske politike, ker pač nočejo izgubiti poslovnih partnerjev, pa je vendarle vse skupaj z anuitetami in dajatvami vred preveliko breme za podjetje, ki je šele nekje na sredi svoje razvojne poti. Deloma se sicer kažejo rešitve za povišanje carin, toda pri stojni forumi bodo morali bržkone temeljito razmišljati pri ugoditvi vsaj nekaterih ugodnostih pri odplačevanju obveznosti. Poziv UPTA-CNA slovenskim obrtnikom Pokrajinska obrtniška zveza UP TA - CNA nam je poslala v objavo tiskovno sporočilo, ki vsebuje poseben poziv slovenskim obrtnikom. V pozivu je rečeno, da je vodstvo UPTA - CNA sklenilo izrecno pozvati slovenske obrtnike, naj podprejo in podpišejo listo »slovenskih in italijanskih kandidatov, ki bodo predstavljali krajevne obrtnike v pokrajinski komisiji za obrtništvo v Trstu*. Spričo take zahteve meni vodstvo UPTA - CNA, «da se prepreči vsako nerazumevanje*, da je nujna ugotovitev: »v okviru UPTA - CNA se je oblikovala in uveljavila ena sama politična smernica, sindikalnega značaja, z enim samim ciljem — zaščito koristi kategorije*. Dejstvo, da je pokrajinska obrtniška zveza UPTA povezana z vsedržavno organizacijo CNA, pomeni, »da bo v vsaki svoji ponudbi imela za seboj drugi najmočnejšo obrtniš ko zvezo Italije, ki je razširjena in izredno močna v Tržiču, Gorici, Vid mu, Sacileju, Pordenonu*. UPTA CNA v Trstu pa se de finira kot »demokratična in enotna organizacija slovenskih in italijanskih obrtnikov, ki je neodvisna od strank, organizacij gospodarskega ali podpornega značaja in kot taka jamči svojim pripadnikom popolno svobodo izražanja*. Sedež UPTA CNA je v Ul. degli Artisti št. 2. Tiskovno sporočilo je podpisal za vodstvo obrtnik Libero Tribuseen. (KPI) in Alessandro Taddeo (MI TLT). Odbornika sprašujejo, če se mu ne zdi umestno, tudi zaradi negodovanja bolnikov, prekiniti preme ščanja in naročiti občinski zdravstveni komisiji naj preuči možnosti za najuspešnejšo in najudobnejšo rešitev v okviru splošne preureditve oddelkov za tuberkulozne bolnike v naši pokrajini. * « • Komunistični svetovalec Lucijan Pahor je 13. februarja naslovil od bomiku dr. Chicchu vprašanje, _ v katerem ga je opozoril na nevzdržni položaj na katinarskem pokopališču, kjer prihaja do stalnih nerednosti tudi zaradi pomanjkanja pristojne ga osebja. Odbormk dr. Chicco mu je odgo voril s pismom dne 23. februarja, v katerem mu sporoča, da je občinski odbor sklenil naročiti g. Del Gobbu, naj prevzame mesto čuvaja katinarskega pokopališča, kar pa je slednji odklonil. Zato je dr. Chicco ukazal zamenjati le-tega z drugo osebo, kar mora občinski odbor še potrditi. • » • Istemu svetovalcu je odgovoril od bomik Vascoito, kateremu' je bil predlagal, naj bi ACEGAT postavila pri avtobusnih postajah (vseh, ne samo končnih) vozni red prihodov in odhodov avtobusov. Odbornikov odgovor pa je iz tehničnih razlogov odklonilen. Trdi namreč, da je tak načrt neizvedljiv zaradi prometnega kaosa, zastojev in razritih cest na nekaterih področjih, zaradi česar se avtobusi redkokdaj držijo predvidenega voznega reda. Pač pa so bile postavljene tablice z urnikom prvih in zadnjih nočnih odhodov. • • » Lucijanu Pahorju sta odgovorila tudi odbornik za industrijske služnosti Vascoito in odbornik za mestno policijo Romano. Tema je bil Pahor naslovil vprašanje o razsvetljavi in prometnih nevšečnostih v ra jonu, ki ga omejujejo ulice Scoglio, Kandler, Fogazzaro, Cologna in druge- Glede primerov huliganstva in prometnih prekrškov je Romano odgovoril, da je poslal v tisto področje mestne stražnike, ki so v nekaj dneh zabeležili na dvesto prekrškov. O huliganih pa je odbornik opozoril krajevni komisariat javne varnosti. Negativen odgovor pa je Pahorju dal odbornik Vascotto, ki je — v bistvu — dejal, da trenutno ni denarja za razsvetljavo teh ulic, kar tudi petletni delovni načrt tržaške občinske uprave re predvideva. V primeru, da bo občinska upra- NAČRT TURISTIČNE USTANOVE Ureditev romantičnega trga v starem mestu pod Sv. Justom Sedaj so v Ul. Donota in na Trgu Cucherna smeli, kupi kamenja in trava - Postavitev vodnjaka in plinskih svetilk va razpolagala z večjimi finančnimi sredstvi, končuje svoje pismo odbornik Vascotto, bo tudi ta rajon vključen v predvideni načrt. Tržaški slovenski šolniki na Koprskem Učitelji slovenskih šol s Tržaškega so se mudili na obalnem območju. Ogledali so si razne šole v Kopni, Izoli, Piranu in Luciji. V poklicni šoli kovinarske stroke v Kopru so se zanimali za organizacijo pouka in sl ogledali delavnice in učilnice. Zavzeli so se tudi za izmenjavo učnih načrtov, zlasti strokovnih predmetov. V Piranu so si ogledali tudi pomorsko šolo. V razgovoru s prosvetnima delavci z obale so izmenjali mnenja in izkušnje s področja šolstva in pouka in se zavzeli za tesnejše stike med šolniki z obeh strani meje. Bližajo se lepa, toplejša pomladanska vremena, nato pa poletje in prihod , številnih in radovednih turistov. Vsi vemo, da je najprimernejša in najpogostejša izletniška točka v mestu samem grad Sv. Justa, v središču pa rimski teater, Trg Unitš in sploh zgodovinsko o-srčje pod gričem. Najkrajša pot iz središča mesta k Sv. Justu se pne od rimskega teatra skozi staro mesto, po pobočju griča, naravnost k cerkvi in pred grad. Ni slučaj torej, če so se predstavniki pokrajinske turistične ustanove pobrigali in obiskali te poti, s tiho željo — morda — da bi se jim pred očmi prikazali očarljivi kotički starega sveta. Resnici na ljubo pa ni prav tako. Za starim rimskim teatrom je sredi kupov kamenja malo romantike, zelo veliko pa smeti, crknjenih podgan in suhe trave, da o razritih cestah in zrušenih fasadah molčimo. Od tod sklep turistične ustanove, da bodo predložili občinski upravi načrt za ureditev vsaj dveh bistvenih kotičkov v tem predelu starega mesta, in sicer srednjega dela Ul. Donota in malega trga pred stolpom Cucherna na poti k Sv. Justu. V glavnem predvideva načrt turistične ustanove, ki bi ga rada uresničila do konca pomladi (če bo občinska uprava pravočasno prisluhnila), najprej temeljito očiščenje vsega področja, odstranitev kupov smeti, kamenja in suhe trave, nato asfaltiranje cest in končno ureditev omenjenih delov Ulice Donota, oziroma trga pred stolpom Cucherna. Glede slednjega menijo predstavniki turistične ustanove, da bi bilo lepo zgraditi sredi tipičnega beneškega trgiča, skritega med hišami, obenem pa lepega in razglednega, vodnjak, okoli tega pa postaviti nekaj sta rih plinskih svetilk Žalne zastave v spomin umrlega Alcidcja Cervija Vesti o smrti Cervija, 95-letnega očeta sedmih junakov in simbola italijanskega odporništva v kmečki Emiliji, ni včeraj zjutraj objavil proti zgodovinskemu sovražniku napredka — fašizmu. Že v prvih jutranjih urah so sekcije KPI in federacija partije v Ul. Capitolina izobesile z žalnimi trakovi obrobljene rdeče delavske zastave v znak žalovanja za enim izmed najstarejših članov partije in častnim pokroviteljem kmečkega gibanja v Italiji. Alcide Cervi je bil namreč častni predsednik vsedržavne kmečke organizacije »Alleanza dei contadi-ni», kateri je poslala sožalno brzojavko tržaška Kmečka zveza in v imenu svojih članov izrekla osrednji organizaciji naprednih kmetov občutke naših kraških ljudi, kmetov iz Brega, ki tako neposredno čutijo veličino in obenem bol kmeta, očeta, kakor je bil Cervi, ki se je na čelu svoje družine zoperstavil fašiz mu. in ga je ta oropal najdražjega — življenja njegovih sedmih fantov. Sožalne brzojavke so družini Al cideja Cervija in emilijskemu de želnemu komiteju KPI poslale tudi tržaška federacija partije, zveza komunistične mladine ANPI in druge demokratične organizacije. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 16. do 22. ton. zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlaitinka 29, akutni meningitis hrbteničnega mozga 1, ošpice 1, norice 12, šen 1, vnetje priušesne slinavke 16, rdečke 9, e-pidemično vnetje jeter 6, akutni sklepni revmatizem. • V sredo, 1. aprila, ob 20. uri bosta v šemi dvorani miljskeea občinskega ».