%

s Gije
Članska knjižica
„Bolniške blagajne mestnih nameščencev ljubljanskih“, registrovane pomožne blagajne
za družino
Preberite zagotovo vsaj § 7. pravil!
V zavarovanje so sprejeti družinski poglavar
Ime in priimek blagajničnega člana
Vrsta sorodstva z družinskim poglavarjem in morebiten poklic
Dan, mesec in leto rojstva
Starostni
razred
in spodaj našteti njegovi družinski člani:
Višina ! skupnega . zavarovalnega ! prispevka na mesec	Od tega ■ plačuje i član sam	i Mestna občina ; plačuje	Dan sprejema v zavarovanje	Spremembe
				
				
	j ■			
				
				
				
				
	i	i		
i				
				
				
1				
Višina skupnih mesečnih zavarovalnih prispevkov za družinskega poglavarja in vse njegove družinske člane skupaj	
Od tega zneska se odteguje družinskemu poglavarju od njegovih prejemkov vsak mesec	
Mestna občina plačuje	
Podpis družinskega poglavarja:
tajnika:
Podpis blagajničnega
načelnika:
Pečat blagajne:
Pravila
„Bolniške blagajne mestnih nameščencev ljubljanskih“,
registrovane pomožne blagajne.
§ 1-
Ime, namen, oddelki, sedež in pokrajinsko področje blagajne.
Na podlagi določil zakona z dne 16. julija 1892., št. 202, drž. zakonika, o registro-vanih pomožnih blagajnah, se osnavlja na vzajemnem medsebojnem zavarovanju članov temelječo blagajno pod imenom »Bolniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih«, registrovana pomožna blagajna.
Blagajna ima namen, da
a)	oskrbuje bolne člane in izplačuje v slučaju poroda porodnino,
b)	izplačuje za umrlimi člani pogreb-ščino in
c)	daje izredne podpore.
Ima tri oddelke, in sicer:
a)	bolniški sklad,
b)	pogrebni sklad in
c)	izredni podporni sklad.
Vsakdo zamore pristopiti le za člana vseh treh oddelkov skupaj.
Blagajna ima svoj sedež v Ljubljani. Delovanje pogrebnega in izrednega podpornega sklada se sme raztezati na vso Jugoslavijo, delovanje bolniškega sklada je pa po zakonu omejeno na tiste osebe, ki prebivajo ali so zaposlene v okolišu mestne občine ljubljanske in sreskega poglavarstva ljubljanskega.
§ 2.
Kdo lahko postane član blagajne?
Kot reden član pristopi lahko k blagajni:
1.	vsak (stalno ali začasno nastavljeni) aktivni in (trajno ali začasno) upokojeni nameščenec ali nameščenka mestne občine ljubljanske in Mestne hranilnice ljubljanske z mesečno plačo in z mesečno pokojnino ali miloščino, če je imel pred upokojitvijo mesečno plačo, in sicer vsak tak nameščenec ali nameščenka vseh mestnih uradov in podjetij, Mestne hranilnice in mestnega dohodar-stvenega urada in vsak tak član ali članica profesorskega in učiteljskega zbora mestnega dekliškega liceja,
2.	vsak izmed nameščenčevih spodaj naštetih družinskih članov in
3.	vsaka vdova, sirota ali druga po takem nameščencu preostala oseba, ki prejema po njem vdovnino, vzgojevalnino, sirotnino ali pa miloščino.
Vsi pa le, če niso že po zakonu dolžni biti zavarovani pri kaki drugi blagajni ali če so te dolžnosti oproščeni.
Kot nameščenčevi družinski člani prihajajo za zavarovanje v poštev
1.	zakonska žena, in sicer tudi ločena, če je nameščenec dolžan skrbeti za njeno vzdrževanje.
2.	nepreskrbljeni otroci (zakonski, po-zakonjeni, adoptirani, pastorki in pastorke),
3.	vse osebe, za katere prejema mestni nameščenec ali nameščenka draginjske doklade od mestne občine ali Mestne hranilnice ljubljanske.
Podporna članica blagajne je mestna občina ljubljanska in Mestna hranilnica ljubljanska, ki plačuje za vse zavarovane nameščence in vsaj za tiste izmed njihovih zavarovanih družinskih članov, za katere daje nameščencem družinske draginjske doklade, kakor tudi za vse zavarovane vdove, sirote in druge zgoraj pod točko 3. prvega odstavka navedene osebe, dve tretjini pristopnine in prispevkov za blagajno.
Tiste izmed zgoraj naštetih družinskih članov, za katere mestna občina in Mestna hranilnica ljubljanska blagajni ničesar ne prispeva, je načelstvo blagajne upravičeno, toda ne obvezano, sprejemati v blagajno pod pogojem, da plačujejo sami celotna vplačila.
Za slučaj, da bi bil kdaj odpravljen sistem družinskih draginjskih doklad, bo
prispevala mestna občina in Mestna hranilnica ljubljanska v blagajno dve tretjini vsaj za tiste družinske člane, katerim bi bila dolžna dajati za slučaj nameščenčeve smrti vdovnino, vzgojevalnino ali sirotnino, in za zakonske starše in stare starše neože-njenih nameščencev, ki bi živeli z njimi v skupnem gospodarstvu in bi radi njihove nepreskrbljenosti nameščenci pokrivali največji del izdatkov za njihovo vzdrževanje. Tisti člani blagajne, za katere bi vsled morebitnega prenehanja sistema družinskih dra-ginjskih doklad prenehali prispevki mestne občine in Mestne hranilnice ljubljanske v blagajno, bi ostali lahko člani blagajne, če bi plačevali nadalje celotna vplačila sami.
§ 3.
Pričetek članstva. Članske knjižice.
Redne člane sprejema načelstvo blagajne. Vsako osebo, za katero je pripravljena mestna občina in Mestna hranilnica ljubljanska prispevati dve tretjini vplačil, je načelstvo dolžno sprejeti brez ozira na njeno starost. Pri drugih osebah lahko načelstvo odločuje glede sprejema po svobodnem preudarku, a ima vsaka odklonjena oseba pravico priziva na občni zbor. Priziv je treba vložiti vsaj tri dni pred občnim zborom pismeno pri načelstvu.
Načelstvo sprejema člane na podlagi njihove pismene pristopne izjave, katero pod-
piše lahko nameščenec v imenu vseh svojih družinskih članov, ki jih mora pa izrečno navesti; le ločena žena mora podpisati pristopno izjavo sama.
Članstvo z vsemi pravicami pričenja po sprejemu takoj po vplačilu pristopnine in prvega zavarovalnega prispevka brez vsakršnega čakalnega roka.
Vsakemu zavarovanemu nameščencu vroči načelstvo po prvem vplačilu člansko knjižico, veljavno tudi za vse njegove zavarovane družinske člane razen ločene žene, ki debi lastno knjižico. V članski knjižici mora potrditi načelnik blagajne ali njegov namestnik, katere osebe so sprejete v zavarovanje in s katerim dnem so sprejete. V vsaki članski knjižici mora biti celoten odtis biagaj-ničnih pravil. Člansko knjižico mora plačati vsakdo posebej iz svojega. Ceno knjižici določi načelstvo.
Če kdo člansko knjižico izgubi, mora to takoj naznaniti načelstvu, da dobi proti plačilu duplikat in načelstvo lahko prepreči morebitno zlorabo knjižice.
Mestna občina in Mestna hranilnica ljubljanska postaneta podporni članici s sklepom občinskega sveta, ki ga vzame načelstvo na znanje, in z vplačilom na njih odpadajočega zneska pristopnine in prvih prispevkov.
§ 4.
Prenehanje članstva.
