Največji ihffnifci dnevnik v Združenih drŽATth •
VeUanvieleb ... $6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 67. — ŠTEV. 67.
GLAS
Dst slovenskih idelavcev v Ameriki.
Entered — Second Clu Matter. September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of ifcarch 3, 1879.
NEW YORK, STAURDAY, MARCH 21, 1925. — SOBOTA, 21. MABCA 1925.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
BEDA V OPUSTOSENEM 0ZEMUU
VOLUME xxxm. — LETNIK XXXIII.
Mrtvašnice in bolnice so polne žrtev tornada. — Na tisoče ljudi je brez strehe. — Oblasti se boje izbruha nalezljivih bolezni. — Zdravniki so bili prisiljeni operirati brez omamijivih sredstev/ — Anti-tetanus serum je bil poslan v prizadela mesta v Illinoisu, kjer so zdravstvene razmere vznemirljive. — Materijalna škoda bo znašala najmanj petsto milijonov dolarjev.
POLICIJSKI POGON NA ZLOGLASEN PROSTOR
Policija je vprizorila pogon na lokal, v katerem so moški in mlad^ dekline vprizarjali orgije. — Tudi v Brooklynu so prijeli dvesto moških, ki so gledali nemoralne predstave.
Revidirani seznam žrtev tornada na srednjem Zapadu je pokazal, da je izgubilo življenje 823 ljudi in da je bilo skoro tri tisoč ljudi poškodovanih. Na tisoče ljudi je brez doma. Materijalna škoda znaša milijone in milijone dolarjev. V petih državah so dosedaj identificirali 466 žrtev tornada.
Illinois je trpel največjo izgubo na življenjih, namreč 645. Reševalni oddelki pa izjavljajo, da bo število žrtev mogoče naraslo na tissoč. Poleg [tega jih je bilo ranjenih nekako dva tisoč. V Indi-ani je bilo 100 smrtnih žrtev, v Tennessee 33, v Missouri 27 in v Kentuckyju 18.
Uradniki Rdečega križa v Washingtonu so izjavili, da je to največja nesreča izza povodnji v j Ohio dolini leta 1913, ko je znašala škoda, povzročena na lastnini, petsto milijonov dolarjev.
Zadnja zaloga anti-tetanus seruma v Indiana-| polisu, 750 tub, — je bila poslana v Carbondale in Murphysboro, 111.
Profesor Henry Cox, vladni vremenski prorok, je proglaša ta vihar tipičnim spomladanskih tornadom srednjega Zapada. Pojavil se je v zalivu Nižje Calif or ni je ter pričel potovati z velikansko brzino proti Islandiji, a je omagal na poti.
CHICAGO, III., 20. marca. — JRevidirani seznami izgub kažejo le malo izprememb v primeri s prvotnimi poročili in ocenami. Precej sistema-tiččno čekiranje v pet in tridestih mestih, trgih in vaseh je dognalo, da se je smrtno ponesrečilo 800 do 900 ljudi, da je bilo nadaljnih tri tisoč poško-tdovanih in da so nešteti tisoči brez strehe in zavet-|ja. Domneva pa se, da je treba najti še nadaljna :rupla, ker so bile cele naselbine uničene in izolirane od ostalega sveta. V petih državah je dose-laj 466 indentificiranih mrtvih.
Zaenkrat se še ne more primerno oceniti materij alne škode, čeprav se je z več strani sporočilo, la znaša milijone in milijone dolarjev.
Nadaljne podatke glede karateristik in obnaša-ija velikega tornada je nudil profesor Henry Cox, rladni vremenski prorok v Chicago, ki je imenoval ta vihar tipičnim spomladanskim viharjem, ki se >onavljajo na Srednjem zapadu. Vihar se je pojavil nad zalivom Nižje Calif orni je ter šel brez ško-le preko Colorada, dospel v Arkansas ter se napotil »a to po poti najmanjšega odpora po Ohio dolini, ^am je iztresel vso svojo silo ter odjadarl nato z reliko naglico proti Islandiji.
Profesor Cox je pojasnil, da razgreje solnce spomladi zrak v gotovih pokrajinah, vsled česar se »javijo zračni vrtinci, kadar zadenejo na mrzle ret rove, prihajajoče iz severnih krajev. Posledica [o krožna gibanja zraka nad velikim ozemljem in gibanja imenujejo ciklone. Tornadi, ki so dol-ene do petih milj, se razvijejo na robovih ciklo-ter povzročajo škodo s svojim silnim gibanjem. Poročila o nadaljnem gibanju tornada so prišla različnih krajev. Precej materijalne škode je po-Izrocil vihar v bližini Buffala, nakar je krenil pro-
St. Lawrence dolini in atlantiški obali.	■ -----,—
Iz vseh krajev, prizadetih od viharja, so dospela!1p/*jc Polkovnik
v.1	,	,	.	- i	1. -r v	*<k*m lrarclirmWI
>rocila o skoro brezprimerni bedi. Začasne mrt-išnice in bolnice so bile natlačeno polne in dolge obupanih moških, žensk in otrok so iskale led mrtvimi svoje drage. V nekaterih slučajih so redli zdravniki pod milim nebom večje opefaci-brez uporabe anestetičnih sredstev. Bedo v šte-Inih krajih je še povečalo pomanjkanje plina in le in reševalci so se morali posluževati sveč in [vadnih svetilk pri izvrševanju svojih človeko-ibnih naporov. Hrane ge primanjkuje, soglasno ivo urada Rdeča križa v St. Louisu.
Detektivi posebnega oddelka policijskega department a so vprl-7xwili včeraj zjutraj pogon na ne. ko stanovanje v hiši št. 161 nh asi: End Avenue ter aretirali enajst deklin in štirinajst m->-$kih, med Jcatrami je bilo de.^e> mornarjev z ameriških bojniLh ladij.
Frank Monti, star 25 let ter takar po poklicu, ki je baje ser-viral detektivom opojne pijače, je bil aretiran radi kršenja probable i j«ike postave. Drugi se bodo morali zagovarjati radi nerednega obnašanja. Treba je bilo treh .patrolnih vozov, da se .spravi 26 jetnikov na .policijsko postajo na zapadni 69. cesti, kjer so jih zaprli. Pogon je vzbudil vefiko razburjenje v okolici. Štirje detektivi so prišli v d oti eno stanovanje ter našli tam vse polno mladih žensk in mornarjev. Povsod so videli največje orgije.
Detekti vi izjavljajo, da je bil to pravcat bakanal. Na dogovorjeno znamenje sta prišla v stanovanje dva nadaljna detektiva, ki sta izjavila navzočim, da so aretirani. Tej objavi je sledila strašna zmeda. Moški in dekline so skočile naprej, da pridejo na prosto, a detektivi so vzdržali naskok ter niso pustili nikomur ujiti. Kraval je prebudil prebivalce hiše in tudi pred hišo se je zbrala velika množica ljudi, ko so dospeli patrolni vozovi.
Veje kot dvesto mož in pet žensk je bilo aretiranih včeraj zjutraj v Brooklynu, ker so z likim zanimanjem zasledovali, ekscentriene plese petih, skrajno pomanjkljivo oblečenih žensk.
Treba je bilo pol ducata patrolnih voz za aretirance, katere so porazdelili med različne brook-\vnske policijske postaje.
IMENOVANJA NOVIH AMERIŠKIH POSLANIKOV
Senat ni protestiral proti imenovanjem predsednika. — Novi poslanik v Argentini bo P. A Jay. — V Uruguay bo šel Grant-Smith.
WASHINGTON. D. C., 39. mar-<*a. — Med liominacijimi, katere je vjčeraj poslal senatu predsednik Coolidge, no bile nominacije* George Kreeeha iz Kansasa. z;, poslanika v Paraguayu; U. S. Graait-Smitha iz Pennsiylvanije za poslanika v Uruguayii in Petei A. Jay-a za poslanika v Argentini.
Sledeč poli tik/i administracije, da poviša v činu člane diiploana-tične službe, ki so bili že v različnih pozicijah v inozemstvu, je predsednik _ Coolidge imenoval Grant Smit'ha in Java. Air. Kreeoh je bankir ter prijatelj senatorja Curtisa.
Nadaljne nominacije- pa so povzročile več komentarjev.
WASHINGTON, D. C., 19. marca. — S tem, da je odoibril kri-žarenje mornarice Združenih držav v avstralskih in novozelandskih vod ali, po zaključenih, manevrih v havajskih vodah, je predsednik Coolidge •omalovaževal proteste, objavljene v časopisju in nadaljne proteste, katere je ido.br! iz različnih virov. Njego-Va akcija je temeljila na teoriji, da ne- otbstaja noben tehten razlog, da bi se napaie.no razumelo namen križarenja v katerikoli deželi.
Precej agitacije se je pojavilo na Japonskem glede ameriških mornariških manevrov v Pacifiku in nameravanega potovanja v Avstralijo in Novo Zelandijo. Gotovi elementi so trdili, da pome-hja to zaiuišnico, direktno namenjena Japonski. Tozadevna agitacija pa se je kmalu polegla. Japonska vlada ni ob nobenem <%-«u kazala vznemirjenja radi teh mcaievrov v Pacifiku in radi na meravanega križarnija ameriških bojnih ladij v avstralskih vodah.
ANGLEŠKI DRŽAVNIK LORD CURZON UMRL
Pljučnica je bilo usode-polnaza markija Cur-zona. — Pojavila se je kot posledica operacije vsled neke notranje bolezni. — Zdravniki niso hoteli objaviti resničnega vira bolezni.
Potepusld princ
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 18. marca. — Umazan in ves raztr-fean potepuh, katerega je prijela policija v zgodnji jutranji uri na klopi v nekem parku, je bil princ Aleksander Hohenlohe Oehringen, -član najvišjega bavarskega plemstva, kot razvidno iz listin, katere so našli pri njem.
Princ je prišel pred enim letini v Budimpešto in moral se je potikati iz hotela v ho4el. dokler ga niso vrgli celo iz najbolj cenenih prenočišč, ker ni mogel ,fal«ačati svojilr računov, Konečno je skrbela zanj neka uboga perica, 'ki mu je dala stanovanje in hrano.
Princ je Skušal do pred kratkim vjeti s pomočjo odvetnika kako bogato mlado damo, ki bi rada postala ^prineefemja. To pa jie mu ni potarečalo. Princ je bil v nekem bavar-iktm kavalerijskem polku. Bil je dvakrat ločen. Ko se je poročil z meščanko, se je -moral odpovedati naslovu princa in bavarski kralj mu je dal naslov barona von Ga-betetein. Preteklo leto je komaj učel aretaciji, <ko je osi epa ril za $360 nekega nezaposlenega bančnega uradnika.
Madžarske oblasti so ga izti-rale v Avstrijo,
'GIiAB NARODA", THE BE9T JUGOSLAV ADVERTISING
Cesarica Šarlota zbolela.
BRUSELJ, Belgija. 20. marca. Prejšnja cesarica Marija Šarlota, vdava iwtreljenega mehiškega cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa, je zbolela na influenci in z ozirotn na njeno visoko starost, kajti stara je 85 Bet, je malo vrjet.no, da bi okrevqja. Stanovala je že dolgo vrsto let v nekem gradu v bližini Bruselja. Belgijski kralj Albert, njen nečak, jo je tekom bolezni že večkrat obiskal.