-sta dr. Giulio Monte-nero ih prof. Silvano Pezzetta prikazala knjigo «Akti deželnega študijskega zborovanja o umetniški vzgoji v osnovni in srednji šoli*. Id jo ie izdala miliska občina. • Na prošnjo mnogih meščanov je županstvo odredilo, da bodo v ponedeljek, 20. t. m. poslovali urar di za sprejemanje davčnih prijav v Ul. Malcanton, od 9. do 12. ure. Dve nesreči na delu Na ortopedskem oddelku splošne noben dnmdkpPrispela je■ prepoz- no, ko so se že tiskali in je v n jih, zjoma desnega gležnja, 42-letnega bila samo vest, da je hudo bolan in že v komi. delavca Umberta Favra iz Benetk. Ko .je Favno delal za podjetje Grandi Motori na železniških tirih, je nerodno stopil in noga se mu je zapletla med tračnico in železniški prag. V splošni bolnišnioi so včeraj nu- Vendar je iz radijskih sprejem ni-kov dosegla vse, ki so s tiho bolečino spremljali bitko prekaljenega človeka, ki je še pred nekaj meseci bodril napredne mladince vi dni prvo pomoč tudi 55-letnemu Trstu in jih opominjal na budnost. delavcu Vladimiru Mosbju iz Ulice v 1 Canova 23, zaradi krvaveče rane . mini..Humu. hhihhhhhhhhhiih..............................hihihii m na glavi. MosČ je pri delu za pod- | jet.ie Inea delal na motorni ladji SKRIVNOSTEN DOGODEK V STAREM MESTU OD MOŠKEGA JE ZAHTEVAL DENAR IN MU GROZIL S SMRTJO Africa ob Pomorski postaji, ko ga .je železna veriga, ki je visela z ladijskega škripca, oplazila po glavi. Ozdravel bo v sedmih dneh. Mladoletni tatovi delov motornih vozil V Ulici Plndemonte so včeraj policijski agenti zajeli dva od skupd-.. . ... ne petih mladoletnikov. M so o- Policiia ie troiico priprla, ni pa znano t čim *o se moški ukvarjali sumijem, da so kradli dele motor- lum-ijo je ouj.cu F P > v |nih vozU Agenti so mladoletnike Drevored sv. Andreja do Uoydov^ , ^ Pro^io l^nita ton- ga stolpa, kjer Je Glno ukazal Co- ’ Jjrete 150/speclal 39-letnega Silvana coletu, naj počaka na avtomobil Derlcha, kateremu so odnesli ve-alfa romeo glulia super in ga usta- ; trobran. vi. za tem pa naj ga pokliče la ! 50 skrivališča. Cooolet je to storil, Gl- prepeljali na kvesturo. 37-detnd Marcello Cocolet se je včeraj zatekel na policijo in izjavil, da so mu trije moški grozili s smrtjo, če jim ne izroči 200 do 300 tisoč lir za nekakšen poskus, ki se je ponesrečil. Cocoleta, Id stanuje na Sprehajališču sv. Andreja št. 36, so po njegovih izjavah neznanci zamenjali za nekega njegovega prijatelja, ki mu je ime Gino ali Sino. Agenti, ki so se podali na Trg sv. Antona Novega, so tam našli 24-letnega Armanda No-tonista Iz Vidma, kmalu nato pa se je v bližini ustavil avtomobil vrste alfa romeo giulia super z videmsko evidenčno tablico In v njem sta bila še dva moška, za katera so agenti ugotovili, da sta 34-iietmi Videmčan Biagio Gianatto Di Gtorgio, ki je' sedel za volanom in 22-letni Tržačan Elio Miiiat iz Ulice Grandi 16. Trojica naj bt bila tista, ki je grozila Cocoletu s smrtjo. Ia njegovega pripovedovanja so agenti izvedeli, da ie nekaj minut po dvanajsti uri včeraj šel s prijateljem Ginom ali Sinom v avtomobilu, za katerega Cocolet ni znal pojasniti ali je bil fiat 1100 ali fiat 124, v no Je nekaj časa govoril z moškimi v avtomobilu, čez nekaj časa pa je Cooolet. ki ie bil skrit za nekim zidom, opazil Gina, ki je bežal, za njim pa so tekli moški. Cocolet je ob tem zbežal. Zvečer ob 20. url mu je dobro znani videmski avtomobil prestregel pot na Trgu sv. Lucije, dva moška sta stopila iz vozila in zahtevala visoko vsoto denarja za neki neuspeli podvig, ker bi ga v nasprotnem primeru ubila s pištolo ali nožem. Poskusila sta ga spraviti v avtomobil, ker pa jima to Natečaj za tezo o odporniškem gibanju V okviru pobud za proslavo 25-letnlce osvoboditve 1e padovska univerza, odlikovana z zlato kolajno za vojaško hrabrost, razpisala natečai za najboljšo tezo o odporniškem gibanju in osvoboditvi, ki jo bodo kandidati zagovarjali na italijanskih univerzah v akademskem letu 1969-70 Za Informacije verzo iiiuAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiMiiiiiiiiiiMiiiMiiniiiiHiiiiiiiiimiiuMiiHiiiHU VČERAJ NA TRGU CAVANA Neznanec v rumeni halji skušal zabosti policista Kasneje so ugotovili, da je napadalec Sirec - Zaprli so ga zaradi poskusa umora in upora javnemu funkcionarju Zaradi prepira, ki Je nastal na avtomobil, da bi moškemu sledili, ni uspelo, sta z njim začela hoditi 1 za natečai. ki predvideva pol mili-po ulici, dokler ni Cocolet zavil na l .jona Ur nagrade, se le treba obr-Trgu sv. Antona Novega na poli- nit! naposredno na padovsko uni-sijalki komisariat ln povedal, kal se rhu ie zgodilo. Policija še ne ve, kaj so moški nameravali, čeprav jih je priprla. Pri njih niso našli nožev niti pištol. uvedli pa so preiskavo, da bi ugotovili, s čim so se moški ukvarjali. Agenti iščejo tudi Gina. ki naj bi bil srednje postave in znan obiskovalec lokalov v Cavami. Trgu Oavena, so včeraj poklicali tja policijo. Na trgu so ob prihodu agenti oparili skupino ljudi, ki so gledali za moškim, ki se Je odet v rumeno haljo, oddaljeval proti Ul. sv. Sebastjana. Eden izmed agentov je od lastnika Javnega lokala «AU'ant!ca grotta* izvedel, kako so potekali dogodki. Moški z rumeno haljo je začel v lokalu prepir z nekaterimi klienti, čeprav ga ni nihče izzival. Za tem je razbil nekaj steklenic 14i odšel jz lokala. Medtem ko je agent govoril z lastnikom lokala, sta zunaj ostala dva skušala z besedami pomiriti neznanca v rumenem, ki se je ritenski oddaljeval po Ulici sv. Sebastjana in končno zbežal proti TTgu Unttš. Ko so agenti stopili v Je eden izmed agentov povedal, da ga je moški skušal zabosti z nožem, ki ga Je skrival v desnem rokavu, vendar mu to ni uspelo, ker Je Imel agent na sebi usnjen Jopič. V usnju je bil na levi strani prsnega koša od 25 do 30 centimetrov dolg vrez. Kljub temu, da Je policija takoj začela iskati nesnanoa, so ga našli Sele kasneje, ko Je hotel vstopiti skozi vhodna vrata starega pristanišča. Iz njegove pristaniške prepustnice so agenti razbrali, da je moški Sirec Hanna Sahrass, vkrcan na neko libanonsko ladjo. Odpeljali so ga na kvesturo, kjer so ga zaprli zaradi poskusa umora, upora Javnemu funkcionarju ln nedovoljene posesti noža. Obvezno cepljenje proti davici, kozam in otroški paralizi Od 1. aprila do 31. maja bo v Trstu brezplačno cepljenje proti kozam, davici, tetam. ,u in otroški pa ralizi. Cepljenje je obvezno za deco do dveh let starosti, za cepljenje proti otroški paralizi pa je obvezno za deco do enega leta. Glede vseh, ki se bodo — kljub obveznosti cepljenja — izognili cepljenju svojih otrok, velja odredba sanitarnega funkcionarja, po kale r* bodo prijavljeni sodnim obla stem. Cepljok.je bo v občinskih zdravniških ambulantah okrožij, katerim pripadajo otroci in njihove družine, vsak delovnik. Starši, ki bi radi cepili svoje otroke privatno, bodo morali predložiti potrdilo, da je otrok bil zares cepljen, XI. oddelku občinske uprave (zdravstvo in higiena) v roku do 10. avgusta lato*. Opozarjamo na komimorativno potovanje v Dachau, Gusen, Mauthausen in Begunje (od 30. aprila do 5. maja), k) ga organizira Združenje bivših političnih deportirancev (Ul. Crlspi 3-c). Vpišite se čimprej. Včeraj-danes Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM V nedeljo, 29. t.m. ob 16. uri, v ponedeljek, 30. t.m. ob 16. uri Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA prvič v slovenščini Zadnjič v Kulturnem domu V četrtek, 2. aprila ob 16. uri, v petek, 3. aprila ob 16. uri,, v soboto, 4. aprila ob 16. uri Pavel Golia SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom. Rezervacije po telefonu 734265. Gledališča VERDI Blagajna gledališča Verdi (telefon 23-988) je odprta danes po norm2!' nem urniku od 9.30 do 13. ter od t»-do 19. ure, da bodo lahko interesenti potrdili svoje abonmaje za skorajšnjo spomladansko simfonično sezono, k' se bo — kot znano — začela 3. aprila in zaključila 9. junija. Na sporedu je 14 koncertov *> predstava španskih baletov z Antoniom Gadesom. Vse informacije o abonmajskih Pogojih so na razpolago pri blagajni gledališča. AVDITORIJ Narečna komedija «Co son 10"^ de ti...» bo doživela eno ponovil' več kot je bilo predv deno. Pol«* našnje večerne ob 20.30 in jutrlSJu popoldanske ob 16.30, bo na spor še e-na popoldanska predstava v ™ nedeljek ob 16.30. V Slovenskem klubu bo predaval v torek, 31. maroa ob 20.30 dr. FRANCE BERNIK, tajnik SLOVENSKE MATICE, o zanimivi temi RAZGLEDI PO SLOVENSKI EROTIČNI POEZIJI Predavatelj, ki je že večkrat privabil številne poslušalce, bo tudi tokrat na privlačen način posredoval temo predavanja, ki je je polna slovenska pesem. Vljudno vabljeni. Gledališče Podlbeama Rossettl J zamenjalo telefonsko številko ura , Teatra S-tablle, ki imajo svoj se® v gledališču Rossetti. Nove štev«* so naslednje: 767-441, 767-442, 767 NEMŠKI KULTURNI KLUB V soboto, 4. aprila ob 21. uri®® v Nemškem kulturnem klubu koncert godalnega ansambla «Amati * " semble* pod vodstvom Rainerja K®T bla iz Berlina. Na sporedu je hovnov Konoert za dve vlol-nt ■ godala BMW 1043, Brahmsov seW*1 op. 18 ter Dvoržakova Serenada u godala op. 22. POLITEAMA ROSSETTI 1. aprila se bo tržaško stalno l' dališče predstavilo s Pirandello dramo «Non si sa come», k' J° D0' do ponavljali do 12. istega meseca. Razstave Razstava o taboriščih v veži Kulturnega doma je odprta vsak dan od 9. &> 20. ure. Opozarjamo, da bo razstava odrpta do torka, 31. marca- V prostorih