Članstvo z vsemi pravicami preneha
1.	s smrtjo,
2.	s prostovoljnim izstopom iz blagajne,
3.	z izstopom ali odpustitvijo nameščen-čevo iz mestne službe,
4.	s prenehanjem pokojnine, vdovnine, vzgojevalnine, sirotnine ali miloščine,
5.	s prenehanjem plačevanja dela prispevkov po mestni občini ali Mestni hranilnici ljubljanski, če član prostovoljno ne plačuje dalje celotnih prispevkov,
6.	pri osebah, naštetih v § 2., pod točko 3., z ukinitvijo draginjskih doklad, in
7.	z izključitvijo, ki pa je le tedaj dopustna,
a)	ako član vkljub trikratnemu pismenemu opominu načelstva, izdanemu na podlagi zdravniške izjave, ne opusti za svoje zdravje škodljivega načina življenja ali
b)	ako član z neresničnimi podatki oškoduje blagajno in ji noče povrniti škode.
Sklep o izključitvi mora izdati načelstvo pismeno in je zoper ta sklep dopustna pritožba na razsodišče.
Če se član izseli iz Jugoslavije, preneha biti član blagajne. Če se v mejah Jugoslavije izseli iz okoliša Ljubljane in sreskega poglavarstva ljubljanskega, preneha biti le član
bolniškega sklada, ostane pa lahko še član pogrebnega sklada, če plačuje prispevke za ta sklad nadalje, in član izrednega podpornega sklada, če plačuje v izredni podporni sklad tako visoke prispevke, kot so prispevki za bolniški in za izredni sklad skupaj. V zadnjem slučaju mu potem blagajna povrača stroške za bolniško oskrbo (§ 7.) iz izrednega podpornega sklada po istih načelih kot članom bolniškega sklada iz bolniškega sklada in mu plačuje iz izrednega podpornega sklada tudi porodnino in izredne podpore.
V vsakem posameznem slučaju preneha praviloma le članstvo tiste osebe, pri kateri je nastopila katera izmed zgoraj naštetih okolnosti; le če preneha članstvo nameščenca samega, preneha obenem tudi članstvo vseh članov, ki izvajajo pravico do članstva iz njegove osebe, razen če ne obdrže pravice do članstva vsled kakega drugega v § 2. navedenega svojstva (kot nameščenčeva vdova ali sirota, kot oče ali mati z miloščino itd.).
Z dnevom prenehanja članstva prenehajo vse pravice do kakršnihkoli dajatev blagajne.
Bivši član mora člansko knjižico vrniti načelstvu, oziroma mora načelstvo njegovo ime v knjigi črtati, če ostane ta še za druge člane veljavna.
Če zadobi bivši član vsled kakega šele pozneje nastalega v § 2. navedenega svojstva zopet pravico do članstva (n. pr. vsled po-
znejšega skupnega gospodarstva in odvisnosti ali vsled poroke z nameščencem mestne občine ali Mestne hranilnice ljubljanske vsled vstopa v mestno službo itd.) mora plačati znova pristopnino in mora plačevati prispevke v izmeri, odgovarjajoči njegovi starosti ob zopetnem sprejemu.
§ 5.
Pravice in dolžnosti članov. Način plačevanja zavarovalnih prispevkov (premij).
Redni člani imajo pravico do blagajnič-nih dajatev po določilih §§ 7. in (neobvezno)
8.	teh pravil in se smejo udeleževati blagaj-nične uprave po določilih §§ 13. do 21.
Dolžni so pa plačati nanje odpadajoči del pristopnine in plačevati nanje odpadajoče mesečne zavarovalne prispevke vsakega 1. dne v mesecu za naprej, oziroma dopuščati, da jih odteguje uradna blagajna, katera izplačuje mesečne službene prejemke, pokojnine, vdovnine, vzgojevalnine ali miloščine. Ta blagajna odteguje na račun bolniške blagajne pristopnine in mesečne prispevke za vse družinske člane istega družinskega poglavarja, v kolikor morajo te pristopnine in prispevke plačevati on ali njegovi družinski člani, od skupnih mesečnih izplačil, ki jih ima dobivati družinski poglavar od uradne blagajne.
Če je blagajnični član vpoklican ali če gre prostovoljno v vojaško službovanje, mu
za dobo tega službovanja za njegovo osebo (ne pa tudi za njegove družinske člane) ni treba vplačevati nikakih prispevkov v blagajno, nima pa tudi za svojo osebo nikake pravice do bolniške oskrbe ali do podpor iz izrednega podpornega sklada. Če pri vojakih umre, izplača blagajna njegovim preostalim pogrebnino, od katere pa odšteje vse mesečne prispevke, ki bi jih bil moral v tej dobi vplačati v pogrebni sklad, toda brez obresti. Če gre član k vojakom šele po prvem dnevu v mesecu, tako, da mu je bil prvega dne prispevek za blagajno že odtrgan, ostane ta prispevek v korist blagajni; če se pa član vrne od vojakov med mesecem, dobi takoj pravico do vseh blagajničnih dajatev, prispevke v blagajno začne pa vplačevati šele s prvim dnem prihodnjega meseca.
Družinski poglavar, oziroma vsak član, je dolžan takoj naznaniti načelstvu vsako iz-premembo, ki ima za posledico prenehanje članstva (§ 4). Naznaniti je treba tudi morebiten odhod v vojaško službovanje.
Mestna občina in mestna hranilnica ljubljanska kot podporni članici nimata pravice do nikakršnih dajatev iz bolniške blagajne, smeta se pa udeleževati blagajnične uprave po določilih §§ 13. do 21. Nanji odpadajoči dve tretjini pristopnin in mesečnih prispevkov mora vplačevati istočasno kot vplačujejo redni člani svoje dele.
§ 6.
Koliko morajo plačevati člani pristopnine in mesečnih zavarovalnih prispevkov.
Celotna pristopnina za vsakega člana (in sicer za vsakega člana družine posebej, če je v eni družini več članov) znaša 6 Din. Torej plača pri članu, za katerega prispeva mestna občina ali Mestna hranilnica ljubljanska dve tretjini, član samo 2 Din, mestna občina ali Mestna hranilnica ljubljanska pa 4 Din.
Celotni mesečni zavarovalni prispevki za vsakega člana (v družini) so razvidni iz spodnje tabele, veljavne izza 1. januarja 1929. Clan, za katerega prispeva mestna občina ali Mestna hranilnica ljubljanska dve tretjini (§ 2.), plačuje le eno tretjino celotnih prispevkov. Načelstvo bolniške blagajne je opravičeno po odobritvi po občnem zboru prispevke za bolniško blagajno predpisati brez odobritve občinskega sveta.
		Mesečni zavarovalni prispevki		
Sta- rostni razred	Starost člana ob pristopu	celotni Din	zavaro- vanca Din	mestne občine ali Mestne hranilnice ljubljan. Din
i.	do 20 let	18’—	6'—	12--
n.	21-50 „	27-	9’-	18-
m.	51 let ali več	36-	12-	24—
Od celotnih zavarovalnih prispevkov pripade bolniškemu skladu 88%, pogrebnemu skladu 1% in izrednemu podpornemu skladu 11%.
Glede izmere prispevkov se smatra, da je vsak član star 21, 51 let že od 1. januarja tistega leta, v katerem dopolni svoje 21., 51. leto.
Vsak član plačuje — razen če bi bilo treba izmero prispevkov splošno spremeniti — prispevke ves čas v tisti višini, ki je določena za njegovo starost ob pristopu. Družinski glavarji in njihove žene se uvrste takoj v II. plačilni razred, četudi niso dopolnili 20tega leta starosti.
Razen navedenih prispevkov plačuje vsak družinski poglavar še posebni mesečni prispevek v znesku 8 Din. Ta prispevek, ki ga plačujejo družinski poglavarji sami v celoti, se razdeli v enakem razmerju kot gori navedeni zavarovalni prispevki na posamezne sklade.
Kdor ne prijavi svojega pristopa takoj, ko more postati član blagajne, temveč šele kasneje, mora plačati ob pristopu celotne izostale zavarovalne prispevke (ne samo eno tretjino) za vso dobo, katero bi bil že lahko član blagajne.