(Kot znano, je bila čaistihlep-no<st Sarlote glavni motiv Maksimilijana. da je sprejel ponudesiro mu mesto mehiškega cesarja. Ko je prišol polom, je zbežala v Evropo ter prosila cesarja Napoleona III., naj priskoči njenemlu možu na pomoč. Napoleon pa je njene prošnje odločno zavrnil ter odpoklical francoske čete pod poveljstvom MacMahona iz Mehike. Šarlota jra naito zblaznela ter ni najbrž nikdar izvedela, kakšna usoda je zadela njenega moža, žrtev njene častihlepnosti).
Trije bančni roparji ot dolženi umora.
CAPE MAY. N. Y., 20. marca. Velika porota je dvignila Obtožbe radi umora po prvem redu proti trem mladim moškim, ki so vprizorili v petek ropars&i napad na Tucfeahoe Narodno banko, ob Jc&teri priliki je bil ustreljen ravnatelj Edwin TomOm.
LONDON. Auglija. 20. marca. Sn i rt. jo odpoklic ala danes mar-kija Curzoaia, prejšnjega ministra zunanje zadeve ob polšestah zjutraj, po dolgem boju 'proti pljinmici, ki se je razvila po operaciji, izvršeni pred dvema tednoma.
Markij Omzon je dosegel starost šest in šestdesetih let. Prvo poročilo o njegovi bo£.eani je dospelo 5. marea, ko je nenadno zbolel pred javnimi banketom v Cambridge, na katerem je hotel govoriti.
Štiri dni pozneje je bila izvršena operacija, a izdravniki niso hoteli razkriti narave bolezni. Redni adiravniški buleitini tudi niso natančnejše označili bolezni, a v splošnem se je glasilo, da je imel nerede v mehurju.
Markij .Cunaon, George Natiha-niel Curzon, je bil vse svoje življenje tip vzvišene osebnosti, ki je znana kot v?adajoči aristokrat. Bil je vzgojen za javno življenje ter jo sledil - karijeri politike in vlade s takim uspehom, da je zavzemal rsa mogoča mesta pod krono, z izjemo najvišjega, mesta ministrskega predsednika. C'e bi se rodil trideset lat poprej, bi bil brez dvoma postal ministr. pred-serlnik. Ko je dospel do praga tega urada, leta 1923. so bili končani dnevi plemenitih lordov, biva jočih na št. 10 Downing Street. Ministrskih predsednikov niso več nominirali iz aristokracije, temveč iz vrst prostakov.
Kot drugi m'J.adi možje, ki so postali državniki angleškega imperija, se je tudi Curzon šolal v Etonu in Oxfordu. Po zakljulse-irju študij je izpopolnil svojo izobrazbo s pottovaaiji. Živel je v Parizu. Rimiu. na Dunaju in ob Renu. Nato je odšel na daljše po-tova/nje po Aiziji ter prišel v Perzijo, Siaan, Korejo in Pamir.
Domov se je vrnil leta 1885 ter stopil v politiko kot eden privat-nih tajnikov lorda Salisbui-ga, takratnega ministrskega predsednika. Nato je bil izvoljen v parlament, kjer je ostal do leta 1S99, ke je bil imenovan baronom. Leta 189S je bil poslan v Indijo kot podkralj in generalni govemer. in na tean mestu je stal do leta 1895. Lord Curzon je imel značilen rekord v Indiji m njegov režim je bil skraj.no zadovoljiv za obe vladajoči stranki in za narod.
V naslednjih iletih je bil deležen številnih časti. Leta 1911 mi« je podelil kralj naslov viscounta.
Lord Curzon je bil imenovan članom imperijfikega vojnega kabineta v koalicijski vladi Lloyd Georgea ter je postal leta 1916 voditelj zbornice lordov. Lata. 1919 je postal minister za zunanje zadeve in v tej lastnosti je ust ra jal v vladi Banar Lawa, do-kHer ni 'bila poražena od konservativcev.
Angleški kralj na potovanju.
LONDON, Anglija, 20. marca. Angleški kralj j© nastopil svoje potovanje po morju, tekom katerega bo križaril po Sredozemskem morju. Potovanje je bilo priporočeno od (zdravnikov. Kralja spremljata njegova žena in njegova hčerka, ki je poročena z baronom Lascellos.
SENATORJI OBŽALUJEJO
SVOJO AKCIJO
Senatorji iskreno obžalujejo svojo akcijo proti ta-kozvanim "vstašem". — Republikanska stranka in njeni voditelji so izprevideli, da je uporabi biča sledila nesreča.
WASHINGTON, D. C., 20. marca. — Po odgo-denju senata so republikanski senatorji izprevideli, da je ekskomunikaciji radikalcev v njih lastni stran ki sledila nesreča. Iz tega razloga nameravajo držati na uzdi administracijo pri izvajanju represalij nad vstaškimi republikanci, ki so glasovali proti potrditvi Charles Beecher Warrena na mesto generalnega pravdnika Združenih držav.
Ker so izgubili kontrolo nad senatom, so se posvetili bolj previdni republikanski voditelji nalogi, da pridobe nazaj vsaj kontrolo na papirju. Priznava §e, da ni mogoče doseči niti sence kontrole, dokler se ne sklene dogovora z novo skupino vstašev:
Prvi korak za uveljavljenje miru v republikanski stranki, je bil storjen pred par dnevi, ko so republikanski senatorji sklenili obdrževati "konference" mesto "kavkusov", z izrecno določbo, da ne bo nikdo vezan vsled akcije konference.
Vspričo velike nezgode, ki je sledila sklepu, da se s stisnjeno pestjo nastopi proti vstaštvu v lastnih vrstah, je bilo opaziti znake, da so vihteli patrona-žni bič, ne da pridobe pristaše, temveč da jih kaznujejo. Dva senatorja iz South Dakote sta postala žrtvi tega postopanja.
Senator Norbeck iz South Dakote je edini vsta-ški republikanec, ki je glasoval proti Warrenu. Norbeck bo tudi nastopil kot kandidat pri prihodnjih senatorskih volitvah,
Senator Ladd iz North Dakote bo kandidiral za zopet ni izvolitev, a je bil že izbacnjeni iz republikanske stranke, vsled česar je zagotovljena opo-zacija administracije proti njemu.
Dosedaj so bila zavrnjena vsa priporočila senatorja Norbecka.
Medtem pa so postali vznemirjeni republikanski senatorji vsled delovanja senatorja La Follet-ta, ki izdeluje načrte za novo tretjo stranko in za-otvorjenje pogajanj z obema Bryansoma, tikajo-čih se koalicije med zapadnimi republikanskimi radikal ci ter demokratično stranko na Zapadu.
MUSSOLINIJA BODO ZOPET OPERIRALI
PARIZ, Francija, 20. marea.— Kljub dejstvu, da se je skrbno prikrivajo pred javnostjo -zdravstveno stanje italijanskega mini-st rskega predsedn i J|a M ussol i n i -ja. je vendar postalo znano, da sh še dolgo ne bo mogel udeleževati
politdčnegji življenja. Pred kratkim je bil operiran na želodcu, a danes so dognali, da trpi na gnojnih ranali v žedodeu in cla bo vsled tega treba izvršiti nadaljno operacijo.
Ker je njegov sistem že skrajno oslabel vsled bolexni ter prve operacije, se zdravniki pomišlja-jo izvršiti drugo, ker bi jo težko presta!.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJIT.
Dum bo naie cene aledefte:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $17-00 2000 Din. —$33.80 6000 Din. — $84.00
PH wlfMiffli. U maSaJe nanj kot kot em tM ttearjev nian ■■■tfcn IV centov n poštnino in drage strofika.
>«gp«Mljo ne mednje pošte In ispietnje Total fokond nT
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE1.
200 lir .......... $ 9.30 500 lir..........$22.25
300 lir .......... $13.65 1000 lir..........$43.50
Prt naročilih, ki mfiajo auu^ kot tU lir rmtmmamm poockej po IS eente* se poštnino In druge stroške.
▼ Trotn.	Iipleinje Unkljinrti krrfltne tanke
Zrn pošilja tve, ki presegajo FETTISOČ DINARJEV aH pa D VATI S OČ \ LIR dovoljujemo po mogočnosti Ke poseben popust
POftlliJATVB PO BBZOeAVNfflE^Sro IZVRŠUJEMO * NAJKRAJŠEM Času teb eaCunamo za stroške $1^
FRANK SAK8EB STATE BANK
Hew York, m. T.





-—" ■ -—g:' • " ■

GLAS NABODA, 21. MAK€A 1925
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY) '
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank S&kser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
ANCLUA — UPlflCA FRANCUE
Issued Every Day Except Sundays and Holidays,
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $6.00
Za pol lei a ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto_ $7.00
Za pol leta________________________$3.50
Za niozemstva za celo leto ~~ $7,00 Za pol leta____________________________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujej-*.. Denar naj Be blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče namgn^ da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS
S A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
nancial Times" n. pr. piše: i'Za-kladni :kaueelat* ne sme dopustiti, da bi naši (zavezniki venomer zlorabljali pašo plemenitost!"
Neljubeznivi ton, iki je zadnje čase zavladal tako v angleškem kot v francoskem, časopisju, je dokaz, da je že čas. da pride do jasnosti v . spornih vprašanjih med obema izatpadnima velesilama. Terj nalogi bo posvečeno prvo srečanje med zastopnikih obeh vlad, <lo katerega pride, kot je tipati. že v marcu. Poleg koelnske-ga vprašanja bo pač treba doseči sporazum v zadevi medzaveznis-kih dolgov, "ki je povzročila toliiko •dabe krvi.
/»iYRAO
POLOŽAJ V EVROPI
Evropski položaj Svet Lige narodov politike zavlačeuja. ve je užival po svetu.
Tekom zadnje Nemčijo v Ligo. To se
je vsfij deloma izbristril.
se je uveril, da ne more nadaljevati svoje hoee rešiti s«* ono trohico vgleda, katerega
Lige narodov je bilo skleneno, da se povabi je zgodilo s tako prijaznimi in priliznjenimi besedami, da * zdi človeku stvar sumljiva, če pomislimo prejšni odpor zaveznikov, posebno pa Francije.
Edina ž< l.ia Francije je bila ponižati in dosledno poniževati Nemčijo, neglede na posledice.
V	ta namen se je poslužila vseh nemogočnili in mogočih sredstev.
Najprej je izjavljala, tla noče Nemčija plačati vojne odškodnine.
Ko je pa bil uveljavljen Dawesov načrt ter dosedaj tudi verno izveden. je prišla Francija na dan z nadaljuim brezi»omembnim iz-gov..romT da se Nemčija na tajnem oboražuje in da ima pripravljeno v vojne s vrhe večjo armado kot jo je imela ob času izbruha svetovne vojne.
Smcšnost teh francoskih trditev in izgovorov je postala očividna vslrd izjav prejšnjega ameriškega poslanika v Nemčiji, Houghtona. ki je odločno zanikal, da so izjave, vsebovane v poročilu medzavez-niške vojaške kontrolne komisije v Nemčiji resnične.
Francozi so S * i 1 i zelo razžaljeni, ko so slišali to izjavo ter rekli, da je Houghton pristranski in da govori v imenu Nemčije.