Prosvetnega društva v Skednju razstavljata Silvester GODINA in Vladimir RAŽEM Razstava je odprta do 2. aprila ob delavnikih od 17. do 20., v nedeljo in na velikonočni ponedeljek od 10. do 13. ure. VSTOP PROST. KOMISIJA ZA DORASCA-JOCO MLADINO pri SKGZ v Trstu obvešča, da se vpisovanje za počitniška letovanja v Zg. Gorjah zaključi v soboto, 28. t. m. Prosimo interesente, da pohitijo z vpisom! aoouooonoooodooooooodoeeoencooc ^rii mala ihtel-.. Uiaške SONATE ZA FLAVTO, VIOLINO IN ČEMBALO Izvajajo: Miloš Pahor (flavta) Igor Ozim (violina) Dina Slama (čembalo) STEREO Znani slovensk slikar LUKEZIC razstavlja v Tržaški Kn gami. v Ul. Sv. Frančiška 20, ka deset svojih del iz novejšega ca ' Dela obsegajo v glavnem folwo motiviko. V umetnostni galeriji «La na* bo razstavljal od 1. do 16- ap Giulio Piccini. Otvoritev razstave petek, 1. aprila ob 19. uri. V umetnostni galeriji « RUS80 fluorescenščnega slikarstva G'®*1. .. Kirchmayra. Razstava je pod P viteljstvom deželnega sindikata pih umetnosti. Razstava , bo °®P~) vse dni od 10.30 do 12.30 In od >“■ do 20.30 do 12. aprila. nyy Nazionale 15.00 «Satyricon», Uto gnazzi, Tina Aumont, Maro ca a tenuto, Franco Fabrlzi, Gr»r*. Granata, Valerie Lagrange, f J . sco Pau. Technlcolor. Prepoved* mladini pod 18. letom. ,j« Eden 15,00 «Alice nel paese “' j meraviglie». Sledi dokument* fljn »Cacciatori eschimesi*. Fenlce 15,30 «1 girasoli*. Sofj* ,, ren. Marcello Mastrolanni. Teco coior. di Grattaclelo 16.00 »Patton, general', acciaio*, George C. Scott, " Malden. Barvni film. Excelsior 15.00 «Zabriskie Point*-tonionijev film. Technlcolor, Pivv^ vedano mladini pod 18, letom. Ritz 15,00 «La contestazione 8eP ,re. le*. Vltto-rio Gassman, Nino M*®, dl, Alberto So-rd-i. Technlcolor. povedano mladini pod 14. letom-^ Ftlodrammatlco 16.30 «L'albero na-tale*. Vlrna Lisi, VVilliam Hm j(. Alabarda 15.15 «Queamada». pela Pontecorva. Marion Brando, nato Salvatori. Technlcolor. . Aurora 16.30 «GU avvoltoi hann ■ H * •4% , \ Vt'- \ v-"- f -M V *, %•* Iti <'- V* |l0- °dn°sno. Prevzem vzore ' > - v ' : ** f • fp vili nepravilnosti v 23 primerih, ki se nanašajo na vodo, sladolede ali na mleko. I Sanitarni organi so pri svojih sa-! nitamih inšpekcijah dosegli naslednje rezultate: | Po raznih občinah na Goriškem | so opravili 708 pregledov ter ob tem prevzeli 1679 vzorcev jedil ali pijač. Predpisali so 32 denarnih kazni ter opravili v raznih primerih , 82 zaplemb sumljivega blaga. Pri raznih podjetjih in lokalih so na kontro-vzorcev blaga v prodaji. Ob koncu tega zanimivega pregleda, ki dokazuje učinkovitost kontrolne funkcije tega laboratorija na Goriškem, naj dodamo še, da je ob zaključku leta 1969 stopil v pokoj dr. Renato Principe, ki je vodil zdravniško-mikrografsko sek cijo pokrajinskega laboratorija že od leta 1946. Štipendije za visokošolce -otroke državnih uslužbencev Notranje ministrstvo je razpisalo za akademsko leto 1969/70 natečaj za dodelitev šolskih štipendij vi-sokošolcem, otrokom uslužbencev pri notranjem ministrstvu. Natečaj velja tudi za sirote takih uslužbencev. Prošnje na posebnem obrazcu je treba vložiti na prefekturi do 31. maja t.l. Tam dobijo prizadeti tudi vsa podrobnejša pojasnila. Snežne razmere na goriških smučiščih Po sporočilu Goriške turistične zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj stanje snega po raznih goriških smučiščih naslednje: LOKVE: +4 stopinje, 40 cm južnega snega, vlečnice obratujejo. LAŽNA: +4 stopinje, 70 cm južnega snega; vlečnica obratuje. ČRNI VRH NAD IDRIJO: +5 stopinj, 40 cm južnega snega, vlečnice obratujejo. LIVEK: +3 stopinje 60/35 južnega snega, vlečnice obratujejo: cesta je prevozna, kakor tudi do vseh drugih zgoraj omenjenih smučišč. Mopedistka trčila v avto Včeraj nekaj po 12. uri so sprejeli v splošno bolnišnico v Gorici za 10 dni na zdravljenje 29-letno Marijo Pavlin iz Ravnice, ki so ji ugotovili udarec v lobanjo, bulo na tilniku in praske na kolenih. Pavlinova je malo prej trčila v Ul. Giusfelniani v Gorici v fiat 500, ki ga je vozila 56-letna Marija Puh por. Ostrouška iz Gorice ter hotela zaviti proti svojemu domu v Ul. Giusttaiani 25. Mopedistka očividno ni opazila njenega znaka ter Je trčila v awto. lllllllllillllllllllHIIIHIIIllllllllllHIIIIIMlIlllHItmilllllllllHIlUlllllllllllllllllllllllMHIIIlIllIMIHHIIMIHIIIMMM OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Vozil je vnetljivo blago brez učinkovitih naprav za gašenje Ob kontroli luči so ugotovili, da je vozil avto brez vozniškega dovoljenja Podpisana pogodba o plačah pleskarjev Tudi pleskarji, ki so zaposleni pri obrtniških podjetjih, bodo od 1, aprila deležni iste plače, kot imajo pleskarji, ki jih zaposlujejo industrijska podjetja. Sporazum o tem so včeraj v Gorici podpisali zastopniki sindikalnih organizacij in zveze obrtnikov za goriško pokrajino. Zaključuje se tako polemika, ki je trajala na Goriškem dva meseca. Natečaj za službo socialne asistentke Pokrajinski protijetični konzorcij v Gorici namerava vzeti začasno v službo socialno asistentko, ki bo obiskovala stranke tudi na domu. Prizadete naj vlažijo prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir na tajništvo Konzorcija do 12. ure dne 15. aprila t.l. Vse podrobnejše informacije daje tajništvo Konzorcija na Korzu Italija 55 v Gorici. Izšla je brošura o stari Gorici V založbi kulturnega krožka »A. Rizzatti* je izšla pred nekaj dnevi lična brošura o stari Gorici. Gre pravzaprav za monografijo prof. Sergia Tavana, ki je bila objavljena v eni izmed zadnjih številk revije »Iniziativa isontina*. Tudi v tej samostojni brošuri je polno črnobelih in barvnih fotografskih posnetkov. Naslovno stran krasi lepa fotografija dvorišča palače grofov Lantieri na trgu sv. Antona. O članku smo precej pisali, ko je bil prvič objavljen. V kratkem pa bo izšla posebna knjiga o fur-lanskih in slovenskih duhovnikih, ki so jih italijanske vojaške oblasti internirale v notranjost Italije takoj po vojaški zasedbi Brd in furlanske nižine leta 1915. KLUB «SIMON GREGORČIČ* v Gorici vaba na predavanje prof. Mare Novakove, ravnateljice gimnazije v Ajdovščini, o potovanju po Egiptu z naslovom ALI STE ŽE JAHALI NA KAMELI? Predavanje bo ponazorjeno s številnimi barvnimi posnetki. Predavanje bo v torek, 31. marca ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. Vljudno vabljeni. Odbor Letos imamo zaradi muhaste zime precej zapoznelo porrtlad, po drugi strani pa izredno zgodnjo veliko noč. Zato se nam tudi v Goriških Brdih, M imajo sicer zelo zgodnjo in lepo pomlad, toferat za veliko noč še ne nudi prizor, kot ga vidimo na naši sliki. Vendar pa Pred goriškim okrajnim sodiščem so na zadnjem zasedanju obravnavali celo vrsto prekrškov prometnih predpisov. Precej nenavaden je bil primer 32-letnega Albina Levpuščka iz Go-j rice Ul. Foscolo 34, ki se je moral j zagovarjati, ker na tovornjaku tovarne barv «Celchi» s katerim je prevažal izdelke tega podjetja, niso obnovili protipožarnih aparatov po izteku njihove veljavnosti. Karabinjerji, ki so ga dne 10. septembra lani ustavili na cesti, so ugotovili da je enemu od dveh takih aparatov na tovorniku iztekel rok veljavnosti že 22. decembra 1967, drugemu pa dne 5. maja lam. Sodnik je obtoženca obsodil na pet dni pripora in 25 tisoč lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list. Preko svojega zagovornika pa je Levpuš-ček vložil proti razsodbi priziv, ker bi moralo po njegovem biti za to odgovorno podjetje, kot lastnik tovornika. Branil ga je dr. Ferlan. . . _ , , Ker je vozil avto brez vozniškega drevesom ta v Brdih bodo zopet dovoljCTja je prišel na otožno kiop vabile cvetoče češnje nedelji« 26 letni Aldo Abate iz Gorice ,Trg obiskovalce. j Cavour 6, po poklicu mizar. Kara- mm X ne bo dolgo, ko bomo tudi mi deležni takega pogleda z Oslavja proti Števerjanu, kot ga ima briški deček na naši sliki pod cvetočim binjerji so ga dne 21. oktobra lani ustavili zaradi kontrole avtomobil skih luči. Pri tem pa so ugotovili, da je imel Abate samo roza do voljenje za vožnje ob spremstvu inštruktorja ter so ga prijavili sodišču. Sodnik dr. Laudisio ga je obsodil na 2 meseca pripora in 30 tisoč lir globe pogojno in brez vpisa. Branil ga je odv. Pedroni Za enak prestopek je prišel pred sodnika, ali bolje njegova zadeva, ker je bil obtoženec odsoten, tudi 55letoi Filippo Scolaro, po rodu iz Sicilije, ki pa živi sedaj v Gorici, Ul. Montesanto 133. Tudi njega je policija presenetila dne 13. maja la ni, ko je vozil avto brez voznega dovoljenja (imel je namreč samo roza dovoljenje) ter je bil še brez naočnikov, čeprav so mu jih izrecno predpisali. Sodnik ga je obsodil na 5 mesecev pripora in 40 tisoč lir globe ter plačilo sodnih stroškov. Scolaro je vozil svoj fiat 600 in je pozneje dobil tudi vozno dovoljenje, ko je opravil vozniški izpit. Drž. tož. odv. Cossa; sodnik dr. Laudisio; zap. Magda Mas«, CORSO. 