Kdor prostovoljno izstopi iz blagajne ali se izključi vsled lastne krivde, a se kasneje zopet sprejme, se uvrsti v oni starostni razred, v katerega spada po svoji starosti ob
zadnjem pristopu. Obenem mora plačati celotne izostale zavarovalne prispevke (ne samo eno tretjino) za vso dobo presledka.
§ 7.
Do katerih blagajničnih dajatev imajo člani pravico.
Blagajna mora dajati svojim rednim članom iz bolniškega sklada v slučaju bolezni brezplačno bolniško oskrbo in v slučaju poroda določeno porodnino in iz pogrebnega sklada v slučaju smrti dotcčeno pogrebnino.
A. Bolniška oskrba obsega zdravniško pomoč, potrebna zdravilna sredstva s potrebnimi terapevtičnimi pripomočki (zdravila, zdravilne kopeli, pasove za kilo, berglje, umetne ude, umetne oči, očala za bolne, toda ne za kratkovidne, dalekovidne ali slabovidne oči, itd.) in v slučaju potrebe oskrbo v bolnici ali v kakem drugem zavodu za zdravljenje.
Vsak član, ki potrebuje zdravniške pomoči, se mora preje sam ali po zastopniku s člansko knjižico javiti pri blagajni, kjer dobi nakaznico za zdravnika. Če tega vsled nujne sile ni utegnil, se mora javiti takoj naknadno.
Obolele člane zdravijo blagajnični zdravniki, in sicer ob določenih ordinacijskih urah ali pa na bolnikovem domu, če je to potrebno. Nakaznice se izdajajo na zahtevo
tudi za druge zdravnike, toda stroški se po-vračajo le do zneskov, določenih za blagajni-čne zdravnike. Bolnika, pri katerem je potrebno specialno zdravljenje, sme samo od blagajničnega načelstva določeni zaupni zdravnik poslati k zdravniku — specijalistu, pri katerem poravna potem vse stroške blagajna.
Če bolnik sam pozove ali obišče kakega drugega zdravnika, ne povrne blagajna s tem nastalih stroškov. Le za prvo pomoč drugega zdravnika plača blagajna vse stroške, če je bila nujna sila za zdravniško pomoč in ni bilo blagajničnega zdravnika pri rokah in ako član naznani to zdravljenje ter zahteva povračilo stroškov vsaj tekom 3 dni po dnevu, ko mu je podelil zdravnik prvo pomoč. Če se član namenoma sam poškoduje, nima pravice do kakih dajatev. Načelstvo mu lahko izjemoma dovoli najnujnejše zdravljenje.
Stroške za zobotehnične naprave (plombe, umetne zobe itd.) — toda le do zneska, kolikor bi stale v napreprostejši izvršitvi — in za ruvanje ter zdravljenje zob plačuje blagajna pod spodaj navedenimi pogoji le, v kolikor ugotovi potrebo od blagajničnega načelstva določeni zaupni zdravnik.
Plombiranje zob in naprav ter poprav umetnih zob blagajna pred potekom dveletnega nepretrganega članstva ne plačuje.
Od stroškov za plombiranje zob plačuje blagajna po dveletnem nepretrganem član-
stvu 25%, po triletnem 50%, po štiriletnem 75% in po petletnem 100%.
Napravo in popravo umetnih zob plačuje blagajna v naslednji izmeri: po dveletnem nepretrganem članstvu 4 zobe, po triletnem 8 zob, po štiriletnem 12 zob in po petletnem 16 zob. Po šestletnem nepretrganem članstvu plačuje blagajna potrebne naprave in poprave umetnih zob v celoti.
Dobo nepretrganega članstva je računati vedno nazaj od dneva, ko uveljavi član pravico do plombiranja zob ali do naprave ali poprave umetnih zob.
Blagajna plačuje za zdravljenje zob samo one cene, katere ima dogovorjene z zobozdravniki.
Kdor želi zobozdravniško pomoč, mora dobiti pri načelniku bolniške blagajne nakaznico za zaupnega blagajničnega zdravnika, ki ugotovi, ali je zobno zdravljenje potrebno. V pozitivnem primeru izda zaupni zdravnik nakazilo za zobozdravnika, ki ugotovi obseg zobnega zdravljenja.
Na podlagi te ugotovitve nakaže zaupni zdravnik obseg zobnega zdravljenja. S tem nakazilom dobi pacijent pri načelstvu bolniške blagajne nakaznico za zobozdravnika, da mu izvrši nakazano zdravljenje.
Po končanem delu mora plačati zobozdravnika pacijent ter predložiti račun zaupnemu blagajničnemu zdravniku v svrho potrditve, da je delo resnično izvršeno. Na tako
opremljeni račun povrne načelstvo bolniške stroške v gori označenih mejah.
Le v zelo nujnih slučajih zobnega obolenja sme iti član bolniške blagajne brez navedenih nakaznic v enkratno ordinacijo k zobozdravniku, mora pa to vsaj tekom treh dni po dnevu ordinacije javiti načelstvu bolniške blagajne.
Zdravilne kopeli pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev sme nakazati samo od blagajničnega načelstva določeni zaupni zdravnik-specialist.
Zdravila na recepte blagajničnih ali po njih odrejenih zdravnikov in drugih zdravnikov, če je blagajnični zdravnik njihove recepte odobril, dobavljajo vse ljubljanske lekarne, ali pa jih dobavlja blagajna sama kje drugje.
Če bolnik kako potrebno zdravilo ali kak potreben terapevtični pripomoček nabavi sam, mu povrne blagajna strošek le do zneska, ki bi ga morala izdati, če bi sredstvo predpisal blagajnični ali od njega odrejeni zdravnik in bi ga dobavila kaka ljubljanska lekarna ali določeno drugo dcbavilišče in le pod pogojem, da zahteva povračilo tekom 14 dni po dnevu nabave.
Če je bolnik potreben oskrbe v bolnici, blaznici ali kakem drugem zavodu za zdravljenje, označi zdravnik to na zdravniški nakaznici in blagajna izda bolniku nakaznico za sprejem v dotični zavod. Če gre član v tak zavod brez dovoljenja blagajne, povrne
blagajna troske le v slučaju, če je bila nujna sila in ne bi zadostovalo zdravljenje doma, temveč je neobhodno potrebno zdravljenje ravno v zavodu. V takem slučaju je treba blagajno o vstopu v zavod takoj naknadno obvestiti.
Če zboli član zunaj okoliša blagajne (n. pr. na potovanju, izletu, letovišču), ali če član, ki ima stalno bivališče v okolišu blagajne, začasno biva zunaj tega okoliša (n. pr. med šolskim letom radi študij) ali če blagajna v slučaju resnične potrebe članu dovoli bolniško oskrbo zunaj svojega okoliša (n. pr. obisk klinike ali kakega specijalista), če zboli član, ki prebiva v okolišu sre-skega poglavarstva ljubljanskega tako daleč od Ljubljane, da mu je nemogoče ali prete-žavno obračati se na blagajničnega zdravnika, ali če zboli član, ki se je izselil iz okoliša bolniškega sklada, ostal pa član izrednega podpornega sklada, iz katerega mu blagajna povrača tudi morebitne bolniške stroške (§ 4.) mu povrne blagajna vse brezdvomno dokazane potrebne stroške za bolniško oskrbo (za zdravnika, zdravila, terapevtične pripomočke, zavode za zdravljenje), toda le po predpisani tarifi in pod pogojem, da obvesti blagajno o tej oskrbi tekom 3 dni po dnevu pričetka oskrbe in zahteva povračilo tekom 14 dni po dnevu končanja oskrbe za ta slučaj obolelosti, oziroma, da odda to obvestilo v teh rokih na pošto. Take stroške povrača blagajna le za toliko časa, dokler je član radi
bolezni ali drugih tehtnih razlogov prisiljen, da se zdravi zunaj okoliša blagajne. Kakor hitro ti razlogi odpadejo, izgubi pravico do vsakršne oskrbe razen take v okolišu blagajne.