Izvajanja Ilouirlitona pa -st» potrdili tudi drugi, povsem nepristransko sodeči ljudje, in svet si jr medtem ustvaril svoje mnenje glede francoskih pretenzij.
Mislimo, da j«1 sedanji sklep Lige narodov, da povabi Nemčijo v Li^ro narodov, direktna posledica razkrinkanj francoskih mahina-cij, pretiravanj in *traho\\ ki so v glavnem namenjeni za "domače uporabo", za slepitev francoskega naroda samega, kateremu vbijaj< meroda.ini kroiri neprestano v glavo, da je varnost Francije ogrožena in da mora biti francoski narod vedno pripravljen, da odbije napad severnih barbarov.
Razmere v Evropi in odnošaji meti posameznimi narodi morajo biti kaj kmalu urejeni, če se hoče Evropa izogniti nadaljnemu debaklu. ki bi jo brez dvoma vpropastiL
Glavna zgaga med evropskimi narodi je bilo od nekdaj Francija — ne Balkan — in njo je treba dovesti do tega, da postane razumna ter se odpove svojemu poldepu po "gloire" in nadvladi nad evropskimi narod iw o kateri sanjajo Francozi izza dni Ludovika XIV.
Geslo modernih časov ni vojaško zavojevanje, temveč smotrenc delovanje za dobrobit lastnega naroda ter dobrobit človeštva.
Napočila je doba združevanja ekonomskih in drugih sil, ki po, spešujejo bratstvo med narodi. Minuli so časi, ko sa videli ljudje v velikem krvniku, slavnem vojskovodji, junaka in dobrotvornika človeštva.
Ghandi v Indiji je bol^j vpliven človek kot je bil kdaj kak angleški kralj ali indijski cesar.
Slavni vojskovodje starih in modernih časov izgubljajo polagoma kredit in kmalu jih bodo stavili v vrste pobalinov, ki se igrajo Indijance ter vprizarjao bojne pohode po gričih in dobravah.
V	bodočnosti bo merodajen človek, ki bo ustvarjal, ne pa človek, kojega življenska naloga je rušiti in uničevati.
Ni še gotovo, kdaj bo napočila ta zaželjena doba, a niti malo dvoma ne more biti, da bo napočila kmalu.
Svet se giblje v to smer in uspeh ne more izostati.
Militarizem in avtokratstvo umirata, in čimpreje bosta izdihnila, tem boljše bo za svet.
Ko se je v decembru zvedelo, da Francija sondira v Washington u teren glede nafčina odplačevanja svojega dolga v Zedinjenili Državah, je v Angliji nastalo umljivo razburjenje, ker je bila upravičena bojazen, da <si bo A-m trika zagotoiviila prioriteto pri francoskih injozemsskih ddlgmfvih, s čimer bi balo <za nedogledno dobo pokopano upanje, da bo Francija kdaj začela vračati ogromne vsote, ki jih dolguje Angliji. Da ne pride prrtkasho in ne ostane praznih rok. je Angiija pokrenila to kočljivo vprašanje in je v nedavni oficielni noti pojasnila svoje tozadevno stališče. Churehillo va nota francoskemu finaenemu ministru je izjavila, da zahteva Anglija od svofldli evropskih za veznic povračilo tiste letne vsote, ki jo mora sama plačevati na račun svojega dolga v Ameriki. An-gjlija bo sicer v to vsoto uralčuna !a vsa repa raci j-ska plačila, ki jih J ob i od Nemčije, vendar zahteva, da se poleg tega določi neka fiksna vsota, ki jo ji bo Francija plačevala ne glede na to, če bo «ama kaj prejela od Nemčije ali le. Anglija namreč nikakor noče ivojih terjatev na kontinentu vezali z vprašanjem nemške vojne idšfkodnine, ker se pač ne zanaša preveč lia breizhaibno in trajno funkcijoniranje Dawesovega re >a racij skeiga naičrta in ne želi prr vzemati odijozne vloge poglavitnega upnika Nemčije, ki jo rade olje prepušča Franciji. Francija nj plača Anglija, kar je dolžna: rako bo pa realizirala sama svo-
terjatve v Nemčiji, to je za An II;jo stranskega poanena.
Francoska vlakia doslej še ni dgovorila na angleški predlpg. endar ni nobena itajnost, da bi Vancija svoj angleški dolg od-lacevala najraje na ta način, da i Angliji odstopila nekaj odteto« ov svojega deleža na — hipote-nih nemških reiparacijsikih daja-•ah. Francosko in angleško sta-šče se torej bistveno razlikujeta •i kompromis med njima ne bo •ihka zadeva.
Vznemirjenje, ki ga je povzro Vlom v palačo zagrebškega veli-ila debata o zavezniških doilgo-	kega župana,
ih. se je še povečalo, ko je te dni Te dni so doslej neznani vlo-ikladni minister Winston OhUi- mile i vdrli v paJačo zagrebškega hill v svojem odgovoru na vpra- velikega župana na Markovem trenje nekega poslanca potrdil j sru. Iz ročne blagapjne oddelka repriča.nje davkoplačevalcev, da za socialno politiko so odnesli 46 o evropske dolžnice. predvsem tisoč dinarjev gotovine in za >a nci j a in Italija, krive velikim i tisoč "dinarjev raznih kolkov, to-
D
opis
Little Falls, N. Y.
Hvala vsem ženam tn materi
Ker že poročano
dolgo časa ni bilo nit Ma-sletovi. ki so tako skrbele, da
iz naše naselbine, sem se jaz namenil napisati par vrstic. Kar se tiče delavskih razmer, so take kakor drugod, pod ničlo.
Na društvenem polju pa dobro napredujemo. Ravno sedaj 14. marca, to je bilo v soboto, smu obhajali 20-letriico obstanka dru št v a sv. Jožefa, št. 53 J. S. K. J. Pri red li smo takorefleoč banket, na katerem so bile mize potne , vsakovrstnih jedi, katere so nam naše dobre žene pripravile. Seveda tekočine za suha grla pa to-di ni manjkal. Udeležili so se vsi te proslave. Mislim, da so bili vrsi \ navzoči.
so nam natakarice vedno dona-šale polne krožnike, da ni nobenemu ničesar manjkalo.
Zahvaliti se moram tudi godbi, katera nam je svirala letpe komade skoraj do ranega jutra in po tem še v nedeljo zvečer.
Mislim, da ostame ta proslava vsem v spominu.
Zahvalim se odboru za trud, katerega je bilo obilo.
Oprostite mi ,če je bilo kakšno zrno vmes pokvarjeno, tisto se pa ne šteje za dobro seme.
Torej še enkrat hvala vsem, Tebi Glas Naroda pa želim veliko napredka.

Kraški miličniki.
Velik slavospev je zapel "II Popolo d i Trieste'* kraškim fantom, ki služijo zvesto in vneto pri narodni milici. Pridno patruljira jo okoli po vaseh, skrbe za red in mir, pregnali so tatove in druge nevarne osebe, tako tla kraški kmet lahko nemoteno dela in za spi brez skrbi. IJožrtovalni so in lrugodi, doma in po službah, bi <e jim godilo bolje, imeli bi več zaslužka, toda vstrajajo in delajo za domovino v službi narodne mi lice. Treba le stopiti v Sežano Komen, Sv. Peter, v Nabrežino Vipavo, Bistrico, na Pre val je in povsodi čuješ pohvalo "črnih srajc" . . . To pripoveduje faši stovsko glasilo. Gotovo je, da ne bo nikdo grajal "črnih srajc napram gospodom fašistom iz Tr sta, ker vsakdo ve, kaj bi ga zajelo v takem slučaj«. Kaj pa na-silstvo. napadi, pretepi, katerih so cesto deležni či«to nedolžni ljudje ? Se pred ikra tki m smo či-tali tudi o roparskih napadih na Vipavskem. To je red in mir dvomljive vrednosti! — Sicer pa.j 'kaj bo s temi kraškimi fanti, ki zapravljajo svoj mladostni čas pri milici? Ko bo milica razpu-ščena. bodo stali tu brez dela, nič ne bodo znali, navajeni bodo le pohajkovanja! Žalo&tna bodočnost čaka kraške miličnike.
Peter Zgaga
Včeraj sem prečita! zadnjo iz-
lajo "'Našega Dima". Prečrtal sem jo navzgor in nrzdoJ. spredaj in zadaj, v sredi in narobeh, pa nisem dobil v njem poročila o brooklvneiki seji, ki se je vršila z a stran brooklv nsfc e ga cerkvenega denarja.
To je vendar čudno. Ne, samo čudno, to je -črna nehvaležnost.
Če so bili faraaii toliko dobri, da so pustili tri tisočake še za tri mesece, (oziroma toliko časa, d'okler ne pride odgovor iz Rima) v rokah lastnikov "Našega Dima", bi se vsekakor s^podobilo, da se jim izkaže na odličnem mestu zasluženo zahvalo.
To se v izadinjii dteirilki ni zgo dilo.
Najbrž nimajo v svojem neod ličnem mestu odličnega mesta, in kot dokazujejo vzgledi, jim je hvaležnost zadnja stvar.
OBRESTOVANE NOVIH VLOG NA "SPECIAL INTEREST
ACCOUNT"
se prične s 1. APRILOM
Vsak, kdor namerava pri nas vložiti denar se opozarja, naj to stori do konca tega mesca.
Sigurnost zajamčena potom državnega nadzorstva.
FRANK SAKSER STATE BANK 1 82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Novice iz Slovenije.
Zvenim bremenom na Angležem, ker nočejo poiravnati svojih olsrov. dočim mora Anglija vrani težke milijone Zedinjetnim •ržavam. O tej izjavi je Ghur-hrH podal sledeči zkaz zaveznikih dolgov v Angliji: Francija ji Tol<ruje 642.500.000 funtov šter-' ngov, Italija 577.200.000, Jugo-'avija $1.580.000, Rumunija 28.-»49,000. Portugalska 22,000.000. ireija 21,400.000. Belgija 12.550.-^00, Poljska 4.950.000. Češka t-100.000. Ruski dolg znaša. 750,-XX).000 funto-v. Churchill trdi, da n* v Angliji -plačuje 10 funtov 3 i ling e direfetriih davkov na prebivalca in 5 funtov 4 ii'linge tin direktnih davkov, skupno torej 15 'untov 7 šilingov na osefoo, dočam •>ridejo v Franciji de 4 funti dire-1 vtirili in tri funti 6 šilingov indi--ekrtnih. davkov, skupno torej le 7 funtov 6 šilingov na enega prebivalca. Potemtakem 'bi ibili Angleži dvakrat huje obdaeeni kot BVancozi.
Za Churchilla se je pojavila s nodobnimi trditvami szvetza britanskih industrrjcev, in v swjem memorandumu na tzaklaxineiga ministra zagotavlja, da gre polovici Tnkome- takse na odplačalo ameriškega dolga, in pripisuje krivdo zaveznikom, ker sami nočejo ničesar plačati.
AngHji. hidm?brijci izjavljajo, da to pomena isto. kot da daje Aj»-•siija svojim doižmcam <^roomc vsakolejaie srabvencije, in sicer Franciji SI milijonov, Italiji 27 milijonov fin ostalim dolLžnicaam 41 milijonov funtov.