16.30; «1 glrasoli«, Sofia Loren ta Marcello Mastroianni Ital. barvni film. VERDI. 16.30—22.00: iiPensiero d’a more«, S. Dionlsio in Mal de: Primitives. Italijanski kinemasko pe v barvah. MODERNISS1MO. 17.30, 19.45 ta 22: «Queimoda», Marlon Brando ta E. Marguez. Ameriški barvni film. VITTORIA. 17.15: «La donna invisi-bile», G. Ralli ta C. Gravtaa. Italijanski kmemaskope v bar vah; mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE. 17.15: «Mezzamatte d’amore», R. Power ta Al Bano. Italijanski barvni film. / rzu' AZZURRO. 17.30: «1 sette di Marsa Matruh«, Ivan Razimov in M Strebel. Kmemaskope v barvah EXCELSIOR. 16.00: »Agente 007 a) servizio di Sua Maesta», G. Lao-zeby in G. Perzetti. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: -Indagini sul Cit tadino al da sopra di ogni so spetto«, G. M. Voloote, F. Bol-kan. Barvni film. SAN MICHELE. 17.30: «11 ragazzo che ha sorriso«, Al Bano in R. Roberts. Barvni film. '»m ♦ •ortru SOČA (Nova Gorica): iiNuna u Monze« (ital barv ) ob 18 ta 20 DESKLE: «Peterica za pekel« (»tal. barv.) ob 20 uri. SEMPAS: «Umor v Baverly Hilthu* (ital. franc, barv.) ob 20. uri. KANAL: «Prva izkušnja« (franc. barv.) ob 20 uri. SVOBODA: »Nuna iz Monze« (ital. barv.) ob 19 in 21 uri PRVACINA: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI GORICA V Gorici |e danes ves dan in po noči, dežurna lekarna D'UDINE, Trg S. Francesco 5 — tel 21-24 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči bo v Tržiču odprta lekarna «A1 Redento-re» dr. Emer de Nardiis, Ul. Ro«-selil 23, tel. 72-340. dežurna cvetličarna Jutri bo v Gorici odprta cvetlt-čarna Vodgtlander — Ul. IX agoeto J št. 3 — tal. 24-33. KAKO JE FILM PRIŠEL V IDA? Sovjetsko orožje v kinematografih Mala raketa, ki teče kot zajet - Strahoten pogled na medcelinsko raketo - Padala z vzvratnimi raketami WASHINGTON, 27. — Vsaka država skuša ohraniti v tajnosti svojo oborožitev, posebno ko gre za kako posebno orožje. Samo po sebi se razume, da to velja še posebej za večje države, saj so manjše države po navadi odvisne od teh tudi glede oborožitve in med proizvajalci orožja sta prav gotovo med prvimi Sovjetska zveza in ZDA. Sovjetska zveza sicer rada razkazuje svojo mogočno oborožitev na moskovskih paradah, vendar je gotovo, da prikaže tisto, kar se ji zdi pametno prikazati in drža v tajnosti to, kar bi rada prikrila indiskretnim očem. Zato je tembolj čudno, kar nam prikazuje neki film, ki je te dni prišel v ZDA. Sicer je možno, da so temu kratkemu filmu Sovjeti dali «potni list* nalašč, da pokažejo ameriškemu občinstvu, kaj vse zmorejo. Morda pa je ta film prišel na ono stran Atlantika zaradi malomarnosti ali premajhne budnosti kakega funkcionarja. Naj bo kakor koli, ustavili se bomo pri tern filmu. Gre za krajši sovjetski film, ki prikazuje nekaj sovjetske oborožitve. Gre za film, ki je bil baje namenjen samo sovjetskemu občinstvu, ki pa ga je odkupil neki Američan, in ga dal celo sinhronizirati, tako da more ameriško občinstvo slediti filmu v angleški razlagi. Morda je prav v tej razlagi tisto, kar nam da tretjo možno verzijo, kako je film prišel v ZDA. Človek, ki si ogleda ta film, dobi «rešpekt in strah* — kot se je nekdo izrazil — «pred tem, kar ima Sovjetska zveza*. Ih kaj vidimo v tem filmu? Nemogoče je povedati vse, kar človeka prevzame, ko si je film ogledal, vsekakor pa ne moremo mimo nekaterih '"v \ ,-RUAN DA : 1. etapa ***••» 2. etapa O kontrolne točke Ln-tuaiiji «i-ast Afričan .Viluri» jc siartal iz •minpuie, misteca s tu.iioU prtuituici. rvui..(.u.a je pravzaprav prestolnica koles, saj je teh v Ugandi vsaj 300.000. Za nekaj dni pa se bo ta afriška država spremenila tako rekoč v pravo avtomobilsko dirkališče. Italijanska Lancia je vpisala 3 fidvie 1600, ki imajo precej možnosti za dobro uvrstitev, predvsem, ker jili bodo vozili skandinavski piloti Kailstrom in Lampinen. Sicer pa ima tudi Munarj tretji vozač lancie nekaj možnosti. Od drugih evropskih znamk bo prisotnih nekaj porschev, caprijev ter 5 peugeotov 504. Vojni roman slovenskega naroda Ilustrira dr. R. IIlavaty *0 Lebring «Vidim, da se vse podira, vse razpada. Poglejte — koliko »M j« tu? In od teh nas je četrtina odlikovanih! Kako to? tisti, ki ao nas odlikovali, nas zdaj zapirajo, postijo, vežejo...« «Naj brž zaslužimo,« Je zasmehljivo menil Učakar. Grum ga je prehitel: «V njihovih očeh gotovo! Oni mislijo, da smo krivi mi, ttU pa mislimo, da prav delamo! Iz tega se vidi, da ne spadamo skupaj. Zato je pametneje, da gremo čimprej narazen...« Kakor bi ne slišal tovariša, je Rainer nadaljeval: «jaz se le ene same reči kasarn, in to je, da nisem bobe gnil z Amunom. Še malo pred svojim pobegom mi je tekel: Pojdi z menoj, dva bova lažje šla. Pa bi bilo konec Vojne tudi zame...« Govoril Je tako glasno, da bi ga bili lahko slišali na hodnik. Toda kdo se Je v zaporu menil za hodnik? Prav tako »e hodnik ni brigal za celice. Zdaj se je Petrika prvič zganil: «Da — ako bi bil konec...?« Toda Rainer se je delal, kakor bi ga ne bil slišal; zastrmel se je v edino zamreženo okno, od koder se je videlo na za sneženo ploskev, ki je postajala vedno medlejša, kajti na Lebring je pričela legati noč. Na hodniku so ropotali težki koraki, v A oddelku so peli jetniki ono večno čudno pesem: «0 Suzana, o Suzana...« — Od nekod se je slišal prepir, okno pa je postajalo vedno temnejše. Kljub temu niso nehali Rainer in njegovi tovariši strmeti vanj... Nad Lebringom je zamižalo mračno, dolgočasno nedeljsko jutro. Hud mraz je stiskal zemljo in spreminjal njeno površino v zmrzlo, hrapasto skorjo. Mraz, sivo in oblačno nebo ter skopi, skoraj siromašni sneg, ki je pokrival poljano — vse to je dajalo Lebringu še obupnejšo podobo. Mesto barak je ždelo kakor izumrlo; le belkast dim, ki se je vil znad njega, je bil priča, da je pod nizkimi strehami življenje. Takoj po kavi, ki je slabo voljo moštva še poslabšala so jih začeli komandanti barak goniti v cerkev. «Katoliki, vsi v cerkev, danes je pridiga!« je v baraki št. 6 zbiralnega oddelka vpil komandant Zugast. «Marš v cerkev!« je v baraki št. 16 oddelka vpil koman dant Rode. «Kdor hoče, lahko gre v cerkev!« Je v karakd št. 24 invalidskega oddelka vpil komandant Smuk. Povelje se je tikalo katolikov, ld so bili seveda v večini in za katere Je bila postavljena najbolj prostorna zasilna cerkev. Drugoverci so imeli molilnice v drugih prostorih okrog upravnega središča. V Zugastovi baraki so pred pisarno pri izhodu že dolgo stali štirje vojaki, ki so ob pozivu takoj skočili na noge in se pripravili na odhod v cerkev. Med njimi je bil tudi Namerst, ki je mimo stal poleg Nemca, ki ga je oni večer zaradi kraje kruha mlatil s pasom Toda četvoricd se dolgo ni nihče pridružil, kljub temu da je četovodja Zugast ponovno pozival k udeležbi. Na pogradu, kjer so ležali Davtovič, Fajdiga, Barfuss im tovariši, se dolgo ni nihče zganil. V teku zadnjih dni sta jih zapustila Gram in Turina; prvi je odšel v zapor, medtem ko je Turina nenadoma zginil iz taborišča. Najbrž je storil to, kar je napovedoval že nekaj časa — potegnil jo je k zelenemu kadru. Po hodniku je počasnih korakov prišel Poznik. «Ali bomo šli?« «Kaj pa hočeš tam?« «Tako — čas mine hitreje!« Je menil Poznik in skomiznil z ramami, dasi se mu je na obrazu poznalo, da ne misli povsem tako. Od sosednjega pograda se je oglasil Skobir; «Kaj boš hodil zijala prodajat, ko pa vse skupaj ni nič...?» »Vseeno. Tukaj je tudi dolgčas,« se je zagovarjal Poznik. Medtem sta se približala tudi Prodan in Ivad. Tudi ta dva sta odšla po baraki na oprezovanje, ker se sama nista mogla odločiti, ali bi šla v cerkev ali ne. V vojsko sta odšla oba verna, čeprav ne bogaboječa. Vojna pa je oba zmešala. Kljub temu je dejal Prodan: »Jaz bi vseeno šel. Zanima me, kaj bo tisti kurat bese doval. Baje pridiguje, kakor bd ne bil pri pravi pameti.« «Pa pojdimo!« se Je odločil Barfuss, ki je dotlej brezskrbno ležal na deskah. Drug za drugim so pristopili k vrsti, ki je čakala na odhod v oerkev. Komandant Rode, ki je gonil ljudi v cerkev, očitno ni Imel uspeha Rekonvalescenti so dobro vedeli, da služba božja v cerkveni baraki ni obvezna, zato so gledali mimo njega, zraven pa mislili svoje. Le Jarnik ter Zinko sta se priključila majhni skupini, ki se je zbrala pred Rodetovo pisarno. Jarniku je bilo dolgčas. Od doma je bil vzgojen za vernika in v očetovi hiši je poleg križa v kotu visel velik rožni venec, čeprav j« njegov oče bil hud politični nasprotnik stran- ke, kateri je pripadal domači duhovnik. Zadnje dni ga Je njegov A-befund zelo vznemirjal. Čeprav je vse storil, da bi se izmotal iz štrene, kamor ga je potisnil dr. David, si je še mislil, da stvari ne more škodovati, ako še v cerkvi pred bogom vzdihne v ta namen. — Z Zinkom je bilo drugače: on je izgubil med vojno vero v vse, v postave, v oficirje, v cerkev in pravico, toda boga se je še oklepal s tisto obupnostjo, s katero se utopljenec oklepa zadnjega rešilnega predmeta. Ker niso Rodetovi klici imeli uspeha, se je oglasil Segal. S svojim mogočnim glasom se je zadrl proti Štefanlču in Megliču, ki se nista zmenila za Rodetove pozive. «Kaj pa vidva, katolika? Ne bi vama škodovalo malo cerkve! Saj' grem tudi jaz v molilnico!