Za bolnike v bolnicah ali drugih zavodih za zdravljenje v okolišu ali zunaj okoliša blagajne plačuje blagajna oskrbne stroške za II. oskrbni razred ali za razred, ki je v drugih zavodih enak II. razredu splošne javne bolnice v Ljubljani, toda največ do zneska, ki ga je treba plačevati za II. razred splošne javne bolnice v Ljubljani in najdelj za dva meseca. Po preteku te dobe plačuje blagajna le stroške III. razreda. Za one, ki obole na kaki infekcijski bolezni, nadalje za otroke do 15. leta starosti in umobolne plačuje blagajna oskrbne stroške izključno le za III. razred navedene bolnice, oziroma tukajšnje bolnice za duševne bolezni. Blagajna plačuje pa oskrbne stroške v takih zavodih le toliko časa, dokler je po zdravniški izjavi v resnici potrebno, da se bolnik zdravi v zavodu in se še ne sme preseliti domov. Blagajna plačuje tudi stroške za prevoz v zdraviliške zavode in iz njih na bolnikov dom ali kraj, kamor je iz zavoda namenjen, v kolikor je prevoz in izbrani način prevoza potreben.
Blagajna je dolžna plačevati stroške za bolniško oskrbo (za zdravnika, zdravila, bolnico itd.) za ves čas bolezni, toda najdelj za dobo enega leta, od katere sme odpasti na oskrbo v bolnicah in zavodih največ šest mesecev.
Ako zboli član pred potekom osmih tednov zopet za boleznijo, za katero je bil ravno oskrbovan, se smatra to obolenje za nadaljevanje prvega obolenja in se vsa doba prvega obolenja všteva v podporno dobo enega leta, oziroma šest mesecev. Če zboli pa član po poteku osmih tednov po prenehanju prvega obolenja ali če zboli za drugo boleznijo, akoravno pred osmimi tedni, se smatra to obolenje za novo obolenje in se začenja eno-, oziroma polletna doba znova računati.
Članom, katerim je eno-, oziroma polletna podporna doba že potekla, dovoljuje lahko načelstvo v slučajih, vrednih posebnega ozira, podpore iz izrednega podpornega sklada (§ 8.).
Vsak član mora plačevati prispevke tudi med časom, ko uživa bolniško oskrbo.
Član, ki zahteva od blagajne povračilo stroškov za bolniško oskrbo, mora te stroške brezdvomno dokazati, in sicer vsakemu posameznemu slučaju primerno, n. pr. z zdravniškim potrdilom, iz katerega je razvidna vrsta bolezni, kdaj se je bolezen začela in do kdaj je trajala, dnevi vsakokratne zdravniške pomoči (ordinacije), po potrebi dejstvo, da je bila nujna sila za zdravniško pomoč ali za sprejem v bolnico, da je bilo in do katerega dne je bilo zdravljenje v bolnici neobhodno potrebno, da in do katerega dne član ni bil sposoben za prevoz v okoliš blagajne, dalje z recepti in računi
z označenimi dnevi bolniške oskrbe in nabave zdravilnih sredstev itd. Stroške za zdravniška potrdila mora nositi član sam, razen, če mu je bilo vsled nujne sile ali bivanja predaleč od Ljubljane ali izven okoliša bolniškega sklada nemogoče, da bi se bil obrnil do blagajničnega zdravnika.
B.	P o r o d n i n a.
Vsaka članica ima v slučaju poroda, in sicer tudi če je rodila mrtvega, toda razvitega otroka, pravico do porodnine, oziroma prispevka k stroškom za babico, ki znaša 600 Din, za vsakega nadaljnjega otroka (pri dvojčkih itd.) pa po 200 Din. Če porodnica umre, se izplača porodnina njenim rodbinskim članom; če jih ni, plača pa blagajna babico, če jo je porodnica imela, do višine gornjih zneskov.
C.	Pogrebnina.
Za vsakega umrlega člana, kakor tudi za mrtvorojenega, toda razvitega otroka člana, plača blagajna njegovim svojcem, ki so oskrbeli pogreb, pogrebnino v znesku 100 Din. Razen tega izplačila iz pogrebnega sklada plačuje blagajna ostanek še iz izrednega podpornega sklada za pogrebe ceno II. razreda po dogovorjeni tarifi Mestnega pogrebnega zavoda.
Če ni svojcev, ki so oskrbeli pogreb, plača blagajna pogreb na preje navedeni način (iz obeh navedenih skladov).
§ 8.
Izredni podporni sklad.
Dočim ima do blagajničnih dajatev, naštetih v § 7., (razen onih iz izrednega podpornega sklada) v danem slučaju vsak član izterljivo pravico, ki jo lahko uveljavi s tožbo pred razsodiščem, čigar sklepe v slučaju potrebe izvršuje redno sodišče, nima pa nihče tožne pravice do podpore iz izrednega podpornega sklada.
Namen izrednemu podpornemu skladu je v prvi vrsti, da daje članom izredne podpore, zlasti v smrtnem slučaju in v svrho bolniške, preprečevalne (profilaktične) in okrevalne oskrbe, do katere po pravilih nimajo ali nimajo več pravice. Tako n. pr. daje dodatke k pogrebninam (gl. § 7. C), plačuje bolniške stroške za člane, ki so vsled izselitve iz okoliša bolniškega sklada prenehali biti člani bolniškega sklada, a so ostali člani izrednega podpornega sklada (§ 4), daje dodatke k zavarovalnim dajatvam, določenim v pravilih, prispeva k stroškom, ki presegajo v pravilih določeno višino, k bolniškim stroškom za člane, ki jim je eno-, oziroma polletna podporna doba že potekla, k stroškom za operacije, za razne zoboteh-nične naprave ali za drage načine specialnega zdravljenja, ki sicer niso neobhodno potrebni, od katerih je pa pričakovati koristi, k stroškom v ortopedičnih zavodih, zdraviliščih in kopališčih in za vozne stroške tjakaj
in nazaj za člane, ki sicer niso «bolni« v navadnem pomenu besede, ki so pa vendar potrebni nege in okrepljenja, tako n. pr. za člane s skrivljeno hrbtenico, s škrofu-lozno ali jetično konstitucijo, za bledične in slabokrvne člane, za rekonvalescente, ki so potrebni premembe zraka itd., dalje daje podpore v slučajih izredne potrebe ali izrednih nesreč, plačuje članarino mesto potrebnih članov, daje podpore nosečim in doječim materam, dovoljuje lahko prispevke za akcije proti ljudskim kugam (jetika, spolne bolezni, alkoholizem) in sploh pospešuje ljudsko zdravstvo in zlasti zdravstvo svojih članov.
Izredni podporni sklad upravlja načelstvo, kateremu pa občni zbor lahko predpiše temeljna načela, ki se jih mora pri podeljevanju podpor držati, tako n. pr. kakšne slučaje mora v prvi vrsti upoštevati, katero skupno vsoto smejo doseči vse tekom prihodnjega poslovnega leta podeljene podpore, koliko podpore sme dovoliti načelstvo v posameznem slučaju, koliko za enega člana ali za eno družino tekom vsega leta, čez koliko časa sme član ali družina dobiti vnovič podporo itd.
Za izredno podporo je treba posebej prositi, razen za dodatke k pogrebninam, določene v § 7. C. O prošnjah odločuje načelstvo, a se lahko vsak član pritoži na občni zbor. Pritožbo je treba vložiti vsaj tri dni pred občnim zborom pismeno pri načelstvu.
V slučaju potrebe pa služi izredni podporni sklad do vse svoje višine za pokritje morebitnih primanjkljajev, ki bi se pokazali pri bolniškem ali pogrebnem skladu vsled morebitne njune nezadostne dotacije.
§ 9.
Dohodki blagajne. Blagajnični skladi.