Te trditve so povečale že itak zadostno razburjenje in listi po-z "vajo vlado k odločnosti. "Fi-
rej vrednost 85,000 dinarjev.
Vlomilei so bili opremljeni z najmodernejšim vlomilskim orodjem tržaške pvovesiijenee. lomilci so sledi za -seibo-j skrbno zabrisali.
BREZ KOMENTARJA
Z bratskim pozdravom
Louis Leoareich, predsednik.
To pismo ne potrebuje nofbene-ga koment ar j a : '' Manchest er, Conn., Box 93, 1. februarja. Sporočam vam, kako sem ozdravila s .pomočjo Trinerjevega Grenkega Vina. Poročena sean bila pefaiajst let in sem j»e ves ta čas dobro počutila. Potem sem bila povabljena na neko poroko. Ko sem se vrnila, sem zbolela in se nikakor nisem mogla popraviti. Poskušala sem vsakovrstna zdravila, bila sem operirana, pa mi ni bilo nie bojše tekom celih petih let. Te-daj je pa nekega dne prišla moja hčerka ie šole ter mi rekla: "Mati, tukaj je oglas Trinerjevega Grenkega Vina". Nisem dosti pričakovala od njega, pa sem ga vseeno 'kupila. Takoj po prvi steklenica se mi je obrnilo na bofljae, po šestih mesecih sem bila pa zopet ženska, kakorena nisem bila že jj^t let. Moj mož in hčerka sta prejprieama, da ni nič tako čudovitega »kot je »Trinerjevo Grenko Vino. S spoštovanjem Mrs. Francis French." Če trpite vsled želodčnih neredov kot je slab tek, zaprtje, napihnjen ost, glavobol iali splošna oslabelost, (poskušajte Triner jevo Grenfko Vino; v slučajih revmatizma ali nevralgije poskušajte Trinerjev Liniment, v slučaju »prehlada pa vzemite takoj Trinerjev Mirilec kaslija. Ce vam vaš lekarnar ali prodajalec ne more postneči, pišite na Joseph Turner Company, ^Chicago, Til.
(a4r«rtlMaMBt)
Iz Berbertona mi poročajo, da je bila uvedena te dni odločna akcija proti meni.
Uvesti proti komu odločno ak cijo. ni šala.
Toda izvedel sem. da sta 30 uvedla proti meni Majde Oegare in Pater Koverta.
Vsled tega se mi ne izplača niti za ušesi popraskrati.
*
Punca je zatrjevala famtu:
—	Ti si prvi moški na svetu, katerega ljubim.
—	Verjamem ti. draga moja, — je odvrnil.
—	Čudno, — je rekla — ti si prvi moški na svetu, ki mi to verjame.
*
Znani a-ngleški državnik Lord Curzon je umrl.
Neki precej radikalni list mu je napisal v spomin besede:
—Lord Curzon je storil ve£ za Anglijo kot pa angleški kraflj.
S tem ga je presneto malo počastil.
Menda ni v Angliji več kot deset tisoč angleških državljanom, ki niso storili za Anglijo več kot je storil kralj.
*
Pravijo, da je kita krona ženske.
Dosti je talcih, ki se vsak večer sproti odpovedo svoji kroni.
*
VelobankLrji so (pritožujejo nad papirjem, iz katerega so napravljeni ameriški bankovcu
Meni in tudi večini dragih rojakov ni prišlo še nikdar na misel, da bi študiral iz kakšnega pa pirja je bankovec napravljen.
Po mojem mnenju je poglavitna stvar, da ga ima človek v žepu.
*
V	New Yorkru so zaprili prohi-bicijski uradniki veliko Ringler-jevo pivovarno, ker je izdelovala šestprocentno pivo.
Najbnž bodo suihači zaprli še par pivovarn.
Tiste, ikaterih ne bodo zaprli, bodo pa morale same zapreti svoja vrata in prenehati z obratovanjem.
Ameriški narod se ne briga več za šestproceratno pijačo.
V	dobi tproiiibicije se je čudovito treniral.
Pijače ki ima manj kot štirideset procentov, povprečni Ame-
rikanec niti ne pogleda.
*
t
Pravijo, da je danes prvi .spomladanski dan.
Jaz ne verjamem. Kajti doise-daj, ko to pišem, še nisem videl mojega prijatelja Jožeta v belem la.fbelču.
Kadar se bo v belem lajbelču pojavil, bom izapisaff, da je nastopila spomlad.
*
Odrešenemu narodu v Alzaciji še slabo godi.
Alzačani no sklenili, da se bodo vsled francoskega postopanja pritožili pri Ligi narodov.
To je baš tako kot da bi šli primorski Slovenci tožit Mukollinija k Ligi narodov.
To je baš tako kot da bi šel kdo tožit hudiča k njegovi materi. ;
Smrtna kosa.
V Ljubljani je iianrla Darinka .Selberger. gojenka državne trgovske šole.
—	V Ljubljani je umrla Katin-ka Doiničar, soproga obče znanega restavrater.ja na glavnem kolodvoru,
—	V splošni bobiioi je preminula Marija Strniša, rojena Za-krajšek, soproga "posestnika in sodarskega mojstra.
—	V St. Vidu pri Stični je umrl v 58. letu svoje starosti Anton Roječ, trgovec in posestnik.
—	Pri Sv. Ani v Slov. goricah je umrl te dni Vinko Baunian. župnik v pokoju in posestnik.
—	I)ne 22. februarja je umrl po daljši bolestni Vinko Xatok. posestnik v Št. dur ju ob Taboru..
—	V celjski javni bolnišnici )e umrl Anton Močnik, podpregled-nik finančne kontrole v \pačah. doma iz Ponikve ob ju/., žel. v -starosti 28 let.
—	V Leoniču je preminul nagle smrti akademik Riko Dorsehl. Pokojudk, vrla marljiv in vesten dijak, je 'bil koroški rojak in avstrijski državljan.
—	V visoki tsitaros.1 i 8:i I t je oreminula Marija Debelak, posest-nica.
Ribji tatovi.
Posestnikov sin France Janezič. •lože Podržaj in Lojze Vretear, vsi iz Dobrunj so se novembra lai»« -kega leta. da 'bi pregnali dolgčas. odločili da gredo lovit v bližnji potok Stari breg ribe Tamkaj jih opazil zapriseženi čuvaj rib. Lojze Seme. doma iz so-sedli j c vasi. Sp. Slivniee ter njegov bratranec Anton Seme.
Sodnik (Jaineziču) : — '' Xo, it!r ste lovili?" On: — "Mhe —!" Sodnik Podržaju: <; Povejte po pravici!'* O11: "Naaak! Zdra. vilne rože sem iskal tamkaj". Sodnik: "Pa vilce za nabadanje rib ste držali v rokah. Zdravilne rože ste LskaH, danes boste pa zdravje na sodni j i dobili!"
Poklicani priči potrdita, da sta Janeizič in Podržaj ribe res lovila, dooim je Vrečar« samo gledal ob bregu in kadil cigarete. Sodba : Janeeič in Podržaj sta dobila vsa)k tri dni, doeim je bil Vrečar oproščen.
Mehko kuhano jajce
je najboljše, ako ga de nemo v vrelo vodo in kul&mo minute. S takim jajcem serviramo košček belega prej>ečenega kruha, nama-zangfa z maslom. .Je izredno prebavljivo in ga lahko vživa bolnik v vsaki težki bolezni.
HNA PRODAJ
j::ko dober prostor za boarding-house, v bližini osmih majn in tridesetih tovarn. v Washington. Pennsyivaai.,1. To je izboren prosto r, kjer vaši otrot-i lahko delajo ali hodijo v šolo in dobra prilika za zaslužek. Za pojasnila i>i-šite na — Washington Home and Land Company. 107 S. Main St., Washington, Pa.
DVA LOTA NA PRODAJ
na View Point, le ~> minut do Conttmaugh poulične železnice. Oba lot<1 merita S0>120 čevljev. Prodani oba lota za nizko eeno. 7.a samo $400.00 cash. Prepis plačam jaz. Dela jt' dosti tukaj; veliko premogovnikov in različnih tovarn. Kdo misli hitro kupiti, naj ne zamudi te prilike. Ivan Pajk, 24 Main St., Consmaugh, Pa. (3x 21.23.24)
NAPRODAJ 80 AKROV
lepa rodovitna zemlja v lepi legi. :> milje od me-ta, prav iioleg zemlje je šola. voda trče sk'»z in pridela se vse. hiša in potrebna poslopja. Pišite lastniku : John Jamnik, R. 3, Fairchild, Wis. (ox 21—26)
Dober in splošen liniment
Pain-Expellcr
če vas mučita revmalizem ali nev-ralgija. vdrgnite ta Lzboren domači liniment na boleče mesto in sledila bo hitra odpomoč. 35 in 70 centov v lekarnah. Pazite na tvorniško znamko Sidro.

F. AD. RICHTER & CO.
Berry & South Sth Sts. Brooklyn, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRTTŽENIH DRŽAVAH-
VELIKA NOČ - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNA"
gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom.
Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas.
Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlaiult Staeet « : New York, N. Y.
Telephone: Qortlandt 4687.


" ".C- / " -■	--^ ^ • 1 J- ■ ^^^^mmmmmm
GLAS NARODA, 21. MARCA 1925
Fr. Milčinski:
Ptički brez gnezda.
se
(Nadaljevanje.)
Nak. kakšni so dandanes j>osHl - Milostno je ta ree grizla in lah-o je bila nasajena. Zlasti, ko ni-l vi*d»'la ni. koliko je pravzaprar lolžna Jeri. Morebiti šeststo kron [ton-biti tisoč. Spravljala ni dela rja — moj Bog, .ko ji ga je ve [ju> prim;uijkovalo na vseh kon jih! in Ka.pš«)vala tiuli ne. Najbolj neprijetno pa je bilo, da ni po/, sploh nir* vedel o tem dolgu.
O, ko bi imela denar, tja preti [ojre bi ji ga vrjrla. Jeri. in pr •j priei je pognala iz službe, da |i vrtleia. kaj 'pose! in kaj je fo.->poda! — Ali kje dohiti denar? \i je bilo treba {»ozirati jezo in li-peti krivico!
Da potolaži Jero. je naročila šilu nove ore vi je in sicer pri mostni l*ireu — Pire ne bo priga-Ijal plačila. AU iz poginov .JerT-[ih je spoznala, da le-ta ni opustili svoje zahteve po zaslužku in da bo skoro ponovila, ne le s po ledom, ampak tudi z besedo, jfar je kaj slutila, mar se je bala |a denar*
V takih skrbeli je torej bila b»spa Jerajeva in baš sedaj, ko ju mola glavo polno drugih vain i h pravil! /Čakaj damnki odbor za relrko vrtno v**»elieo "Strune" že pričel s svojimi sejami in o la je bila. kakor se pač spodobi, predsednica damskemu odboru.
(Josp«xl in gospa, oba sta imela lanes sejo. vsak. svojo; gospa od l't te ure naprej in je ob običaj-leni času večerje še ni bilo do-|nov. sosjkmI pa <»b sedmih in sploh čakal večerje, ker si jo je na-neraval privota&ti pri seji. Tako le ostal Milan sjwn doma pri svoji leri. Morebiti je gospodu in gospt :rvavelo >ree. da morata edine-ra. ljubezni in vzgoje potrebnega sinčka samega prepuščati poslu. L\!i gospod in gospa sta bila značaja. kakršne nam. v zgled postavlja starinska povestnica. — pripravljena, na oltarju domovine I/.rt vn val i. če ]>otreAia, tudi lastno |drte. I>e da domovina dandanes vse premalo čisla požrtvovnost •h po odborih posedajočili star-Je\\ oziroma značajev!