« Štefanič in Meglič gotovo še nista spadala k brezvercem, pač pa sta bila popolnoma ravnodušna do verskih dolžnosti, Vse to je naredila vojna. Štefaniču, ki je o teh stvareh včasih globlje razmišljal, Je bilo večkrat žal tega, toda preteklost, ko je bil v teh rečeh drugačen, je bila tako odmaknjena, da je s svojimi možgani ni mogel več doseči, čeravno je srce še rahlo hrepenelo po njej V njem se je nabralo toliko prej neznanega odpora in toliko novih misli, da na to ni imel časa misliti. Meglič pa, ki je bil pod njegovim vplivom, je hodil za njim. Segalovo vmešavanje sta oba razumela kakor roganje, zatb se je Štefanič pol jezno, pol zbadljivo obregnil vanj: «Ce greš z nami, pa grem še Jaz!« «Zakaj ne? Ali misliš, da si ne upam?« In zgodil se je čudež: preden sta Štefanič in Meglič mogla verjeti svojim očem, se je Segal dvignil in se kljubovalno postavil v vrsto. štefanič in Meglič sta bila v zadregi; oba Je namreč grozilo zapustiti barako, kjer je bilo kolikor toliko toplo, tet oditi v ledeno mrzlo cerkveno barako Izviti se pa nista mogla (Nadaljevanje sledi) VOJAŠKA DIKTATURA V GRČUI Petintrideset obtožencev pred atenskim sodiščem PO UGRABITVI AMERIŠKEGA DIPLOMATA CR0WLEYA Bojkot skandinavskih parlamentarnih predstavnikov ATENE, 27. — Davi se je začel v griški prestolnici proces proti 35 obtožencem skupine grških razumnikov med katerimi sta dva vseuči-liška profesorja, neki general v pokoju, dva sodnika, en časnikar in večje število študentov. Gre za enega izmed najbolj kričečih procesov v razdobju po drugi svetovni vojni. Pravimo najbolj kričečih, ker se sedanje grške oblasti polkovniške diktature sklicujejo med drugim na zakone, ki so bili izdani v 1. 1948, ko je v Grčiji divjala še oborožena partizanska borba. Tisti zakoni predvidevajo izredno hude kazni za kršitelje, včasih celo smrtno kazen. Od leta 1948 pa se je v Grčiji marsikaj spremenilo. Okrepilo se je med drugim tudi močno demokratično gibanje, ki združuje v svojih vrstah predstavnike najrazličnejših političnih tokov. Na včerajšnji obravnavi je pričal med drugimi žandarmerijski častnik Favatas, ki je pojasnil delovanje in cilje skupine «Demokratič-ne obrambe* ter njeno povezavo * komunistično «Domovinsko fronto* in z vsegrškim odporniškem gibanjem ki ga vodi Andrej Papan-dreu. Obtožilna priča je izjavila, da je režiser Jules Dassin, mož slovite grške pevke Meline Mereu-ri, posredoval obtožencem eksploziv, denar in ameriške učbenike za sabotažna dejanja. To je splošni okvir v katerem se odigrava ta proces, ki so ga grški polkovniki naperili proti meščanski, razmeroma zmerni opoziciji. Davi je bila palača sodišča, kjer v zad- njem nadstropju zaseda vojaško sodišče, povsod zastražena. Povsod so bili oboroženi vojaki, pred palačo pa je bilo že v zgodnjih jutranjih urah mnogo policijskih agentov v civilu. Obtožene grške predstavnike ra-zumniškega sloja in njihove somišljenike obtožujejo, da so skušali strmoglaviti sedanjo oblast s silo ter uvesti v Grčiji režim «komunist.ič-nega tipa*. Obtožnica navaja konkretno primer prof. Dionizija Karayorgasa, ki je poučeval na višji politični šoli «Pantios* ter prof. Mangakisa. Karayorgas se je baje hudo ranil pri eksploziji nekega eksplozivnega stroja, ki ga je pripravljal za atentate. Naj navedemo še nekaj imen pripadnikov odporniškega gibanja: 50-letni odvetnik Caralam-bos Protopappas, časnikar Starakis, odvetniki Anton in Atanasij Filias ter Georg Cosmas. Sporočili so. da so iz skandinavskih dežel (Danske, Norveške in Švedske) prišli predstavniki zadevnih parlamentov, ki so hoteli prisostvovati razpravi. Grške oblasti so odbile njihovo zahtevo ter so zahtevale, naj se vrnejo domov s prvim razpoložljivim letalom. Skandinavski parlamentarci so menda zahtevali, naj grške oblasti izpustijo na svobodo skladatelja Teodors-kisa. Na današnji obravnavi ni prišlo do pomembnejših incidentov. Omeniti pa je treba, da so vsi obtoženci vstali, ko je stopil v dvorano bivši grški premier Panayotis Caneilo-pulos, ki nastopa v njihovo korist. miiiiiiiiiiiiiniiiii iiiiiiiiiiiiiiii milil iiiimtimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiuiiiiiniiiiiiii ii uiiiiiiiiiuiiit imuni PO UMORU V ULICI GIUSTINIANA Identificirali truplo umorjenega mladeniča Dominikanska vlada je izpustila dvajset političnih zapornikov CIUDAD MEXICO, 27. - Včeraj zvečer je s posebnim letalom dospela v mehiško prestolnico sku pina dvajsetih bivših političnih pripornikov iz dominikanske republike ,ki so jih oblasti osvobodile v zameno za osvoboditev ameriškega letalskega atašeja polk. Crowleya. Nekaj minut pred poletom posebnega letala z dominikanskega letališča so ugrabitelji osvobodili ameriškega diplomata. Izpustili so ga baje zelo blizu kraja, kjer je bil ugrabljen. Ugrabitelji so dominikanski vladi postavili določene pogoje, ki so se jih baje držali vsi partnerji. Ameriškega diplomata so takoj odpeljali na policijsko postajo, kjer je ostal dokler ni prišlo potrdilo, da je letalo z 20 bivšimi priporniki dospelo v mehiško prestolnico. Ameriški diplomat je izjavil, da so ugrabitelji ravnali z njim zelo spoštljivo. Med drugim so ga vedno nagovarjali z njegovim vojaškim činom (polkovnik) ter mu stregli po svoji moči s potrebno hrano. Crowley pa je dejal, da je bil vedno prepričan, da bi ga ubili brez premisleka, če bi se kaj zataknilo. splošna usoda dominikanskega na- roda. Vladne in policijske oblasti neusmiljeno zatirajo vsak poskus odpora. Tako se je zgodilo, da so v neki vasi pobili desetine in desetine ljudi, ker so se udeležili ne ke protivladne demonstracije. Te podatke je Crowley posredoval na tiskovni konferenci takoj po osvoboditvi in potem davi v zgodnjih urah. Diplomat je pripomnil, da je imel vseskozi zavezane oči. Ugrabitelji so se skušali razgovar-jati z njim o političnih zadevah. Takoj je razumel, da je šlo za predstavnike levičarskih gibanj. Do pravcatega razgovora o teh vprašanjih pa ni prišlo, ker se je on omejil le na pritrjevanje, češ da je razumel, kaj mu pravijo. Takoj po ugrabitvi je diplomat poslušal skupaj z ugrabitelji vsa radijska sporočila o lastnem primeru ugrabitve. V mehiški prestolnici pa so nekateri izmed osvobojenih dominikan- skih zapornikov podali prve izjave. Santana je izjavil, Umorjenec je 19-letni študent arhitekture iz Rietija RIM, 27. — Medtem, ko so agenti letečega oddelka rimske kvesture celo noč nadaljevali s preiskavo v zvezi z umorom neznanca, čigar truplo so našli v jarku pri Ulici Giustiniana v Rimu, so karabinjerji sporočili, da so mladeniča identificirali. Lastnica penziona »Haeslin*, v katerem je mladenič živel, Anto-nietta Cuminetti, je namreč spoznala svojega stanovalca 19-letnega študenta arhitekture Sebastiana Lu-carellija na slikah v dnevnem časopisju. Ob desetih je Cuminetti-jeva s svojim sinom Alessandrom uradno identificirala truplo v mrtvašnici. Sebastiano Lucarelli se je preselil v Rim pred približno dvema mesecema iz vasi Nerole blizu Rietija, kjer je živel z očetom, materjo in dvema bratoma. Lucarelli-ja, ki sicer ni bil znan policiji, so se agenti na rimski kvesturi spomnili zaradi pisma, ki so ga dobili zadnje dni januarja in v katerem so neznanci trdili, da je sodeloval pri decembrskih bombnih atentatih v Rimu in Milanu. Ob preiskavi, ki jo je takrat policija uvedla, so spoznali, da je bila vest neresnična. V Rimu je študent živel, kot smo rekli, v penzionu «Haeslin», kjer je po izjavah lastnice dobival malo pošte in sprejemal malo obiskov. Od časa do časa je lastnici telefonirala študentova mati, da bi zvedela, kako je s sinom. Nekaj krat je prišla Lucarellijeva mati celo na obisk v Rim. Lucarellijev znanec je povedal, da mu je študent nekoč zaupal, da se misli po ročiti z neko dijakinjo. Za tem pa ni več govoril o nameri. Agenti letečega oddelka iščejo sedaj profesorja Virgilija Mazzoleni-ja, da bi ga zaslišali v zvezi z razmerjem, ki naj bi ga imel do Lucarellija. Mazzoleni, ki je star 63 let, je poučeval francoščino v liceju »Pilo Albertelli* v Rimu, ki ga je obiskoval tudi umorjeni