Dohodki blagajne obstojajo:
1.	iz pristopnin,
2.	iz mesečnih zavarovalnih prispevkov (premij),
3.	iz daril, volil in drugih prejemkov, in
4.	iz obresti plodonosno naložene bla-gajnične imovine.
Imovina blagajne obstoja iz treh skladov, in sicer:
1.	iz bolniškega sklada,
2.	iz pogrebnega sklada in
3.	iz izrednega podpornega sklada.
Z imovino vsakega izmed teh treh skladov je treba po zakonu posebej gospodariti, denar zaračunavati in hraniti.
Iz bolniškega sklada se plačuje stroške za bolniško oskrbo in porodnine, določene v § 7. teh pravil, iz pogrebnega sklada v istem paragrafu določene pogrebnine, iz izrednega podpornega sklada pa izredne podpore (§ 8. in deloma 7.).
Upravnih in drugih skupnih stroškov blagajne plačuje polovico bolniški in polovico pogrebni sklad.
Od mesečnih prispevkov pripada vsakemu skladu tisti del, ki je določen v § 6.
Od pristopnin pripada polovica bolniškemu in polovica pogrebnemu skladu, enako od dohodkov, naštetih pod točko 3. tega paragrafa, v kolikor darovalec itd. slednjih zneskov ni izrečno naklonil gotovemu skladu.
Od obresti pripadajo vsakemu skladu obresti njegove imovine.
§ 10.
Knjigovodstvo in polaganje računov.
Blagajna mora voditi natančen zaznamek članov, v katerem morajo biti za vsakega člana vpisani njegovi najvažnejši osebni, zlasti rojstni podatki in dan pristopa, in iz katerega mora biti razvidno, kateri člani spadajo k isti družini.
Blagajna vodi knjige in polaga račune po načelih enostavnega knjigovodstva, pri čemer uporablja vzorec F., predpisan z ministrskim ukazom z dne 1. decembra 1892., št. 203 drž. zak. Knjige in račune mora sklepati z 31. decembrom vsakega leta in do 15. februarja prihodnjega leta sestaviti za vsakega izmed treh skladov, naštetih v § 9. teh pravil, poseben računski zaključek z računom o dohodkih in stroških in z izkazom o imovini po vzorcu C gornjega ukaza.
Računske zaključke mora nadzorovalni odbor vsaj do konca februarja pregledati,
nakar jih predloži načelstvo z letnim poročilom o splošnem delovanju blagajne občnemu zboru v odobritev.
Po tej odobritvi, toda po zakonu vsaj do konca marca, se mora predložiti kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani letno poročilo, računske zaključke z izkazom o stanju in naložbi rezerve in statistično poročilo o stanju članov, o bolezenskih razmerah, o umrljivosti itd. Statistično poročilo je treba sestaviti po vzorcu D, predpisanem po gornjem ukazu.
§ 11-
Višina blagajničnih skladov. Bolniški in pogrebni rezervni sklad.
Imetje vsakega sklada obstoja iz prebitka njegovih aktiv nad njegovimi pasivi.
Imetje bolniškega in imetje pogrebnega sklada morata doseči in obdržati gotovo spodaj določeno najmanjšo višino, ki tvori rezervni sklad za pokritje morebitnih izdatkov, povzročenih po izrednih okolnostih, če redni dohodki ne bi mogli pokriti nastale potrebe in zagotoviti članom dajatev, ki jim jih je blagajna po pravilih dolžna dajati.
Blagajna mora skrbeti, da bolniški rezervni sklad in pogrebni sklad dosežeta dvakratno višino povprečnih letnih izdatkov dotičnega sklada v zadnjih petih računskih letih, in ju mora, če treba, zopet dopolniti do te višine. Dokler rezervna sklada teh zne-
skov ne dosežeta ali če bi padla pod ta zneska, mora blagajna zanju zalagati najmanj 20% članskih mesečnih prispevkov, določenih za bolniški, oziroma pogrebni sklad.
Ce se pokaže iz letnih računskih zaključkov, da se kateri izmed rezervnih skladov, dokler še ni dosegel predpisane dvakratne višine povprečnih letnih izdatkov, ne povečava vsako leto za 20% pripadajočih mu članskih prispevkov, ali da je vsled večjih izdatkov kakor so dohodki padel pod to dvakratno višino, je treba, če se primanjkljajev ne da odpraviti z odkazi iz morebitnega prebitka drugega izmed obeh skladov ali z odkazi iz izrednega podpornega sklada, zvišati članske prispevke ali znižati blagajnične dajatve ter v to svrho primemo spremeniti blagajnična pravila.
Če se pri bolniškem ali pogrebnem skladu, čigar rezervni sklad raste po predpisih vsako leto za 20% pripadajočih mu članskih prispevkov ali pa je že dosegel predpisano dvakratno višino povprečnih letnih izdatkov, iz letnih računskih zaključkov pokaže posloven prebitek, se mora ta prebitek v prvi vrsti porabiti za pokritje morebitnega primanjkljaja pri drugem izmed obeh skladov, če pa takega primanjkljaja ni ali če po njega pokritju še kaj prebitka preostane, lahko občni zbor sklene, da se prebitek pripiše v povečanje rezervnega sklada, da se odkaže izred-
nemu podpornemu skladu, da se blagajnične dajatve primerno zviša ali prispevke zniža ali pa da se prebitek porabi deloma v eno, deloma v drugo izmed navedenih svrh.
Za izredni podporni sklad višina imetja ni določena, oziroma zanj ni treba nabrati rezervnega sklada.
Vendar je pa blagajnično načelstvo dolžno skrbeti, da ostane v tem skladu vedno toliko denarja na razpolago, da je izplačevanje dodatkov k pogrebninam, določenih v § 7. C, z ozirom na statistiko umrljivosti zasigurano.
§ 12.
Nalaganje imetja.
Blagajnično imetje se sme nalagati samo
1.	v vrednostnih papirjih, primernih za nalaganje pupilarnega imetja,
2.	v pupilarno varnih hipotekah,
3.	v poštni hranilnici in v drugih regu-lativnih hranilnicah Jugoslavije,
4.	v obrestonosnih nepremičninah, če ne ostanejo obremenjene nad eno tretjino nakupne cene.
Nepremičnine, ki ne donašajo nikakih obresti, sme blagajna pridobivati le, da jih sama uporablja kot poslovne prostore, zdravilišča, oskrbovališča in lekarne.
Po zakonu je treba hraniti denar vsakega sklada ločeno.
§ 13.
Upravni in kontrolni organi blagajne.
Blagajnične zadeve upravljata načelstvo in občni zbor.
Razen teh posluje kot kontrolni organ nadzorovalni odbor v zadevah, ki so mu od-kazane po teh pravilih.
§ 14.
Sestava in poslovna doba blagajničnega načelstva.
Blagajnično načelstvo sestoji iz petnajstih, za dobo treh let izvoljenih članov in iz treh namestnikov.
Člani načelstva in njihovi namestniki morajo biti svojepravni jugoslovanski državljani. (Svojepravne so osebe, ki imajo pravico, da svoje premoženje same upravljajo).
Prvo načelstvo tvorijo osebe, ki so naštete v § 27. Njihov mandat poteče s prvim občnim zborom. Deset članov načelstva in vse tri namestnike izvolijo na občnem zboru prisotni odposlanci rednih članov iz srede rednih članov in obenem določijo, kateri izmed kandidatov naj opravlja službo načelnika, podnačelnika, tajnika, blagajnika, knjigovodje in namestnikov tajnika, blagajnika in knjigovodje; ostalih pet članov imenuje pa mestna občina kot podporna članica, oziroma jih izvoli mestni občinski svet iz
svoje srede, od katerih naj eden pripade upravi Mestne hranilnice ljubljanske.
Člani načelstva in namestniki se volijo z vzklikom ali pa z glasovnicami na ta način, da napiše vsak volilni upravičenec na glasovnico toliko imen, kolikor članov in namestnikov je treba voliti, in poleg imena morebitno službo, ki naj jo dotičnik opravlja.