Milan ji* bil torej sam doma z Tero in ugotoviti moramo žalo<t-M> dejstvo, da ni niti pogreša! [vojih odsotnih roditelja*v; bil jo vajeji takšnega reda. S<tlela a 7. Jero v kuhinji in se učila za | ruqri dan. "To že znam." je rekel Milan. "Le še enkrat povej, da bo šlo >1 j gladko!" je ukazala Jera in to je ponovil brez hibe. ga je po-ivalila. "Ce se boš dobro učil. boš ihko velik gospod, hišo boš ime! [vojo in v kočiji se boš vozil." "Kočije ne maram, z ladjo se >ni vozil, v Ameriko, v Kalifor-iijo. Pa ti ostaneš zmeraj pri meti. Jera. da veš!" je rekel Milan ji pobožal agubanoeno sivo ro-
EO.
Seveda,*' j<» modro odgovorila [era, 44 vozila se bova. še na Brez-se popeljeva enkrat k Mariji fonutgaj. če boš priden. — Priden jodi. bom že skrbela zate, da ho»š [aprej študiral; nekaj imam pri-luže nega, nekaj imam dote t [runtu, vse bo zate!"
*"Mh." je rekel Milan. 44in mo-|h prihrartfkcv je tudi nekaj, 80 inairjev gotovo, aii pa še več! "Nič se ne boj! Tvoj hranilnik zaklenjen v moji skrinji, varno spravljen. — Na, zdaj bo« pa Se rja 1."
Nalila m je kave in urezala nha. Dišalo mu je in .Jera ga je |vlovoljno gledala. [Potem si je pripravljal za dru-dan knjige in zvezke. Pa ko je fijel v roke slovenski zvezek, se prestrašil; spomnil se je. da ra jutri oddati domačo nalogo, je bil cisto pozabil nanjo. [Tlile so se mu solze. ;'Za božjo voljo, kaj se je zgo-|o?" je vprašala skrbna Jera, I ko ji je raaodel svojo zadrego, i bila huda. 4'Vidiš, kakšen si! le tvoje indijanske knjlžure. ti pr<ivoČ rtoye po glavi. Zali si, šola je prva! — No, pa le t kraj z jokom, jok mfc
■iL
pa i-
ne pomaga! Kakšno nalogo maš T"
" VeJikonot-ne počitnice. Pismo prijatelju" — je bral Milan z listka in si brisal oči.
44Zdaj nikar ne trati časa," je ukazovala Jera, '"kar pero v roko! Tisto boš že znal napisati, da si videl procesije in božje grobove. da si jedel potice in te je bolel želodec. — Ali imaš snažne roke?"
Obrisala mu jih je.
Milan je vzel držalo v roke, guba! čelo in razkladal: 44Pa ne smemo kar tako zapisati, kakor fe v resnici, ampak tafco. kaikor u-čijo v šoli. In vse je treba j »opisati, veš. da ima žival štiri noge in elavo in da je koristna."
Torej kar piši," ga je priganjala Jera, "*ic.e<r mi do polnoči ne prideš v posteljo!'*
In Milan je pričel; '"Ljubi prijatelj! Zelo sem se veselil velikonočnih praznikov. Komaj sem se zjutraj zbudil, že so bili velikonočni prazniki."
Tako daleč je hitro prišel. Potem se mu je ustavilo.
"Ko sem odmolil in vstal, sem pil kavo in jedci potice, po poticah me je bolel želodec." je po tna gala Jera.
"Ne. o kavi in potici in želodcu se nismo ničesar učili! Oh. in dve strani mora biti dolga!" je vzdili-hil.
"Pa piši bolj široko!" mu je svetovala eJra in uredila sta sledeči stavek dogovorno tako : 44 Ko sem se zbudil, sem opravil jutranjo molitev. Ker je velikonočna m-delja praznik, sem pobožno hiteli v cerkev k sveti masi. Snažno sem' se umil in oblekel praznično oble-, ko. Našega psa nisem vzel s sabo.! V eerkev se ne sme jemati psov.' Pri na.^ imamo psa. Ime mu j Sultan. Ima štiri noge in pecelj. temu peel ju se pravi rep in je zelo koristen."
Ena stran je bila srečno popisana in zadovoljno je po'kimala stara Jera. ko je Milan žarečih lic zatrjeval, da žele v šoli .ravnotako nallogo s številkom nog in koristjo ! živali.
Pogumno sta se lotila druge strani, pa ju je zmotila gospa Jerajeva. prišedša domorv.
"Lačna sem!" je vzdilinila. " Ali je kaj jajee doma?"
"Dve sta pa rtv;." je odgoyorila Jera.
"Dajte, Jera, sc.vrke ji!" je rekla gospa in odšumela v sobo.
Jera je morala pustiti svojega gojtmea. da je pristavila ponev, vanjo dala masti in ubila jajci. Ko je bilo evrtje gotovo, ga je nt sla s kruhom in jedilnim orodjem gospej v sobo; ko se je vrnila \ kuhinjo, je videla, da je bil med-, tem Milanček trdno zaspal srediJ naloge.
'"Moj revoek zaspani!" je rekla. Rahlo, rahlo ga je dvignila, varno ga nesla v ponrtelj. slekla, odela, prekrižala.
Potem se je spravila sama nad konec naloge. Pisa4a ga je na listek papirja, da ga Milan lahko hitro prepiše v zvezek jutri pred šolo. Ni se malo trudila. Pisala je sicer že dokaj pisem — o. pisem je bila vajena! — pa kaj, ko hoče šola vse po svoje in drugače, kakor je res! Globoko se je oddebni la, ko je slednjič skovala sledeči umotvor:
"Zvonovi so lepo zvonili. Ptički so peli Stvarniku. Ptički i-majo dve nogi. Na enem koncu n-majo kljun, na drugem konen imajo natmesto kljuna rep. Nekateri so zelo koristni. Ljubi prijatelj. gotovo si tudi ti imel tako vesele -praznike! Zdaj .pa moram te svoje pisanje Hkleniti. svetlo lučko ugasniti in te prav lepo pozdravim od travice zelene do pla-vega neba. od rumenega sojnea do tvojega srca."
Bila je enajsta ura, ko je ugasnila svetilko. Poljubila je sladko spele©!!« Milana na čelo in se spravila leč.
* ♦ *
V zadnji sobi gostilne "pri kav ki" je ta večer sej al odbor "Strune." "Struna" je vedno sej^a
po gostrilnah, enkrat v tej, drugič v drugi. Imela je sicen* v zasebni hiši najeto isobo. imetoovano "društveni prostori", kamor so skraja skliceval? seje. Toda ni slo — v "društvene prostore" odborniki niso prihajali. In če so prišli, so bili vsi v opoziciji: zoper vsak predlog so imeli pomisleke in vsa-kikrat se jim je sila mudilo odtod. Zato so se rajši shajali a* gostilni.
Sp!oh seje v gostilni, te so vse drugačne! Že gostilna sama. kako izpodbudno učinkuje na zboro valce! Gostilniški vzduh, prepojen s tobačnim dimom, dehteč po vinu. pivu. mokrih ostankih cigar in cigaret, po jedilih in vlažnosti, kak<) čudovito drami že ta vzduh trudne živce! Maroge na namiznem prtu od črnega vina. od o-m a k in pepela, tla posuta s količki cigaret, z užigalieamii, zlomljenimi zobotrebci in kostmi — kako vse to dobro de očesu! In povrhu še požirek penečega piva. rujne-ga vmea : kakor očitno se širi odbornikom obzorje, duh posta.ia "nielejša. malenkostne zasejbne in družinske skrbi se uinikajo z ozi-wm na domovino. In rode se sklepi. tehtni in dalekosežni.
Gospod predsednik Jeraj je bil duša društva. Tako so ga imenovali po pravici. Zakaj vse. kar je »Iruštvo stvorilo Hnenitnega. vse se je rodilo v njegovi glavi. Tudi nocoj je presenetil zavzete odbornike s celo vrsto sijajnih predlogov.	I
Kako bi se dvigi i pri pomladanski veselici denarni promet brez na llcžnega obiranja gostov s cvetkami in enako šaro? To je bil predmet prvemu njegovemu pro-dlogsi in gospod predsednik Jeraj je izvajal, utemeljeval in predlagal : Cene pijači se za petdeset odstotkov zvišajo. Zato pa bodi vsaka tretja čaša zastonj! To bo ljudi izpodbujalo "k pitju: že iz nagona varčnosti l>o hotel v.sak doječi tretjo zastonjsko čašo. Vne Jo se bo veselo tekmovanje in lepa vsota se bo skupila v društveno blagajno!
Soglasno in z navdušenjem je bil odobren in sprejet predsednikov nasvet. Kar razgreli so se gospodje odborniki. Imenitna misel! Kakor so j poznal i svojo in svojih krogov dušo, ta uravnava cen z iiagrado bo dvignila promet s pijačo do neznane višine, poleg se bo občinstvo izborno zabavalo, blagajna pa se polnila. In izvirna je misel! Javnost bo strmela — še oni, ki so dozdaj tiščali o-či. bodo izpregledali in morali pri znati zaslužno delovanje društva!
Predsednikov zvonec je prekanil živahni razgovor. Sledil je nov, važen predlog; Vina za veselico izberi poseben odsek!
S ponosom je zrl predsednik na neutrujeno delavnost svojega odbora: vsi do zadnjega so se oglasili prostovoljno, da vstopijo v ta odsek! Tako število bi pa bilo preveliko; zato je prodrl posredovalni predlog, da vodi vse začetne poizvedbe in pogajanja zaradi vin gospod predsednik sam. končna odločitev pa gre celokupnemu odboru.
KULTURA STAREGA EGIPTA.
-L
Egiptovsko stavbarstvo je krepko m resno, a v zvezi s kolosal-nimi demenzijami napravlja na opazovalca osvajajoč vtis. Značilne za egiptovsko arhitekturo so različne oblike stebrov, podbojev in podpor. Poleg štirioglalte, ga stebra vidimo tudi stebre na S rcl>ov in taikozvane protodorske stebre. Pri obdelovanju takih stebrov so upotrebljavali kot okraske posebne oblike lotosa', papirusa in dateljnove palme. Od egiptovskih privatnih stavb se nam jt ohranilo le malo. saj so bile te stavbe po večini iz ilovice ali iz opeke, osnšene na zraku, medtem, ko so ostale razvaline številnih templov do današnjih dni. Tudi grobovi nas spominjajo na izredno visoko stavbeno umetnost starih Egipjčaniov. Prvotno preproste stavbe s pravokotno podlago in poševnimi stenami, ta.kozvane ma>:*tabe. so se pozneje razvile v piramide: ki vzbujajo še dandanes občudovanja vsega sveta. Iz granita, dioriita in drugih trdih kameuiin so klesali sohe kiparji z moj-itr^ko dovršenostjo in tehnično spretnostjo. Osebe, ki jih predstavljajo kipi. - ne zde silno neokretne in trde. glava in trup sta izdedana strogo simetrično, medtem ko je opaiziti. da vlada glede ekstrainitet večja svoboda. Kakor pri vseli primitivnih narodih velja tudi pri Egipčanih 44 zakon frontailitete". Svetovno znani so kipi Rohotepa in jegove žene. vaškega učitelja, ležeči levi itd.