mladenič. Zdi se, da sta profesor in študent nekaj časa živela skupaj, zaradi česar domnevajo, da je mo glo priti do umora, ko je študent povedal profesorju, da se namerava poročiti in je zaradi tega hotel raz biti prijateljstvo. Profesor Mazzoleni je doslej največji osumljenec. Uradno poročilo o pokolu v My Laiu NEW YORK, 27. — Vojaške oblasta so danes izdale nova poročila, ki zadevajo pokol v My Laiu. De pred nekaj meseci namreč v Ameriki javnost sploh nd bila obveščena o sirašnem pokolu. Prve novice so prišle na dan skoraj slučajno in povedali so jih vojaki, ki so se vračali Iz Vietnama. Sicer je bil ameriški predsednik Nixon o tem obveščen, ampak novici ni uspelo, da bi prišla skozi vrata «Bele hiše«. Kot prvega so imeli soditi načelnika VVilliama Calleya, ki naj bi bil ukazal pokol čez sto oseb. Proces bi moral biti deoembra, prišle pa so na dan še hujše zadeve, v katere so bile vpletene tudi druge vojaške osebnosti. Proces so tako preložili. Celotne zadeve se je polastil ar meriški tisk, ki je pred kratkim objavil nekaj vojaških dokumen- tov. Iz njih je točno razvidno, da so bila nekatera vojaška poročila ponarejena. Komisija, katere predsednik je general Peers in katera sedaj raziskuje ter ugotavlja odgovornosti, je že zbrala precej podatkov, ki dokazujejo, da so v My Laiu nekateri vojaki ali skupine vojakov pobijale ali pohahljale skupine ljudi. Število žrtev še ni znano. Baje, je žrtev okrog 200, nekateri že pravijo 400, zdi se pa, da komisija o tem zadnjem številu dvomi. Uradno poročilo predstavlja do sedaj prvo in edino potrdilo, da vse individualne izjave, ki jih je tisk objavljal do sedaj, niso izmišljene, kakor so v začetku nekateri krogi podtikali. Marco Antonio da utegne priti v bližnji bodočr.o sti do podobnih ugrabitev. «Mi dominikanski revolucionarji — je dejal — se bomo poslužili vseh mogočih sredstev za osvoboditev pe litičnih zapornikov in za borbo proti imperializmu*. Pomožni škof Santo Dominga msgr. Polanco Brito, ki je spremljal bivše pripornike na poletu do mehiške prestolnice, je izjavil, da je zelo zadovoljen, ker je mogel sodelovati pri izmenjavi pripornikov in ameriškega diplomata. Alexis Ramirez, eden od 20 pripornikov, ki je star 28 let (V*i osvobojeni priporniki so stari manj kot 30 let) je pohvalil človekoljubno ravnanje pomožnega škofa. Poudaril pa 'je, da je dominikanska policija silovito pretepala njega in njegove tovariše. Nekateri od bivših zapornikov so povedali, da so bili v dominikanskih zaporih okoli pet let. Že omenjeni Santana je dejal, da je v dominikanskih zaporih na sto tine političnih zapornikov. Vsi živijo v veliki nevarnosti, kot je pač miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiitiimiiMiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiii VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kdaj se lahko zadrži pokojnina Prijava Vanoni in pokojnine Ni redek primer, da socialni zavod izplača upokojencu večje zneske, kot mu po zakonu pritičejo. To se pa lahko zgodi zaradi cele vrste različnih razlogov, za kaitere nosi krivdo sam upokojenec ali socialni zavod. Ali mora upokojenec prejet« vsote vrniti? To vprašanje nam je zastavil čitateilj Antori P., ki nam piše: Pred kratkim sem dobil od socialnega zavoda sporočilo, da so bile pri obračunu moje pokojnine u-gotovljene določene nepravilnosti, in da sem za več kot eno leto prejemal .višjo pokojnino, kot mi po zakonu pritdče. Zaradi tega mi bodo odvzeli del pokojnine, dokler ne bo povrnjen celotni nepravilno vnovčen iznesek. Zanima me, če je ta postopek pravilen, in če je upokojenec dolžan vrniti vnovčene vsote. Predvsem moramo poudariti, da ima socialni' zavod pravico, da vnovči nepravilno' izdane vsote. Vendar je prav z zadnjim pokojninskim zakonom ta pravica precej omejena. Medtem ko si Je prej lahko socialni zavod zadržal celotno pokojnino, dokler ni vnovčil nepravilno izdanega zneska, si lahko po novem zakonu zadrži le eno petino pokojnine. Upokojencu pa mora biti zagotovljena vedno vsaj minimalna pokojnina. To splošno načelo je omejeno tudi na časovno dobo glede na to, če je nepravilne izplačitve kriv upokojenec sam ali socialni zavod. Vzemimo primer upokojenca, ki je še naprej v delovnem razmerju in prejema tudi pokojnino, toda te ne prijavi, kot predvideva zakon, in za neko dobo prejema celotno plačo in celotno pokojnino. Oe socialni zavod to ugotovi, ima možnost brez nobene časovne omejitve, da vnovči pripadajoče mu zneske. Na isti način lahko ukre- pa, če upokojenec prejema družinske doklade, ko mu te ne priti-čajo, ker ni prijavil socialnemu zavodu sprememb, ki so se izvršile v krogu družine, to je da so otroci dopolnili 18. leto starosti ali, da je žena deležna dohodkov, ki ji odvzemajo pravico do doklade itd. Ce je nepravilnega izplačevanja kriv socialni zavod, ker je na primer nepravilno izračunal višino pokojnine, ima čas samo eno leto od dneva, ko je bila izplačana prva pokojnina, da zahteva povračilo izplačanih zneskov. V primeru našega čitatelja, bo moral vrniti vse nepravilno prejete zneske, če je sam zakrivil kako nepravilnost. V primeru pa, da socialni zavod zahteva povračilo zneskov, ker mu je sam nepravilno izračunal višdno pokojnine, ter da je prejel prvo pokojnino že pred več kot letom dni, nd dolžan vrniti prejete odvečne vsote. Jasno je, da mu bo socialni zavod izplačeval od sedaj dalje nižjo pokojnino po novem obračunu. Na koncu bi se radi dotaknili še enega za upokojence te dnd zelo važnega problema, in sicer kako naj pokojnine jemljejo v poštev pri davčni prijavi Vanoni. Pokojnine se smatrajo kot dohodek, ki ga je treba v okviru davčne prijave vzeti v poštev. Zato morajo napraviti davčno prijavo vsi uopoko-jenci, ki imajo letno višjo pokojnino od 960.000 lir, ali tisti, M imajo poleg pokojnine še druge dohodke, kd so skupno višji od prej omenjene vsote. Toda pri prijavi pokojnine, se ne jemlje v poštev celotna pokojnina, temveč se od te odvzamejo vse družinske doklade, ki jih upokojenec prejema. Upokojenci, ki napravijo davčno prijavo, naj torej pazijo, da ne bi prijavljali višje vsote, kat je po zakonu določena. D. C. Primer ugrabitve paragvajskega konzula, ki je bil ugrabljen v Buenos Airesu, pa je še vedno zavit v meglo. Po nekaterih vesteh so gverilci Sancheza že umorili. Vest še ni potrjena. To domnevo pa , podkrepljujejo z raznimi vestmi, ki so jih časopisi in časopisne agencije prejeli od neznanih virov. Gverilci so zahtevali od argentinske vlade, naj osvobodi dva politična pripornika. Vlada je odgovorila, da ne more ustreči zahtevi, ker je baje eden od pripornikov odbil zahtevo po osvoboditvi, drugi pa sploh ni v argentinskih zaporih. Policijske enote so danes preiskovale strugo neke reke v bližini Buenos Airesa, kjer domnevajo, da so morda ugrabitelji odvrgli Sanche-zovo truplo. Jedrski poskus povzročil brezno NEW YORK, 27. — Jedrski poskus, ki so ga včeraj izvedli Ame-rikanci, je povzročil globoko podzemsko brezno, nad katerim zemeljska skorja grozi, da se bo udrla. Nad breznom so se danes zbrali tehniki, ki bodo s posebnimi napravami lahko ugotovili tudi najmanjše pogrezanje ali zemeljski premik. Zelo zanimivi bodo podatki, kd bi jih dobili ob takem pojavu. Ce ne pride do udora, bodo čez teden dni prevrtali površino in začeli ugotavljati intenzivnost radioaktivnosti in tudi širino brezna, ki ga je povzročil «Handil ey» — ta- ko so namreč tokrat imenovali poskus Sioer popolnoma predvidena posledica eskptozije je bil potres, ki so ga občutili do približno 800 kilometrov daleč in ki je dosegel šesto stopnjo Mercallijeve lestvice. «ldealna» ženska je bila bivša žena DUNAJ, 27. — Moški iz Budimpešte, ki se je pred kratkim ločil od svoje žene, se je kmalu za tem predstavil na nekem poročnem zavodu, da bi mu svetovali, kakšna naj bi bila zanj idealna ženska. Zavod vodi neki psiholog, ki ima na razpolago elektronske možgane. Ravnatelj je zbral vse mogoče podatke in jih «zaupal» elektronskim možganom. Odgovor je vse presenetil, še najbolj pa zainteresiranega moškega: njegova »idealna* ženska je bila namreč bivša žena, od katere se je ločil zaradi različnih nazorov. RAVENNA, 27. — Požar je danes hudo poškodoval trinadstropno poslopje v Ravenni. Poleg ognja, ki so ga gasilci v kratkem času ukrotili, pa je stanovalcem poslopja in gasilcem samim pretila nevarnost, za katero niso vedeli. V poslopju je bilo namreč skladišče, v katerem so hranili velike količine sredstev za zatiranje rastlinskega mrčesa. Ko so plameni prišli do skladišča in se lotili praškov, je začel uhajati strupen plin, ki je skoraj zastrupil nekaj gasilcev. K sreči so se pravočasno zavedeli nevarnosti. Uspelo jim je, da so iz poslopja rešili vse stanovalce — sicer jih je bilo doma samo šest — in si nadeli maske. Devet gasilcev so vsekakor morali odpeljati v bolnišnico, kjer se bodo morali zdraviti vsaj nekaj dnd. SVETOZAR POLIC Narodi in narodnosti ter položaj njihovih jezikov v Jugoslaviji O narodih Jugoslavije se torej vsekakor lahko govori kot o de javnikih, ki so neposredno konstituirali federativno državo Jugoslavijo, kar nujno ima neke posledice tudi za ustavnopravni položaj teh narodov in njihovih jezikov v okviru same federativne države oziroma v njenih organih. Tako tudi vsi naši ustavnopravni in politično - programski dokumenti, od odloka o izgradnji Jugoslavije na federativnem načelu, ki ga je sprejel AVNOJ na svojem II. zasedanju v Jajcu, do programa ZKJ, od ustave SFRJ iz leta 1963 — tem pogledu tudi ustavni amandmaji ničesar ne spreminjajo do republiških ustav ugotavljajo o-ziroma določajo takšno vlogo naro dov Jugoslavije v pogledu skupne zvezne države, in sicer, kot je rečeno v uvodu že omenjenega odloka, «na osnovi pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve ali združitve z drugimi narodi*. Hkrati so v istem odloku v 4. točki — in podobno v vseh drugih navedenih dokumentih — vsem nacionalnim manjšinam zagotovljene «vse nacionalne pravice*, razlikujoč torej, kot je to delal tudi Lenin, te pravice od pravice narodov do s a moodločbe. V tej zvezi Je treba seveda močno poudariti, da so narodnosti s svojim bojem, ki so ga bojevale skupaj z narodi Jugoslavije proti fašizmu in nacizmu in za novo Jugoslavijo, jasno izrazile svojo voljo, da žive skupaj z njimi v njihovih republikah in tudi v skupni zvezni državi in demokratični socialistični skupnosti, s čimer so tudi one, vendar le skupaj z narodi Jugoslavije oziroma po njih in vza jemno z njimi postale svojevrsten konstitutiven dejavnik tako posameznih socialističnih republik kot tudi jugoslovanske zvezne države in so cialistične skupnosti. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiinitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil NOVA POBUDA MINISTRSTVA ZA DELO Vsedržavna razstava v Rimu o varnosti cestnega prometa Komisija je pregledala 579 osnutkov Ministrstvo za javna dela in še posebej inšpektorat za promet, ki deluje v sklopu ministrstva, skušata na vsak način preprečiti in o-mejiti prometne nesrečo. V ta namen je ministrstvo izdalo vrsto u-krepov in dalo pobudo za razstavo v Rimu, ki je imela zelo velik uspeh. Svoje slike je poslala vrsta italijanskih umetnikov. Skupno je komisija zbrala 579 slik in nagradila deset umetnikov. Prvo nagrado sd dobili «ex aequo» Antonio Archiletti iz Rima, Daniela Cervilli in Maria Rosa Tognacca iz Milana ter Miche-le Martinelli iz Bologne. Drugo nagrado sta dobila «ex aequo» Paolo Venturelli iz Pesara, in Marcelio di Tomaso iz Vidma. Tretjo nagrado so podelili «ex aequo» Nunziu Solendu, Mariu Gariazzu, Giorgiu Baraci in Eolu Costiju iz Rima ter Umbertu Valgoliu iz Brescie. Posebne ukrepe je ministrstvo izdalo ob priliki velikonočnih počitnic, ko promet navadno otežkočijo izletniki. Statistike dokazujejo, da se je število prometnih nesreč, ranjencev in mrtvih v obdobju januar -december 1969 sorazmerno zmanjšalo z ozirom na isto obdobje v letu 1968. V odstotkih bi se to glasilo: 4 odst. manj prometnih nesreč, 4,6 odst. manj mrtvih in 6,2 odst. ranjenih. Pripomniti moramo, da je število avtomobilov v zadnjem letu poraslo za skoraj en milijon enot. Nekoliko drugačni so podatki mestnih središč. V Rimu je bilo na primer leta 1969 283 mrtvih, leto prej pa samo 267. Na podeželskih cestah je glavni vzrok nesreč prehitevanje, v mestih pa glavni vzrok izsiljevanje prednosti. Delno nosijo krivdo preozke ceste ali neprimerno postavljeni znaki, vendar je glavni krivec vedho voznik, ki ni dovolj pazljiv ali odgovoren. Cilj, ki si ga je postavilo Ministrstvo, je torej ne samo upravičen, temveč tudi pozitiven. Ustanove, ki so zato zadolžene, bi morale izboljšati cestne znake in izbol.j šati vse pripomočke, ki jih imajo na razpolago, vozniki pa bi se morali zavedati svoje odgovornosti. Ob priliki velikonočnih počitnic bo osebje tehničnih uradov nadzorovalo promet s posebnimi elektronskimi napravami in skrbelo, da bodo vozniki spoštovali prometni zakonik in cestne norme. Upajmo, da ne bo na ta način število prometnih nesreč porastlo, temveč se bo s pomočjo in dobro voljo voznikov še zmanjšalo. Tvardovskij ostal v vodstvu zveze ruskih pisateljev MOSKVA, 26. — Z izvolitvijo novega vodstva se je včeraj zaključil v sovjetski prestolnici redni občni zbor zveze ruskih pisateljev. Posvečen je bil stoletnici Leninovega rojstva in se je na njem mnogo razpravljalo o «partijnosti» v literaturi. V novi vodstveni odbor so bili poleg dekana ruskih pisateljev, avtorja nepozabnega «Tihega Dona* Mi-haila Šolohova, tudi Nikolaj Tiho-nov, Leonid Leonov, Konstantin Fedin (predsednik zveze sovjetskih pisateljev), Konstantin Simonov in, proti vsakršnemu pričakovanju, tudi napredni in demokratični bivši u-rednik revije »Novij Mir», pesnik Aleksander Tvardovskij. Za predsednika zveze ruskih pisateljev je bil izvoljen otroški pesnik Sergej Mihalkov, sicer tudi avtor besedila uradne sovjetske himne, ki je pa več ne Ovajajo ob spremstvu besedila, ker je preveč stalinistična. Vsekakor pa je omembe vredno predvsem dejstvo, da je bil izvoljen Tvardovskij, kateremu ni nihče rekel zle besede, čeravno niso bolj konservativni in uradni pisatelji šte-ditli s kritikami Jevtuščenka in Voz-neseskija. Tvardovskij je simbol naprednih ruskih pisateljev. Kot urednik »Novega Mira* je objavil vsa dela A-ieksandra Solženicina in je zato tu di odgovoren. Zaostril je polemiko proti revijam «Oktjabr» in «Ogo-njek», kj sta razvijali «velikoruski patriotizem* čisto stalinskega kova in se zavzemal za priznanje kritičnega prispevka celo tiste literature («samizdati*), ki jo nekateri širijo le v rokopisih. Nasprotno pa je značilno, verjetno dokaz, da gre za odpor naprednega dela pisateljev, predvsem mlajših, dejstvo, da ni bil v vodstvo izvoljen in nikjer omenjen u-rednik revije «Oktjabr» in avtor prosluiega romana - pamfleta na KPI «Kaj pa hočeš?* Vsevolod Koče-tov. Farah Diha povila deklico TEHERAN, 27. — V teheranski vojaški bolnišnici je Farah Diba danes zjutraj povila deklico. Cesarico je pospremil v bolnišnico mož. Uradno poročilo javlja, da sta mati in otrok v dobrem zdravstvenem stanju. To je četrti otrok iranskih vladarjev. Presto',naslednik Reza je sedaj star devet let, sestrica Farahnaz ima sedem let, mlajši bratec Ali Reza pa tri. Verjetno se bo danes rojena deklica imenovala Ledla. m Slike na razstavi o cestnem prometu v Kirnu Res je sicer, da se v mnogih naših ustavnopravnih in politično-programskih dokumentih govori o enakopravnosti narodov in narodnosti. (12) Vendar se hkrati v vseh teh dokumentih vedno jasno in dosledno daje suverena pravica do samoodločbe v smislu oblikovanja svoje lastne države samo narodom Jugoslavije. Te enakopravnosti torej vendar le ni mogoče razumeti kot nekaj absolutnega, kar bi veljalo povsod in za vse stvari in vse situacije, temveč kot načelo, da je treba po vsod kjer je to po naravi stvari mogoče, zares popolnoma izenačiti narode in narodnosti. Seveda ta neenakopravnost v nekaterih pogledih in glede nekaterih vprašanj v zvezi z državo oziroma pravico do samoodločbe nikakor ne pomeni, da bi zaradi tega pripadniki narodnosti bili državljani oziroma občani druge vrste in da se v Jugoslaviji ne bi mogli počutiti kot «svoj na svojem*. (13). Do takšnih sklepov pa lahko pridemo samo, če na narodnosti gledamo enostransko in ločeno oziroma jih izoliramo od njihovih matičnih narodov. Zaradi tega ne smemo nikoli pozabiti na dvojnost položaja narodnosti, na kar opozarjajo tudi že omenjeni sklepi IK CK ZKJ, ki zelo natančno ugotavljajo: »Manjšine obdržijo svoje posebnosti kot del naroda, ki mu etnično pripadajo in katerega specifičnosti, predvsem kulturne narave, nosijo v sebi in jih prepletajo s posebnostmi okolja, v katerem žive... Vendar pa narodnostne manjšine niso samo del teh narodov, iz katerih so izšle, temveč so povezane z državo, v kateri žive*. (Podčrtal S.P.). Torej ni noben privilegij, če ima samo narod pravico do svoje države, ne pa tudi nacionalna manjšina kot del naroda, katera živi zunaj države svojega matičnega naroda, temveč je to dosledno izvedeno načelo enakopravnosti vseh narodov, gledanih seveda v vsej njihovi celoti. V tem kontekstu zasluži vsekakor posebno pozornost teza, da se v procesu deetatizacije in poglabljanja ter razvijanja samoupravljanja bistveno spreminja tudi položaj narodov in narodnosti. (14) Ni dvoma, deetaiizacija oziroma razširitev in poglabljanje družbenega samoupravljanja v