Izvoljeni so tisti, ki dobe za gotovo službo največ glasov. Med tistimi, ki so dobili enako število glasov, odločuje žreb, ki ga potegne voditelj volitve.
Volitev vodi dosedanje načelstvo.
Ako je načelnik, tajnik, blagajnik ali knjigovodja začasno zadržan (vsled bolezni, dopusta itd.), stopi na njegovo mesto za ta čas podnačelnik, oziroma tajnikov, blagajnikov ali knjigovodjev namestnik, ako pa kateri izmed naštetih funkcijonarjev načelstva ali izmed namestnikov trajno odpade (vsled smrti, odstopa, izstopa iz službe ali drugačnega prenehanja članstva itd.), preden je potekla triletna poslovna doba, se vrši za njegovo mesto dopolnilna volitev. Če je pri tej dopolnilni volitvi morda dosedanji namestnik izvoljen za pravega funkcijonarja, se vrši potem takoj še dopolnilna volitev namestnika. Kdor je bil izvoljen pri taki dopolnilni volitvi, ostane pa le tako dolgo na tem mestu, kolikor časa bi bila še trajala poslovna doba odpadlega člana.
Vsak član in namestnik načelstva se lahko zopet izvoli.
Vsako spremembo v sestavi načelstva, če je trajno odpadel kak član načelstva ali namestnik, je treba naznaniti kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
§ 15.
Opravilni red blagajničnega načelstva.
Načelstvo ima seje po potrebi. Na za htevo vsaj 5 članov načelstva je treba sklicati izredno sejo.
Seje sklicuje in jim predseduje načelnik, če je zadržan, pa podnačelnik.
Načelstvo je sklepčno, če so bili vabljeni L seji vsi člani načelstva in nadzorstva in je s predsednikom seje skupaj vsaj sedem članov načelstva pri seji prisotnih.
Sklepa se z večino glasov prisotnih članov načelstva. Pri enakem številu odločuje glas predsednikov.
Posvetovanju in sklepanju o njegovih lastnih zadevah ali o zadevah njegovih družinskih članov dotični član načelstva, oziroma nadzorstva, ne sme prisostvovati.
O sejah je treba voditi zapisnik, ki obsegaj dan seje in njene udeležnike, bistvo poročil in doslovne sklepe ter podpis predsednikov in tajnikov.
§ 16.
Pravice in dolžnosti blagajničnega načelstva.
Načelstvu je poverjeno vse poslovanje in zastopstvo blagajne razen tistih zadev, ki so izrečno pridržane občnemu zboru, nadzorovalnemu odboru in razsodišču.
Kot svoje pravice An dolžnosti izvršuje zlasti sledeče posle:
1.	sprejema in izključuje člane (glej §§ 2. in 4. pravil),
2.	nadzoruje redno plačevanje članskih prispevkov in izplačevanje podpor,
3.	dovoljuje v pravilih določene podpore in podpore iz izrednega podpornega sklada in naknadno odobrava podpore, ki jih sme v nujnih slučajih odkazovati načelnik, oziroma podnačelnik,
4.	odločuje o ugovorih, prizivih in pritožbah blagajničnih članov proti odredbam blagajničnih organov,
5.	medsebojno nadzoruje vodstvo knjig in računov in gospodarjenja z blagajničnim denarjem,
6.	najema in odpušča morebitne bla-gajnične uslužbence in jim daje službena navodila,
7.	sklepa pogodbe z zdravniki, lekarnarji, dobavitelji, zdravilišči itd.,
8.	upravlja blagajnično imetje, zlasti plodonosno nalaga razpoložljivi denar,
9.	sklicuje občni zbor, pripravlja predmete, o katerih naj občni zbor sklepa, mu
predlaga letna poročila in računske zaključke in izvršuje njegove sklepe,
10.	predlaga nadzorovalnemu oblastvu letna poročila in računske zaključke in mu poroča o uspehu njihovega pregledovanja.
§ 17.
Nadzorovalni odbor.
Vse poslovanje blagajne nadzoruje nadzorovalni odbor, ki sestoji iz 6 članov, od katerih izvolijo dva člana odposlanci rednih članov na občnem zboru izmed rednih bla-gajničnih članov, štiri člane imenuje pa mestna občina, oziroma jih izvoli mestni občinski svet iz svoje srede, od katerih naj eden pripada upravi Mestne hranilnice ljubljanske.
Za člane nadzorstva zamorejo biti izvoljeni le svojepravni jugoslovanski državljani, ki niso že na kak drug način udeleženi pri upravljanju blagajne.
Poslovna doba nadzorovalnega odbora traja eno leto. Njegovi člani ne smejo vršiti svoje službe dve leti zaporedoma, tako, da ne smejo biti zopet voljeni za leto, ki sledi neposredno njihovemu poslovnemu letu.
Nadzorovalni odbor mora nadzorovati vse poslovanje blagajne, zlasti natančno izpolnjevanje določil zakona, pravil in drugih veljavnih predpisov, mora od časa do časa pregledovati knjigovodstvo in škontrovati blagajno, mora pregledavati računske zaključke in izkaze o stanju in naložbi rezerv
in o uspehu tega pregledovanja poročati občnemu zboru.
Če občni zbor na podlagi tega poročila nadzorovalnega odbora odreče načelstvu odvezo, mora načelstvo odstopiti.
Člani nadzorstva imajo pravico, da prisostvujejo sejam načelstva s posvetovalnim glasom in jih je treba v to svrho ik vsaki seji povabiti.
Nadzorovalni odbor izvoli iz svoje srede z navadno večino glasov predsednika in njegovega namestnika. Pri enakem številu glasov odločuje žreb, ki ga potegne najstarejši neprizadeti član nadzorstva.
Na zahtevo vsaj treh članov nadzorstva mora sklicati predsednik, oziroma njegov namestnik, sejo nadzorovalnega odbora.
Nadzorovalni odbor sme na podlagi soglasnega sklepa zahtevati, da se skliče izreden občni zbor.
§ 18.
Občni zbor.
Načelstvo mera sklicati vsako leto vsaj v mesecu marcu reden občni zbor, izredne občne zbore pa, kadar se mu zdi to potrebno, kadar je sklenil to občni zbor ali kadar zahteva to z napovedjo vzroka soglasno ves nadzorovalni odbor, ali vsaj 50 za glasovanje upravičenih odposlancev rednih članov ali pa mestna občina ali Mestna hranilnica ljubljanska kot podporni članici. V takih primerih mora sklicati načelstvo izreden občni
zbor vsaj tekom 4 tednov od dneva predmetnega sklepa občnega zbora ali zahtevka navedenih upravičencev.
Vsak občni zbor je treba sklicati vsaj 4 dni preje, ga razglasiti na način, označen v § 22., in je nanj vabiti vse za glasovanje upravičene odposlance rednih članov in mestne občine ter Mestne hranilnice ljubljanske.
V vabilu je treba navesti predmete, o katerih se bo razpravljalo na občnem zboru, in kraj, dan in uro sestanka.
Vsak član blagajne ima neglede na vprašanje, ali sme na občnem zboru tudi glasovati, pravico, da se občnega zbora udeleži in stavi ter zagovarja predloge, katere mora dati načelstvo na dnevni red, če so mu bili vsaj 3 dni pred občnim zborom pismeno vročeni.
Občni zbor zastopa sicer celoto vseh članov in so njegovi sklepi, če se zlagajo s pravili, za vse člane obvezni, vendar pa občni zbor ne sestoji iz vseh članov, temveč le odposlancev z glasovalno pravico.
Kot odposlanci rednih članov imajo glasovalno pravico vsi zastopniki rednih članov v načelstvu, nadzorovalnem odboru in razsodišču in vsi že 21 let stari, v § 2. teh pravil našteti aktivni in upokojeni nameščenci in nameščenke in njihove vdove in sirote, toda za vsako družino le njen poglavar, oziroma oseba, od katere izvajajo ostali družinski člani pravice do blagajničnega članstva, od ostalih družinskih članov pa le tisti, ki imajo
vsled morebitnega nameščenja pri mestni občini samostojno pravico do članstva, tako, da ima z navedeno izjemo vsaka družina le en glas. Glasovalno pravico je treba izvrševati le osebno in je vsakršno pooblastilo izključeno.