Slike in reliefi, ki krase egiptovske grobove. nam ilustrirajo natančno tedanje življenje. Ker so imeli Egipčani navado zarisjvvati in zapisovati si vsako količkaj važno stvarco, nam dajejo ti zapiski. v Ikolikor so se nam ohranili. izrenliho zanimive podatke o takratnem življenju. Pri izkopavanju razvalin v vasici Tel-el-Amarna. kjer si je seizidal Ame nofis IV. svojo prestolico. so na-iSli delavci dva zaboja s približno 300 pisni i na glinastih tablah. So to diplom a tska pisma, pisana po ečini v babilonskem jeziku in 'poslana faraonom od asirskih, babilonskih in drugih kraljev ter palestinskih vazalov. Tu se nahajajo pisma naslovljena na Amc-nofisa III. in na njegovega sina Amenofisa TV.
Nadalje so se ohranila zanimi-a pisma raznih fevdalnih jrospo lov, naslovljena na faraone. V teh pismih kar mrgoli .medsebojnih denuneijacij. Ali so 'b?!i stari orijentaci slabši od današnjih 'fevdalcev"? Amenofis III. iz dinastije je <imel med takratnimi vladarji vsepovsod same prijatelje, to pa, ker je bil zelo radodaren in ljubeanjiv. Za časa njegovega vladanja je bilo seizidanili več egiptovskih svetišč, med drugim tudi veličasten in sijajen tempelj v Luksorju. Njega predstavljata tudi tznana velikanska kipa. ki stojita pred tem peljem v Tebah. Iz drugega kova je bil njegov sin Amenofis IV.; ta ni razsipat zlata.. Znano je, da je od poklical takoj j»o očetovi smrti vse sle, ki so bili že z darili na poti v Babilon. Ninive. Indijo itd. Kot fanatičen reformator je
SERIES B—No. 7
Kam gre denar, katerega zaslužite?
OPRIMTE SE!
Oprijeti se nečesa, kar je vredno, je tajnost uspel m. Oprijeti se svojega denarja je tajnost finaneijelnega nspelia. Dva človeka začneta obenem — eden napreduje, drugi nazadnje. Xi raztike v dohodkih — njimi dohodki so najbrž enaki. Razlika je v tem:
PRVI si postavi stalen cilj ter se oprime dola.
In štedi denar, katerega bi ne prištedil, če bi ne imel cilja pred
seboj.
Drifgi opušča in prepušča, pa vsledte.ua ne štedi. Njegova volja je dobra, pa nima trdne podlage. Podlaga za vodenje vaših denarnih poslov je tako potrebna kot je potreben vozni red za obratovanje železnic.
Pridite k nam, da se pomenimo o vaših financijalnih vprašanjih. Mi vam lahko pomagamo Vprašajte za dr. Sclitermana, upravitelja našega Neighborhood Service Departmenta, 130 Bowery.
Obe banki sta ob pondeljkih odprti do 7. zvečer.
The Bowery Savings
110 E. 42nd Street blizu Grand Central Depot.	NEW YORK
Skupno imetje nad $250,000,000.00
130 Bowery blizu Grand Street.
(Dalje prihodnjič.)
Kašelj
oslabuje sistem !n je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč
Cough Balsam.
Teši razčrtLŽeftje, odpravi pičlo st sluzov, olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni.
C«na as in 50 cen tor.
Vpmimte mae>
Save Iy. Arabije in Indije. Ta trgovina se je držala veičinoma kopne zemlje, vendar trde novejši »•iprolojri. da so imeli Egipčani a* Rdttl-em morju zelo razvito trgovsko mornarico. rA nekaterih nasipov v templjih, je razvidno, da so st> v časih napotila na po-vi 1 je faraonov eel a ladjevja na različne ekspedieije v daljne neznan«' kraje. Oh povratku tfo bili prejeti drzni mornarji na slovesen način v Tebah sco se vršile ob takih prilikah velike svečanosti. Monopol tr«rovine pa je imel kralj, a to mu je nešlo ogromne svote. Davke in tribute je bilo treba plačevati v naravi, zato je dobivalo uradnistvo svoje prejeli m ke in na t ura.
upanja v obstoj sovjet.ov. da bi se spustil a- tako velikansko podjetje, ki potrebuje najmanj r>0 milijonov funtov kapitala.
Krupp smatra, da j* načrt izvedljiv ol) pogojih, na katere so pristali boljševiki. Zato se je obrnil do drugih kaipitalistov za zadostno podporo. Posrečilo se mu i
NAZNANILO.
Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz Gilbert a vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobira-
je. zagotoviti si podporo drugih' ^ naročnino za "Glas Naroda".
prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse v naš delokrog spadajoče posle.
Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, da mu gredo na roke.
Uprava "Glas Naroda"
nemških kapitalistov in ameriških finančnikov, zlasti Vanderbilta in •Standard Oil Company, ki računa na izrabo petrolejskih vrelcev v fceverni Sibiriji. Že večkrat so namreč naleteli na poljanah v teh krajih na sledove nafte. Krujpp u-pa. da se bo dal načrt v doslednem času razmeroma lahko izvesti.
KRUPP V SIBIRIJI
Od časa do časa se pojavljajo več ali manj določene vesti, da ruski boljševiki še veti no upajo udejstviti z inozemsko pomočjo stari sen o veliki železnici, ki na i hi vezala Sibirijo z odprtim morjem na zapadu. O tem načrtu se je pred vojno mnogo razpravljalo v Rusiji.
Po tem projektu bi se gradila skoraj 2000 kiflometrov dolga žele znica iz Petropavlovske preko TIrala do Českajskeg« zaliva. Pred krartkim je obnovila nemško - ruska vlada pogajanja z nemško-rusko skupin«, pri kateri je v veliki meri udeležen Krupp in ki jo podpirajo tudi ameriški kapitalisti. posebno Vanderbilt. in Standard Oil Company. Zdi se, da
za-
Kje sta moja dva prijatelja AX-TON TOMAŽIN iz vasi Dalce in JOHN BIZJAK iz vasi Lomno. fara sv. Duh pri Krškem. -Taz podpisani sem iz Dale. Če kdo izmed rojakov ve za njit naslov, naj ga mi javi ali naj se pa sama oglasita na naslov. Jos. Božich, 669 Russell Ave., Johnstown, Pa.
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
KALI OGLASI
▼ "Glas Na roda11
S t R A C O . CEDAR WAP1DS IOWA

odpravil staro verstvo in proglasil Kr"P>P "i	prvotno dovolj
za edinega boga solneno ploščo. Sebi samemu je nadel ime Ecli-en-aton (duh solnca). prepovedal je četsčenje Amona in vseh drugih bogov. Privrženec si je pridobival z zlatom in drugimi darili, svojjim zvesitim je preskrbe! sijajna mesta v drž. upravi. (Zapustil je Tebe in si sezidal novo prestolico tam, kjer stoje danes go-ri-imenovane razvaline Tel-efl-Amarna. Po njegovi smrti so bile te liovotarije zopet odpravljene, njegovo ime pa zbrisano s spomenikov.
Stari Egipčani so bili v živahnih trgovskih* stikih, s Ciprom, Arabijo in Indijo. Izvažali so produkte agrikulture in različne kovine iz svojrh rudokopov na Si-naju in v Zgornjem Egiptu, posebno srebro, data, baker in kositer, uvažali i pa balzam, olivno olje in med iz Palestine, slonovo
kost, et>«novino, želvovino, svilo,.	..	^ _
bisere, drotgove vseh vrat in di- ADVERTISE m GIiAS NAfiODA
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH. PA«
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iFECIJAUST MOŠKIH 0OLEZNI. M.j* ctrok* im zdravljenje akutnih In kronlCmh bolezni Jaz aam Se zdravim nad 25 let ter Imam skuinje v vseh boleznih	-
2" k*r *n*,m ■,oven8ko' Mtt morem popolnoma razumeti |n epozaatr T? I»f,exnl' d» va" ozdravim In vrnem moi In zdravje. Skozi S3 Tet •«>. pridobil posebno .kuinjo pri ozdravljenju moikih bolinl. Zato e. mo!S popolnoma j»neetl na mene. moja akrb pa Je. da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«.
laz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje In lise po telesu, bolezni v arlw I«.
!!SlLnJLlT!'hb0,,!^nK \	•Ure rane' 0Blat»«!<»"' »fvčne In bolezni v'me-
hurju, »edlcah, jetrah, telodcu, rmemeo. revmatlzem, katsr, zlato iilo, naduha Itd.
Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od 9. dopoldne do I popoldne-
▼ torek. Četrtek ln sobota od S. dopoldne do 1. areCer; v nedslja* to
praaniklb od 10. dopoldne do 1 DoDoldne.
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" $20>
B sirelico n slovenske čr-
^^r^r $25.22
'OMVKB' PISALNI BTBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nilcalča Umetnost, TaEoj lsfi-vaalr piše. Hitrost pisanja dobite m vaje.
SLO VEM 10 PUBLISHING OOMPAHT
V. T.


GLAS NAHODA. 21. MARCA 1025
RAST
ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P.
44
(Nadaljevanje.)
Sih-ija, pokleknila pole-; nje
—» Draga L na. — je vzkliknila ter jo objela. — Kaj pa ti je?
Lady O'Mov je pričela jokati.
—	Draga, iako vznemirjena sem. Mislim, da bom znorela. Mislim. da nisem zaslužila teh nadlog. Vedno sem bila obzirna z drugimi. Nikirgar ni^-in hotela žaiili — in Dick je bil vedno tako lah-komišljcn.
—	Diek.' — je rekla Miss Ann v t age iu njen glas je kazal simpatije.-— Ali razmišljaš sedaj o Dieku?
—	(»otovo. Vs? te zadrege so prišle skozi Dicka. Vse moje zadrge so ve jirieele s to Diekovo afero. In sedaj so aretirali Neda ter ga bodo stavili pred vojno sodišče.
—	Kaj pa ima kapitaai Tremavne opravka z Diekom ?
—	Nobenega. — jr rekla l'na z l>olj kot običajno samozavestjo. — Ena zadivga pa prihaja za drago. To je več kot morem prenašati.
—	To vem. to vem. draga moja. — je rekla Silvija in tudi njen gtas ni bil siguren.	' -
—	Ti ne veš ničesar. Kaj moreš vedeti? To ni niti tvoj brat. uiti prijatelj. TI se nisi nikdar brigala niti za prvega, nrti za drugega. Če bi to storila in če bi ljubila Dicka ali Neda, bi vedela, koliko trpim.
Miss Armytage je zvla naravnost naprej in krog njenih ustnic se je [»ojavil napol zagoneten, napol zaničljiv ihsmev.
—	Kljub temu pa sem storila, kar sem mogla, — je rekla. — Govorila sem z lordom \Vollingtoriom glede obeh.
Ladv O M<*- je prenehala pretakati solze ter se ozrla na svojo tovarišieo, s strahom v svojih oeHi.