mnogih stvareh bistveno olajšuje in celo šele omogoča vsestranski gospodarski, kuilumi in splošni družbeni razvoj tako narodov ko' tudi narodnosti in njihovih pripadnikov. Sistem samoupravljanja vsekakor tudi olajšuje in celo zahteva aktivno vključevanje narodnosti in njihovih pripadnikov v gospodarsko in družbenopolitično življenje v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, občinah, pokrajinah, republikah in v federaciji in doslednejšo realizacijo njihovih priznanih in še ne popolnoma uresničenih pra vic, še posebno v pogledu jezika. Vse to je res. Res je tudi, da je federacija, ali pravilneje rečeno Jugoslavija, hkrati federativna država in samoupravna družbena skupnost. Toda ali je mogoče iz vsega tega sklepati, da se zaradi tega spreminjajo mednacionalni odnosi oziroma bistveno spreminja položaj narodnosti? V čem pa naj bi bila ta bistvena sprememba? Samo dve možnosti sta: ali z razvojem samoupravljanja narodi izgubljajo svojo suverenost in pravico do samoodločbe ali pa eno in drugo dobivajo tudi narodnosti. Vse to, seveda, če stojimo na stališču, da so narodi Jugoslavije, pa tudi narodnosti, živa realnost in da se še niso preživeli in utopili v jugoslovanski socialistični skupnosti, o čemer menda ni dvomov, čeprav je tov. Tito še na VIII. kongresu ZKJ imel za potrebno, da opozori in poudaril: «Imamo pa še ljudi, celo komuniste, ki jim je že odveč ta močna parola (enakost in bratstvo naših narodov — S.P.) iz našega osvobodilnega boja in ki menijo, da so se v našem socialističnem družbenem razvoju nacionalnosti že preživele in da morajo odmreti.* (15) Če so torej narodi in narodnosti še vedno in če bodo še dolgo nekaj živega, vitalnega, nekaj, kar se še zdaleč ni preživelo, potem je treba odgovoriti na obe zastavljeni vprašanji oziroma na vprašanje, ali de-etizacija in razvoj ter krepitev sa moupravljanja pomenita hkrati tudi slabitev nacionalnega dejavnika v družbi oziroma zmanjševanje in pojemanje družbene vloge narodov. Četudi pustimo ob strani dejstvo, da so tako države posameznih narodov Jugoslavije kot tudi njihova skupna zvezna država še precej daleč od tega, da bi odmrle, in da so dani stopnji našega družbenega življenja še potrebne in imajo zato tudi napredno, revolucionarno vlogo, zaradi česar tudi pravica narodov do samoodločbe še vedno pomeni predvsem pravico do afirmacije lastne državnosti, mislim, da nikakor ni mogoče Dovezovati razvoja samoupravljanja in socialistične demokracije z odmiranjem narodov oziroma z zmanjševanjem njihove vloge in pravic, predvsem pa pravice do samoodločbe. Nasprotno, po mojem mnenju ta pravica ne postaja manjša, se ne zožuje, temveč se krepi in razširja, in to iz državne sfere oziroma državnega upravljanja, ki je do 1950. leta bilo, ne samo pri nas, temveč v svetu sploh, edina oblika upravljanja družbenih zadev, v samoupravno sfero oziroma družbe- t . no samoupravljanje, kar daje narodom in narodnostim Jugoslavije nove možnosti za njihovo afin®?* cijo v boju proti birokratizmu 111 nacionalizmu. J Že omenjeno Leninovo misel- ® pravica narodov do samoodločbe J)®* meni predvsem pravico narodov, a ^ upravljajo svoje zadeve s pomočjo svoje države, je treba danes vse- kakor razširiti tudi na pravico na rodov (in to velja vsekakor tudi za narodnosti, (16) da svoje skupne nacionalne zadeve upravljajo m di samoupravno, kjer za to m * za to ni več potrebno državno pravljanje. K vsemu temu je treba dodati to, da tako kot procesi nastajam, držav in narodov niso bili soč«®3 bodo družbeni procesi, niso in ne ^ procesi tudi odmiranje držav m rodov. Toda teorija, da z razvojem -cialističnih odnosov in samoupf Ijanja postajata šibkejša P°l°^ rodov in njihova suverenost popolna pravica do samostojn^ odločanja o družbenem razvoju samostojnega odločanja o in stopnji povezanosti in odnosni rali JJii ~ jjj z drugimi narodi, ni pravilna zelo škodljiva samo s stališča # _. nacionalnih odnosov v naši drz ‘ temveč tudi s stališča meddrza'7^ odnosov nasploh, odnosov med • cialističnimi državami pa še P® bej. Takšne teorije pomenijo na reč vodo na mlin tistih birckc , sko - etatističnih in hegemoni . nih sil v socialističnem svetu-v teoriji in praksi (primer c«* slovaške) razvijajo in uresničuj idejo o omejeni suverenosti soc lističnih držav oziroma narodov- JU«*' . Če torej deetatizacija in .,raZ^|Jj samoupravljanja ne pomenita odmiranja narodov oziroma ®J vega utapljanja v jugoslovansko cialistično skupnost niti slab' do njihove suverenosti in Pra^^vena samoodločbe, potem ui —- ^ sprememba mednacionalnih odni^ in položaja narodnosti v naši ^ žavi mogla biti samo v tem-samoupravni sistem daje tudi rodnostim suverenost in pravico samoodločbe. ... Ni dvoma, kot je bilo jeno, da daje samoupravni stsv . tudi narodnostim mnoge nove Pl vice, predvsem v pogledu sredne, aktivne in dejavne uo*\jl be v reševanju vseh splošno (“..l benih zadev, pa tudi tistih, » J neposredno zadevajo. Vse to drži in o tem ni dv®® Vendar, da bi se s tem bist ^ spremenil položaj narodnosti rodov, to vsekakor ne drži. ne v že omenjenem smislu. ^ Torej bi se bistvena sprem®U|a položaja nekaterih narodnosti m®^. opravičiti in utemeljiti samo z kimi konkretnimi faktičnimi *] lje litičnimi situacijami, do kateri ^ ponekod iz -znanih razlogov prišlo. vi & To je vsekakor argument, g ni mogoče zlahka zavreči. Vej* ^ sem prepričan, da bomo niedf>“ nalne odnose v Jugoslaviji sarn°i(n-i-pletli, če bomo, namesto da bi * kretno in dosledno reševali šena vprašanja v pogledu in popolne enakopravnosti naJSi, in narodnosti, zlasti na obm®VJ in narodnosti, zlasti na kjer je prišlo do teh zaosu politične in faktične situacij®’ jg SO i np-HrvclpHnp-tfa . L* zaradi nedoslednega res® Ljiuo vprašanj nastale, reševali ® jjj. nih ndnncnu nn V n t prih teJtffLO' samih odnosov, na katerih jo mednacionalni odnosi v j0 slaviji. Če torej med nar0jj^nO' narodnostmi, kljub procesu “ y kratizacije in razvijanja sarnPi!ojz3-nega sistema in procesu deeta cije, v pogledu suverenosti in Lpi ITI S “ .n» vice do samoodločbe in » -r 5a-tem tudi v državnotvornem moupravnem položaju neke Ir vendar obstajajo, se postavUa jjj. dalje vprašanje, ali imajo in * z* ne posledice imajo te razh* položaj jezikov jugoslovanski v rodov in narodnosti v federac J ziroma v delu zveznih organ® %$• 12. Tako ugotavlja tudi * gg. amandma k zvezni ustavi: “ . ju-cialistični federativni repuhn^-očd go-slavi.ji so narodi In nar0®1 tri® enakopravni« in je v skladu *. & določeno, da nekatera načela, jj nanašajo na narode, veljajo v** narodnosti. 13. To smiselno trdi D. PoP°V v že omenjenem članku. V 14. D. Popovič je v svojenLgju navedenem članku v tem napisal: «Spreimembe v funkL^J) in položaju družbenopoiiujLa, iz medniam1*^ skupnosti, ki izhajajo Iz de^v^i-elje, spramdmjaio tudi mec - — — •» - - — — m r. n t /-\»1 l~l il TtR *’ . . ne odnose. Politika nacionaln*-.^ kopnaivnosU. ki se je doslej la na državo, se prestroj-uje J® $/• oporo v samoupravljanju.« p. lje: «Najrodnostl so prisotne ^ a goslovanstei federaciji tudi njjjd države. Naša federacija je hju država ln samoupravna druz skupnost. Vse manj je držas«. $ vse bolj samoupravna družb^o- čimer se bistveno spreminja - , žaj narodnosti.« (Podčrtal S. r’ 15. VIII. kongres ZKJ. ČZP "k mimist«, Ljubljana 1964, stran 16. V tem smislu je vsekakor lo značilna in pomembna misel ^ Kardelja, ki jo je izrekel v svoj govoru ob 25. obletnici Italii*j®*j, unije za Istro dn Reko, dne 1969 v Umagu: «Danes Italij®1®^ unija vsekakor nt več le kultu®1 f prosvetna organizacija, pač vedno večji meri predstavlja obliko samoupravne organi*®^ Italijanske narodnosti, na ka'®u. bodo državni organi — tako bliški kot občinski — verjetno gli prenašati določene svoje potence, ki se nanašajo na r®®^U nje posameznih vprašanj iz n.ja italijanske narodnosti.« črtal S. P.) — »Delo«, 26.5.1#9' UKEDNUTVO: TRST.- UT^ MON TECCH1 8, ^ D, TELEFON 93-808 ln 94-838 - POitoJ predal 559^ PODRUŽNICA: GORICA: UM08 34 Maggtt) 1/1, TšUtOO 33-83 - UPRAVA. TRST - UL. 8V FRANČIŠKA 4t. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečne »50 Ul - vnaprej letna 3.700 Ur, polletna 5 200 Ur, celoletna ».800 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dlnarlev) ‘ - Postm taimčT tržaškega tiska Trat 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljand - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski ISO ttoančno-uprevnl 350 ^mrtmoTiSO iT' Malti»«'»* ________________g< 50 Ur beseda - Oglasi za tržaSko ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - b vseh drugih pokrajin Italije prt »Sodetš Pubbllcltfe Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja m tiska Založništvo tržaškega tuiry