Mestna občina in Mestna hranilnica ljubljanska kot podporni članici pošiljata lahko v občne zbore svoja zastopnika ali več zastopnikov. Kot taki poslujejo lahko njeni v načelstvo, nadzorovalni odbor in razsodišče odposlani zastopniki.
Pri vsakem glasovanju, katerega se je udeležilo tudi zastopstvo mestne občine in Mestne hranilnice ljubljanske veljajo glasovi tega zastopstva za polovico toliko glasov, kolikršno je število na občnem zboru prisotnih, za glasovanje upravičenih rednih članov, tako, da ima mestna občina in Mestna hranilnica ljubljanska na občnih zborih pravico do ene tretjine glasov. Če zastopniki mestne občine in Mestne hranilnice ne bi vsi enako glasovali, se porazdeli mestni občini in Mestni hranilnici ljubljanski pripadajoče število glasov med nje sorazmerno. Morebitnih ostankov pri delitvah se ne upošteva.
§ 19.
Področje občnega zbora in način sklepanja.
Le občni zbor ima pravico:
1.	voliti načelstvo, nadzorovalni odbor in razsodišče,
2.	sklepati o pridobitvi in prodaji nepremičnin,
3.	določevati temeljna načela o uporabi sredstev izrednega podpornega sklada,
4.	spreminjati pravila,
5.	sklepati o letnem poročilu in odvezi načelstva,
6.	zasledovati zahtevke blagajne, ki nastanejo proti članom načelstva ali nadzorovalnega odbora vsled njihovega morebitnega nepravilnega poslovanja in voliti pooblaščence za zasledovanje teh zahtevkov,
7.	odločevati o pritožbah zoper načelstvo v zadevi sprejemanja članov (§ 3.) in podeljevanje podpor iz izrednega podpornega sklada. (§ 8.),
8.	sklepati o pristopu k »Zvezi bolniških blagajn« in izstopu iz nje,
9.	sklepati o razdružitvi blagajne.
Občni zbor je sklepčen, ako je navzoča
vsaj četrtina za glasovanje upravičenih odposlancev rednih članov. Kadar se jih ne zbere toliko, se vrši pol ure po določeni uri na istem prostoru nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen brez ozira na število prisotnih glasovalnih upravičencev, kar je treba pa v vabilu na občni zbor izrecno omeniti.
Sklepa se z nadpolovično večino oddanih veljavnih glasov, v kolikor drugačno razmerje glasov ni izrecno v pravilih določeno. (§ 20.) Pri enakem številu glasov odločuje glas predsednikov.
Občnemu zboru predseduje načelnik, če je zadržan, pa podnačelnik.
če občni zbor načelstvu odreče odvezo, je treba voliti novo načelstvo, ki mora preiskati poslovanje prejšnjega načelstva, če treba uvesti zoper njega zakonite korake in o tem poročati prvemu občnemu zboru.
O vsakem občnem zboru je treba voditi zapisnik, v katerem je označen dnevni red, sklepčnost, bistvo razprav, storjeni sklepi in veljavnost sklepov (potrebno število glasov).
Zapisnik morata podpisati predsednik in tajnik ter dva overovatelja.
§ 20.
Spremembe pravil. Razdružitev blagajne.
Za sklep o spremembi pravil in o zvišanju ali znižanju članskih prispevkov in blagajničnih zavarovalnih dajatev je treba pritrditve vsaj dveh tretjin na občnem zboru oddanih veljavnih glasov, za sklep o razdružitvi blagajne pa pritrditve vsaj štirih petin na občnem zboru zastopanih veljavnih glasov.
Ob prostovoljni razdružitvi blagajne mora zadnje načelstvo urediti in izvršiti še tekoče posle.
To načelstvo mora predvsem preskrbeti, da poravna iz razpoložljive blagajnićne imovine v prvi vrsti že nastale terjatve zavarovanih članov, potem pa morebitne druge dolgove blagajne, in mora morebitni preo-
stanek premoženja plodonosno naložiti v Mestni hranilnici ljubljanski ter oddati eventualni novi bolniški blagajni mestnih nameščencev ljubljanskih, ki bi se ustanovila tekom petih let po razdružitvi obstoječe blagajne.
Ako se v navedenem roku nova blagajna ne ustanovi, osnuje zadnje načelstvo iz preostalega premoženja fond za podpiranje obubožanih rodbin umrlih mestnih nameščencev, in sicer v prvi vrsti onih, ki so bili pred razpustom zavarovani in predpiše za upravljanje fonda pravilnik, ki mora določati glede sestave upravnega odbora, njegove sklepčnosti in sklepanja isto kot §§ 14. in 15. bla-gajničnih pravil glede blagajničnega načelstva.
Na občnem zboru storjeni sklep o razdružitvi blagajne mora načelstvo nemudoma naznaniti kr. banski upravi v Ljubljani.
§ 21.
Razsodišče.
V vseh sporih med zavarovanimi osebami in blagajno razen tistih, v katerih je dopuščena proti sklepom načelstva pritožba na občni zbor (§§ 3. in 8.), je izključno pristojno posebno razsodišče.
Razsodišče je sestavljeno iz šestih članov in treh namestnikov. Dva člana in enega namestnika izvolijo na občnem zboru odposlanci rednih članov izmed rednih članov, štiri člane in dva namestnika imenuje pa
mestna občina, oziroma jih izvoli mestni občinski svet iz svoje srede, od katerih naj eden pripada upravi mestne hranilnice ljubljanske.
Poslovna doba razsodišča traja tri leta, a sme biti vsak član in namestnik zopet izvoljen.
Člani in namestniki razsodišča ne smejo biti niti člani ali namestniki načelstva niti nadzorovalnega odbora.
Člani razsodišča volijo iz svoje srede z navadno večino glasov predsednika in njegovega namestnika. Pri enakem številu glasov odločuje žreb, ki ga potegne najstarejši neprizadeti član razsodišča.
Če član razsodišča pred potekom v pravilih določene triletne poslovne dobe odpade ali če ga je stranka odklonila (glej spodaj), stopi na njegovo mesto za ostanek poslovne dobe, oziroma za predmetni sporni slučaj, namestnik, in sicer na mesto zastopnika rednih članov izmed rednih članov izvoljeni namestnik, na mesto zastopnika mestne občine in Mestne hranilnice ljubljanske pa njegov namestnik, in sicer v prvi vrsti vselej po letih starejši.
Pritožbo na razsodišče je treba vložiti tekom štirinajstih dni, odkar je bil pritožnik obveščen o izpodbijanem odloku ali naredbi blagajničnega načelstva. Dneva obvestitve se ne všteva v ta štirinajstdnevni rok. Na pozneje vložene prošnje se ne ozira.
Pritožbo je treba vložiti pismeno v dveh izvodih na naslov razsodišča blagajne ali pa
jo podati na zapisnik pri predsedniku razsodišča, oziroma njegovem namestniku.
Da pritožbo laže in natančnejše sestavi, lahko vsak član blagajne, ki misli, da mu odlok ali odredba kakega blagajničnega organa krati pravice, zahteva, da mu izda načelstvo pismen odlok.
Vsaka stranka lahko odkloni člana razsodišča iz istih vzrokov, ki dajejo pravico, ^a se lahko odkloni sodnika (§§ 19. in 20. jurisdikcijske norme z dne 1. avgusta 1895., st- Ul..drž. zak.)
§ 19. jurisdikcijske norme slove:
Sodnika se sme v zadevah državljanskega (civilnega) prava odkloniti:
1- ako je v danem slučaju po zakonu izključen od izvrševanja sodnijskih pravil (glej spodaj),
2.	ako obstoja zadosten vzrok, da se lahko dvomi o njegovi nepristranosti.