—	Ti si govorila z lordom WeJlingtonom ?
—	Da. nudila se mi je prilika in poslnžila sem se je.
—	In kaj si mu povedala?
I* na se je pričela tresti ter prijela Si Ivi jo za roko.
Silvija je povedala vse. kar se j«- pripetilo; kaiko je .pojasnila lordu resnična dejstva glede. Diekove zadeve; kako je obvestila lorda, da je. ka-pltan Tremavne nezmožen laži in da gotovo ni ubil1 Samovala in 'konečno, kako ji je lord obljubil, da bo ohranil oba slučaja v.spominu.
—	To ne izgleda dosti. — je rekla Una.
—	Rekel pa je. da ne bo nikdar dovolil, da bi se doprineslo angleškega častnika kot krvavo žrtev in da bo paizil na to. da se ne bo pripetilo Dicku nič hujšega kot odpust vr. armade. Pro^l me je. naj jra takoj informirani, ko bi našli Dieka.
Bolj kot kedaj preje je hotela I "na zaupati Silvi j i svojo skrivnost. K na sama beseda bi lahko podrla zadnjo obrambo njene vo-Ipe. T.» beseda pa je ostala neizgovorjena in vsled tega se ji je nudila prilika, da se posvetuje s svojim bratom.
On >>e je prisrčno smejal, ko je cul to povest.
—	To je past zame. nič drugega. — je pripomnil. — Moja draga deklica, oni trmoglavi general ne pozna ni kakega odpuščanja" za vojaški pregreštk. Disciplina je bog. h kateremu moli.
Naedel ji je več slučajev, 'ki so potrjevali brezobzirnost lorda AVelllrngtona.
—	Rečem ti. — je zaključil. — da ni to nič drugega kot past. v katero m o hočejo vjeti. <V si bila ti tako neumna ter govorila v spričo S d vije o moji navzočnosti, boš kmalu videla posledice.
Bila je prestrašena in seveda prepričana, kajti lahko jo je bilo prepričati ter je vedno vrjela zadnjemu človeku s katerim je govorila. Sedla je na eno starih Skrinj, ki so polnile bomo pribežališče Mr. Butkrja.
—	Kaj bo potem podalo iz Neda? — je vzkliknila. — Oh. upa la sem. da bomo našli pot iz te zagate.
Dick se je dvignil z ležišča, na katerem je počival.
—	Bodi mirna. — ji je rekel na nestrpen način. — Ne morego mu ničesar storiti, dokler ga ne proglase krivim. Kdo pa ga bo spoznal krivim, če je nedolžen?
—	To je res, a zunanje okoliščine?
—	Neumnosti, — ji je odgovoril — in ta njegov izraz ni predstavljal ničesar drugega kot koncesijo, dauo njenemu spolu ter ni izraševal tega, kar je mislil Mr. Butler. — Zunanje okoliščine ne morejo uveljaviti krivde. Bodi pametna ter se spomni, da mu bodo morali dokazati. da je res ubil Samovala. Ne morejo pa dokazati stvani. ki se ni zavrsila. Ne morejo.
—	Ali si prepričan o tem?
—	Popolnoma prepričan, — je odvrnil.
—	Ah veš. da bom morala pričati jaz pred vojnim sodiščem?
\ spričo te objave se ja zamislil. Pričel je gladiti svojo grdo, rdečo brado. Konečno pa jo zavrnil celo zadetvo s smehljajem. -
—	Pa kaj za to? — je vzkliknil. — Najbrž te ne bodo križno zasliševali ter te le vprašali, kaj si videla z balkona. Prav lahko praviš. da nl<i videla ničesar drugega, kajti drugače bi spoznali, da lažeš i,, sam Bog ve, kaj bi se zgodili tebi in poleg tega tudi meni.
Vstala je, kot da jo je pičnila kača.	__
—	Ti si grd, Diek. naravnost grd. — mu je rekla. — Rada bi, da bi nikdar ne prišel k meni po zavetje.
Zrl je nanjo ter se zaničljivo nasmehnil.
—- To stvar pa hitro lahko popravimo. — ji je rekel. — Pokliči Terenea in druge ter me daj ustreliti. Obljubljam ti. da se ne bom upiral. Ti sama vidiš, da tega ne morem tudi če bi hoteJ.
—	Kako moreš misliti kaj takega?
Postala je naravnost ogorčena.
—	Well, kaj naj si misli ubogi hudič kot sem ja z T V Isti sapi
govoriš dve nasprotn: stvari. Bolan sem in trese me> mrzlica, _ je
nadaljeval z velikimi samopomilovanjem, — in ti mi delaš nadaljno Zgago. Želim, da bi me ustrelili ter .na-pravili konec vsemu. Pri moji veri, to bi bilo najboljše za vsakega •
Una je poklekaiila poleg njega ter ga skušala potolažiti. Zagotavljala mu je, da je ni pravilno razumel, da je mislila to in ono...
—	Nikakah marnj, — je rekel. — Ko bo moja noga eopet zdra-vam, bom skrbel »ara zase ter ti ne bom delal nikaJtih zadreg. Če pa me hočeš ščititi do tedaj, stori to dosledno. Na ustraši se vsalke seto-ce, ki pade preko tvoje steze.
To mu jc obljubila in s to obljubo na ustnicah ga je zapustila. K*r je vrjela vanj, se je junaški obnašala celi dan. Zvečer je povsem naravno poiskala zavetja pri svojem naravnem in postavnem zaščitniku.
Sir Terence je odšel proti hiši, mrk in molčeč ko«t je bil tekom celega obeda.
Pohitela je za njim ter ga objela. t j J j | ;
—	Dragi Terence, ali se ne boš vrnil na dtio? — ga je vprašala.
Obstal je ter zrl nanjo iz svoje višine z zagonetnim smehljajem. Počasi se je l*na umaknila od njega.
^ — Bojim se. da moram storiti to. — j^ odgovoril hladno. — Dosti posla imam. kev mi manjka tajnika. Ko bo to zaslišanje kon čano. bom imel najbrž več časa zase.	*
Nekaj skrajno zavračujoC-ega je bilo v njegovem glasu in v njegovih kretnjah, ko jo je pustil na licu mesta ter izginil v poslopje.
Una je udarila s svojo nežno nožico ob tla ter se stresla.
—	Pfuj — je rekia naglas.
(Dalje prihodnjič.)
POROTNA ZASEDANJA V SLOVENIJI
Maribor. 6. marca.
Danes se j«' zagovarjala pred mariborsko poroto pose.-rtnikova žena Katarina Dajčarje\^> iz Yl-danovcev. ki je v noči od 5. na b. deeembra trikrat udarila s sekiro svojega moža Ludovika, ki je tri dni kasneje za poškodbami umrl. Ludvik iu Katarina Dajčar sta bila že IS let poročena, vendar pa zakon ni bil srečen. Mož je bil u-dan pijači, žena pa je imela predolg jezik. Tudi. dejstvo da je i-niela Katarina pri sebi svojo nezakonsko hčerko Kristino, ki je prav j>ojrosto menjala svoje Ijub-čke. je vplivalo na razdvojeno 7uk Črn sko življenje. Dajčar je bil sam lastnik posestva, katero je njegova ženo hotela pridobiti za svojo nezakonsko hčerko. Mož pa je liil odločno proti temu in je pri S!n zato med obema ponovno do hudih pretepov. Katarina je vedno bolj sovražila svojega moža. Dn>e ."» deeembra je bil pri Dajčarje-vih tudi Alojzij Žinko. ljubeek Kristine, nezakonske hčerke Daj-čarjeve žene. Razgovor je nanesel zopet na predajo posestva, nakar se j" med njimi razvil hud prepir. tekom katerega vzel Daj-c;ir v jezi nož in hotel z njim na-I'avti Zinkota. Ta pa se je takoj s prijel 7. napadalcem, nakar sta mod ruvanjem padla oba na tla. V teh trenotku je Dajčarjeva žetvi zgrabila za <;f!oserko" in z njo udarila svojega moža. Nato jc zgrabila še za sekiro in udarila moža dvakrat po glavi, da je ob-lrž;,! nezavesten na tleh. Krvavi dogodek se je zgodil okrog 3. ponoči.
Katarina Dajčarjeva, priznava svoje dejanje, zagovarjala pa se je. da nikakor ni mislila umoriti -vojega moža. ampak ga je hotela 1" omamiti, da ne bi bil sposoben za na daljne napade.
Porotniki so spoznali Da j čar jevo za krivo z 9 proti 3 glasovom in je bila obtoženka obsojena na cmrt na vešaliih.
*
Dne 29. januarja je bil 16-letn Alojzij TopoInik iz Blaguša s svo i:m i sta.riši v vinogradu v Sovja tu. Ko so prišli popoldne domov
odšel sin v Brezje h Klobaso vim. kjer so luščili seme. Pri Klo basovih se je nahajal za pečjo tu d i Mihael Špindler. ki ni imel stalnega bivališča. Ko je čez ne kaj časa ostal sam s Spindlerje vem v stanovanju rodbine Kloba sn. je moralo očividno priti med obema do spora. Po lastni izpo ved bi Alojzija Topolnika* samega
čiu. zagovarja se, da ni nameraval svoje žene usmrtiti.	(
Porotniki so vprašanje nasilnega umora enoglasno potrdili, na kar je sodni dVor t^bsodSl Mlakarja v smrt na vešalili. Razsodba se je pričakovala z veliko napetostjo iu je bila .sodna dvorana nabito polna poslušalcev.
Avtomobilska nesreča ▼ Beogradu
V Knez Mihajlovi ulici v Beogradu je tovorni avtomobil aa*-gkškega petrolejswega društva povozil nekega mladega trgovca. { Nesrečnežu so šla koleisa direktno preko glave in je obležal na mestu mrtev.
Kretanje parnikov
ga je Spindler zbadal in tako razdira žil, da je končno zgrabil za nož in ga zasadil dvakrat z vso silo v Spindlerjevo desno nogo jiad kolenom. Prereeal mu je glavno žilo. nakar je Špindler vsled izkr-vavljeaija umrl. Obtoženec prizna svoje dejanje, zanika pa z vso odločnostjo, da bi imel namen Špindlerja »usmrt iti.
Porotniki so z 9 glasovi potrdili vprašanje hudodelstva uboja in je bil Topohiik obsojen na dve
leti in pol težke ječe.
