172
Novičar iz raznih krajev.
Nova milost Cesarska se je pridružila uni od 8. t. m., po kteri so se odperle ječe po celem cesarstvu vsem, ki so bili zaperti zavoljo velike izdaje, ustaje ali punta, — novi milostljivi ukaz od 23. t. m, zapoveduje sedaj, da vsem, kterim je zavolj punta na Ogerskem in Erdeljsk^m vsled vojaškega prava bilo premoženje vzeto ali pod sekvester djano, se ima premoženje sopet izročiti, ako niso v ptuje dežele pobegnili; če pa so pobegnili in prosijo sedaj za od-pusenje kazni in za povračilo premoženja, se jim bo (udi kakor unim milost skazala. Pa še dalje kakor le v povračilo zapadenega premoženja sega omenjeni milostljivi cesarski ukaz, namreč, da tudi dohodki, ki so se od odvzetih posestev celi čas stekali v deržavni zaklad, se imajo oberniti v prid deželi in njenim prebivavcem. Število političnih jetnikov, ki so bili vsled gori omenjenega pomilo-stenja iz zapora izpušeni, znaša okoli 400; iz terdnjav čeških so jih izpustili 125. — Poslednje novice iz Verone pravijo, da se maršal Radecki še precej dobro počuti; 26. dan t. m. so mu dohtarji ovezo z noge sneli in zlomljeno nogo našli v pravi legi; slavni starček v 92. letu po-terpljiv prenaša nadlogo svojo. — Na Beneškem je te dni po več krajih toča veliko škodo napravila. — Ni davnej kar so nekega vradnika dunajske banke, kteri je iz njene denarnice počasi čez 300.000 fl. ukradel in veliko ukradenega dnarja v loterii zapravil, v Hernalsu zunaj Dunaja vjeli in ga pravici izročili. Neki francozk časnik je kmali potem   novico   razglasil,   da   so   omenjenega   tata
„v Hernalsu —majhnem mesticu češke ma zasačili. Na to ženejo nekteri tako imenovani veliki časniki na Dunaji sedaj silen hrup in se pod naslovom „ein Beitrag zur Geo-graphie OesterreichV norčujejo iz Francozov, da ne vejo, kje je „Hernalsa. Mi pa menimo, da se Francozom lože prizanese, da ne vejo: kje je kotič wHernalsu, kakor mnogim ^velikim" dunajskim časnikom, ki vsaki hip stavijo Ljubljano na Koroško in ne vejo, kje je Koroško in kje Krajnsko. Res bi bil pravi „Beitrag zur Geographie Oe-sterreichV. Pa saj je povsod lože viditi pezder v očesu svojega brata itd. — Dolgočasne pravde š v a j c o - pruske je sedaj konec; 26. dan t. m. je pismo mirne sprave v Parizu podpisalo 6 pooblasteneov. Pogodba se bode v 21 dneh očitno razglasila, ko jo bote švajcarska in pruska poterdile. — Za zedinjenje Moldave in Valahije se še zmiraj očitno poteguje francozka vlada. Pravijo, da misli s tem podpiranjem ?38Vobodnega ljudskega gibanja" v p tuj i deželi si doma pot gladiti za volitev nji udanih poslancov v deržavni zbor, ki se imajo kmali voliti. — Kmalo po vernitvi na Cetinje je Danilo poklical Cernogorce v zbor; na oder se vstopivši je knez z močnim glasom pripovedoval ljudstvu od svojega potovanja in je med drugim rekel, da potem, ko mu je rusovska vlada odrekla navadno pomoč, se je ober-nil do francozke in do več drugih kristjanskih vlad, poslednjih pa do turške, ki mu je več obljubila, kakor vsaka druga, namreč razširjenje dežele in polajšanje kupčije; „prav bi bilo — je skleuil — da bi šli naši poslanci v Carigrad, da bi s sultanom to reč dognali." Na vprašanje: „ali ste tudi Vi mojih misel?" ni nihče besedice zinil. Ko vdrugič vpraša in čuje le mermranje, nevoljen razpusti zbor in reče, da bo sam storil, kar za dobro spozna. — 22. t. m. je v okolici Eistrupški poleg Bremen-a med silno ploho padalo tudi mnogo ribic izpod neba na zemljo; bile so te ribice neko pleme malih klen o v, ktere je morska turba (Wasserhose) iz bližnjega morja (Steinhuder-Meer) vzdignila, ktera je ondi v ravno tistem času razsajala. Babjoverci so ta ribji dež berž razlagali po navadni neumnosti.