★
Zakonsko življenje Marije Mlakarjeve iz Zg. Brežnice je bilo polno tuge in trpljenja. Sama še mlada in tiha in ponižna žena nikakor ni bila v stanu brzdati svojega^ moža Simona, ki je bil nagnjen samo k slabim lastnostim. L« ta 1910. je Simon Mlakr iz ,Zg! Polsikave prevzel od svojih stari-šev krasno posestvo in se nato po ročil z Marijo Vozu. Vajen lahkega življenja podeželskega nnizi-kanta, pa se sploh ni 'brigal za po sestvo. Pohajkoval je. pijančeval in zapravljal premoženje. Žena je mirno prenašala težko breme zakona, neprestano upajoč, da se mož mogoče le še poboljša. Toda revica, ki jc v 'kratki dobi 14 let rodila 10 otrok, se je kruto varala. Mož je vcdiio bolj pijančeval. pričel preteipati ženo, ki je morala -ponovno zbežati k starišem iii .sorodnikom, in pognal končno tuli posestvo na boben. Junija 1924 ■ie je Simon Mlaka-r preselil s svojo družino v Kamnico in vzel \ najem šoferjevo posestvo. Toda tudi tu je pijančeval naprej an trpinčil svojo ženo, ki se je končno Ine 3Q_ septembra s svojimi tremi V živečimi otroki preselila k svo-iemu bratu Antonu v Zg. Brežni-eo. Začetkom oktobra je prišel k njej tudi mož. Mlakarjeva, ki je ie ponovno izrazila strah in slutnjo. da jo bo mož umoril, je našla pri svojem bratu končno v resnici tragično smrt. Dne 22. novembra je bil Mlakar s svojo ženo sam doma. Kako je pričela krvava tragedija, ni -zanesljivo pojasnjeno. Očividno pa je prišlo med obesna do prepira, naskar je surovi mož zgrabil svojo ženo, ji zadrgnil vrv okoli vratu in jo potem obesil, da bi zgledalo, kakor da je izvršila samomor. Preiskava pa je dognala na umorjenki tudi več poškodb na obrazu in na rokah, nakar je bil njen mož takoj aretiran in izročen sodišču Simon Mlakar pni znava svoj zlo
ŽENSKE!
Zdravilo zoper bolezni,-ki so lastne vašemu spolu. Je na razpo'ago.
Nešteto žensk slavi to posebno zdravi)««. ker jim je vrnilo zdravje. vsle<l-teg-.i pišite )K>nj takoj brez odlog-a. ako trpite na.kaki bolezni, ki je lastna, va-šetmi spolu. Stopite zopet na pot, vo-(leC«> k zdravju, lomečo Liiborutory v 1'ittsburghu ima v svojih rekordih imena številnih žensk, ki so uporabljale' slavni f^ixvibur Compound. dolg-oletno pravo zdravilo za ženske. Odganjalo je jK.gr.-bnika od hiše, reševalo je ženske pre«l uničujočimi boleznimi. Premagalo j« njihovo slabost. Popravilo je stanje, lastno njihovemu spolu ter jih dosti rešilo pred zdravnikovim nožem. Vsak bolesten nered pusti na ženski svoje znamenje. Oblede. postava se jim poslabša, značaj se izpridi. Ženska postali" stara že predno ji je čas. Kdo se pa briga dandanes z{i starikavo žensko? Njeno življenje ni ničesar drugega kot revščina. Je brez ljubezni, brez postave in brez ^eselja. Grenko razočaranje venomer. V nji ni več upanja v bodočnost. Mo£ki hočejo najboljše. Krasni siomini so stvar preteklosti. I^iccvlbur »'"oiiiponud za ženske nerede je največja pomoč njihovemu spolu. <'o trpite vsled nerednosti, omedlevice. če imat« perijo-di&ne bolečine, slab tek, če ste bledi, če 4hiat6 bolečine v jetrih, če vas zebe in irnate mrzle roke in noge če vam srce prenaglo utripa, če ste nervozni, imate kroničen glavobol, če ne spite dobro, če vas vse boli. fe imate obfutek plazenja v želodcu, če vas boli nrol rameni, če slabo prebav ljate, težko puščate vodo. če ste histerični, če imate občutek napi hnjenosU, če vas bole ledja. Izgubljate spomin in vam manjka energije, če ste melanholični, če ste splošno slabi, sezite po dobrem zdravilu in blagoslavljali boste dan, ko ste čitali ta oglas. Laxvibur Compound je potreben posebno v treh razdobjih ženske: kadar se izpreminja iz otroka v dekle tekom nosečnosti in ta-kozvano izpremembe življenja. Laxvibur compound je nperekosljiv v slučajih ženskih neredov. V primeri z dobrotami, ki jih izkazuje, stane Laxvibur jako malo. Polno zdravljenje stane samo 910.48 ter ga razpošlja na vse strani Lameco Laboratory, 535 Lameco Bldg., Box 963, Pittsburgh, Pa. Za zavarovanje zavojčka pri-donite 25 centov posebej. V lekarnah nI naprodaj. Po C. O. D. ga ne pošiljamo. CVV-5)	—AdVt.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
«no že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj i ar oči, ker ga je le še par sto iz-rodov zalogi. Cena s poštnino rred 40 CENTOV. Oni nasi zastopniki, ki 9e niso ■aročili koledarjev, naj se po žarijo. da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. 7. O.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o* brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste a njih postrežbo sadovoljni, la oglašujejo v listu "Gla* Naroda", 8 tam bost« ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda91
Shipping New* ^
25.	marca: Berengarla. Cherbourg.
26.	marca: Thuringia, Hamburg.
28. marca:
Olympic. Cherbourg; Paris. Havre; Pre«. Roosevelt. Cherbourg in Bremen;'' Reliance. Cherbourg In Hamburg: Ohio. Cherbourg In Hamburg: Veen* dam. Boulogne.
31. marca:
Stuttgart. Cherbourg In Bremen.
1.	aprila: Mauretanla. Cherbourg.
2.	parila:
Deutschland Boulogne In Hamburg. 4. aprila:
Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cherbourg; Prea. Harding. Cherbourg to Bremen.
7. aprila:
Resolute, Cherbourg In Hamburg: Republic. Cherbourg In Bremen.
t. aprila:
Aquitania. Cherbourg: La Savo!«. Havre.	*
I. aprila:
Zeeland. Cherbourg In Antwerp; Kt., Clay. Hamburg.
1i: aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Volendam. Boulogne in
Rotterdam: Conte Verde. Genoa. Rochambeau. Havre.
14. aprila: Martha Waahntgton. Trst.
15. aprila:
Berengarla. Cherbourg; De Crease. Havre; America. Cherbourg In Bremen.
1«. aprila:
Cleveland, Boulogne to Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbu^. Cherbourg In Bremen. 18. aoHl*:
Olympic Cherbourg: Prance. Havre; George W&ahington, Cherbourg to Bremen; Orbita, Cherbourg.
21.	aprila:
Belgenland. Cherbourg to Antwerp.
22.	aprila:
Mauretanl«, Cherbourg: Buffron. Havre.
25. aprila:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg: Orduna Cherbourg; Pre«. Roosevelt. Cherbourg to Bremen.
28.	aprila:
Lapland Cherbourg In Antwerp' Luetxow, Bremen.
29.	aprila: Aqultanla, Cherbourg.
30.	parila:
Ohio. Cherbourg In Hamburg; Air bert BalUn, Boulogne in Hamburg.
2. mala:
Majestic, Cherbourg.
Cherbourg; Leviathan.
18. maja:
Paris. Havre. — s tem parnlkom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
Veliki izlet v Jugoslavijo.
Odpluje iz NEW YORKA
NA PARNIKU
BERENGARIA
53,700 ton (preko Cherbourga—Francija)
"v sredo 27. MAJA
Tod vodstvom gos. S. M. Vu-koviča iz naiega newyorškega
urada .
7.a pojasnila se otrnite na na?«-ga ager.ta v viišein rm-tu ali piSite na
CUNARD LINE™-rv
(Nedeljska plovba za Evropo)
KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH
JOINT SERVICE
■■I ■TTfyT'H'Un'iiM ■
HARRhian1 1,1 111 n,1iiARA6
Iz New Yorka d o LJUBLJANE
in nazaj
in amer. vojni davek. Izborna prilika se vam nudi, da obiščete staro domovino v 3. razredu za tja in nazaj po znižani izletniški ceni. Naši potniki se vozijo iz Hamburga s posebnimi vlaki n£. njihov cilj v
družbi spremljevalcev.____
• i Tukaj nastanjeni tujci se lahko | vrnejo tekom enega. leta. ne da bi bili podvrženi kvotnim predpisom. Zajamčite si prostore zgodaj.
Parnik THURINGIA, odpluje dne 26. marca ob 10. dopoldne-
Za povratna dovoljenja in drupe podrobnosti vprašajte lokal, agenta ali
UNITED AMERICAN LINES
35 - 39 BROADWAY NEW YORK
COSULCHLINE
Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja $95. Tja to naiaj $161
Drugi razred 5135. Tja In nazaj »243. Turistov, razred $120. Tja in nazaj $182 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. PRESIDENTE WILSON — 24. marca
(VELIKONOČNO ODPLUTJE) MARTHA WASHINGTON 14. aprila Lepo potovanje. Kratka pot z železnico PHELPS BROS. A CO., 2 Weat, N. Y
PREKLIC.
Zdolaj podpisani s tem prekli-oujem in obžalujem, ker je neresnica. kar sem govoril čez d razi no Anton Kobal-a. -	Josip Jesenovec
1020 Jackson St., North Chicago. 111.
Victor Lisjak Piano Co
6630 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO
Ali ste že slišali nove role z besedami:
Spavaj. spavaj Milka moja. Ciganska sirota: Spomladnl dih; Hej Slovani: Sveta noč; Kolo to Valček za gospe.
Cena vaaki s potinino vred 80c. Z naroČilom ae more poslati denar.

Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto 'bodisi s money ordrom, v	sli gotov denar t
zavarovanem pismu ns.
GLAS NARODA, 82 Corthndt St., New York
fST Prečrtajte pašno oglaae o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik................... .$1.25
NaSa zdravila ............................... .60
Sadje ▼ gospodinjstvu....................... .70
Najboljša zlovenzka kuharica z mnogimi zlikiimi,
obsega 668 strani........................6 00
Hemiko slovenski besednjak, (Wolf-Cikale), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zvesH, zemljepisni, itatisti&ni.m gospodarski pregled in — Zgodovina 8HH, 3. zvezki, zgodovinski podal, ki Jngoelovanov in Slovanov sploh na Balkamu Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.26
POVESTI: ~
Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45
Gad je gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad.
Trdo veza no ...........................75
Hadži Mnrat, Tolstojeva povest, pre vel Levstik. —
Kraljica mnčenica, trdo vezano ................80
Kresalo duhov, trdo vezano . ................70
Kazaki, povest iz ruskega ......................'.70
plačamo poštnino.
Kako se potuje v stari in nazaj v
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, Je potrebno, da je na taiično poučen o potnih listih, prt lj&gi In drugih stvareh.
Pojasnila, ki Tam jih samorenu dati vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tadi v III razredu.
Glasom nove naselni&ke postave.
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamorejo tudi nedr$avljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselniški komisar v Washington, D. G. Prošnjo ca tako do voljen je se lahko napravi tudi t New Torku pred od potovanjem, tei se poSlje prosilcu t stari kraj gla som nanoveJSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Jell dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej plSe za pojasnila. Is Jugosla vije bo pripuSčenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
AmeriSki državljani pa zamorej dobiti sem Sene In otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StariSl in otroci od 1& d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. PiSite ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro
ge; tudi preko Trsta samorejo Jo* goalovanl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.,
New York
HIS MASTER'S VOICE RatU S-FM.0*. M dtF. ILMJ^MLNA 4Hal*»f«»w».190«u
Prave glasne VICTROLE od %ZZJM do $300.ee. Slovenske, hrvatske, nemške Victor pleUe. leaker tudi najboljše Slovenske, nemške, hrvatske In ameriške PIANO BOLE od 60e do $1.00 dobite vedno pri
IVAN P A J K 24 Main Street, . Conemangh, Pa. PlHte nam po o^nlke.