§ 20. jurisdikcijske norme:
Sodniki so izključeni od izvrševanja sodnijskih opravil v zadevah državljanskega prava:
1.	v zadevah, v katerih so oni sami stranka ali glede katerih so s kako stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca,
2.	v zadevah svojih zakonskih žen ali takih oseb, ki so ž njimi v premi vrsti v sorodu ali svaštvu, ali s katerimi so v stranski vrsti do četrtega kolena v sorodu ali do drugega kolena v svaštvu,
3.	v zadevah svojih adoptivnih staršev (posinoviteljev) ali rejnikov, adoptirancev (posinovljencev) ali rejencev, svojih varovancev in oskrbovancev,
4.	v zadevah, v katerih so bili postavljeni ali so še postavljeni za pooblaščence ene izmed strank,
5.	v zadevah, v katerih so pri podrejenem sodišču sodelovali pri izdaji izpodbijane sodbe ali sklepa.
Na mesto odklonjenih članov razsodišča stopijo namestniki v zgoraj označenem vrstnem redu.
Če je bila vložena pritožba na razsodišče, mora predsednik nemudoma uvesti potrebne poizvedbe.
O pritožbi razpravlja razsodišče v ustni razpravi, pri kateri morajo biti ves čas prisotni vsaj štirje člani razsodišča in katere se morajo udeležiti tožnik ali njegov pooblaščenec in blagajnični načelnik ali od njega določeni član načelstva.
Razsodišče sklepa z navadno večino glasov. Pri enakem številu glasov odločuje glas predsednikov.
V ostalem razsodišče ni vezano na gotov sodni postopek, temveč posluje in odločuje po svoji najboljši vesti in vednosti.
Razsodišče sme zasliševati stranke kakor tudi priče in izvedence, ki pridejo prostovoljno pred razsodišče, le brez prisege. Niti proti strankam niti proti drugim osebam ne
sme uporabljati prisilnih sredstev ali jim prisojati kazni.
Prepise sklepa razsodišča je treba vročiti strankam pismeno po pošti ali po notarju, če se jim jih ne vroči osebno pred razsodiščem.
Na teh prepisih in na izvirniku sklepa razsodišča je treba navesti dan, kdaj je bil sklep sestavljen, poleg tega jih morajo podpisati vsi člani razsodišča, ki so se udeležili razprave, ker bi bil sicer sklep razsodišča neveljaven.
Prizivi proti sklepu razsodišča niso dopustni.
Neveljavnost sklepa razsodišča uveljavijo stranke lahko le iz vzrokov, navedenih v § 595. civilnega pravnega reda z dne
1.	avgusta 1895., št. 113., drž. zak.
§ 595. civilnega pravnega reda:
Sklep razsodišča je neveljaven:
1.	če sploh ni bilo nikake pogodbe o razsodišču, ali če je bila taka pogodba neveljavna, če je izgubila moč, preden je bil storjen sklep razsodišča ali pa je postala neveljavna za posamezni slučaj (pri naši blagajni ta točka sploh ne prihaja v poštev, ker je določeno v pravilih, da mora soditi v danem slučaju izključno le razsodišče),
2.	če stranka, ki trdi, da je sklep razsodišča neveljaven, v postopanju pred razsodiščem ni bila redno zaslišana, oziroma ni prišla do besede, ali če stranka v slučaju, da potrebuje zakonitega zastopnika, v tem
postopanju ni bila po njem zastopana, v kolikor ni bilo v zadnjem slučaju pravdanje naknadno v redu odobreno,
3.	če je bilo glede sestave ali sklepanja prekršeno kako določilo zakona ali pogodbe ali če izvirnika in prepisov sklepa razsodišča niso podpisali vsi člani razsodišča,
4.	če je razsodišče neopravičeno zavrnilo odklonitev kakega člana razsodišča,
5.	če je razsodišče prestopilo meje svoje naloge,
6.	če sklep razsodišča nasprotuje prisilnim pravnim predpisom,
7.	če je sklep razsodišča obsodil stranko na po zakonu nedopustno in prepovedano dejanje,
8.	če so dani predpogoji, pod katerimi se sme po § 530., točka 1—7, civilnega pravnega reda izpodbijati sodnijsko sodbo s tožbo za obnovo postopanja.
§ 530. civilnega pravnega reda:
Z razsodbo končano postopanje se sme na predlog stranke obnoviti:
1.	če je listina, na katero se opira razsodba, napravljena napačno ali potvorjena,
2.	če je zagrešila priča ali izvedenec krivo izpovedbo ali nasprotnik pri svojem zaslišanju krivo prisego in se razsodba opira na to izpovedbo,
3.	če se je doseglo razsodbo s kakim goljufivim dejanjem strankinega zastopnika, njenega nasprotnika ali nasprotnikovega za-
stopnika, ki je mora preganjati sodnija s kazenskim postopanjem,
4.	če je sodnik, izdajaje razsodbo ali kako prejšnjo odločbo, služečo razsodbi za podlago, zagrešil glede pravnega spora na škodo stranki kako prekršitev svojih uradnih dolžnosti, kaznivo po kazenskem zakonu,
5.	če je razsodba kazenskega sodišča, na katero se opira razsodba, razveljavljena z drugo razsodbo, ki je zadobila pravno moč,
6.	če stranka najde ali zamore odslej uporabljati razsodbo, ki je bila v istem zahtevku ali istem pravnem razmerju izdana že preje ter je že zadobila pravno moč, in ta razsodba izreka pravico med strankami v postopanju, katero je treba obnoviti,
7.	če stranka izve za nova dejstva ali najde ali zamore odslej uporabljati dokazila, s katerih navedbo in uporabo bi bila dosegla v prejšnjem postopanju sebi ugodnejšo razsodbo glavne stvari.
Radi okolnosti, navedenih v točkah 6. in 7., je obnova postopanja dopustna le tedaj, če se stranka brez svoje krivde ni mogla opirati na pravno moč razsodbe ali na nova dejstva ali dokazila pred koncem ustne razprave, po kateri je bila izdana razsodba prve stopnje.
Tožbo za razveljavljenje sklepa razsodišča je treba vložiti pismeno tekom nepo-daljšljivega roka osmih dni pri rednem so-
dišču prve stopnje, ki bi bilo poklicano za razsodbo v glavni stvari.
Ta rok pričenja z dnem, na katerega je bil stranki vročen sklep razsodišča, če se je izvedelo za vzrok za izpodbijanje šele pozneje, pa z dnem, na katerega je izvedela stranka za ta vzrok.
Tožba na neveljavnost sklepa razsodišča nima odložive moči, to je ne zabranjuje izvršitve sklepa.
V izvršitev sklepa razsodišča ali poravnave, sklenjene pred razsodiščem, je poklicano redno pristojno sodišče dolžnikovo.
Na zahtevo stranke morajo člani razsodišča na prepisu sklepa razsodišča pismeno potrditi, da je sklep zadobil pravno moč in je postal izvršljiv.
§ 22.
Zastopstvo na zunaj. Pravnoobvezna dejanja.
Razglasi.
Načelnik, kadar je zadržan, pa podna-čelnik, zastopa blagajno napram oblastvom in drugim osebam.
Blagajna si sme pod svojim imenom pridobivati pravice in prevzemati obveznosti, pri sodniji tožiti in tožena biti.
Za vse obveznosti blagajne jamči njenim upnikom le premoženje blagajne.
Njeno redno sodišče je sodišče v Ljubljani.
Vse spise in listine, iki obvezujejo blagajno, vse vloge na oblastva in vse spise, izdane po sklepu načelstva, morata podpisati načelnik, oziroma podnačelnik in en član načelstva.
Načelstvo ima pravico, da poveri drugim članom načelstva ali uradnikom blagajne za blagajno obvezno izdajanje potrdil v občevanju s člani in podpisovanje tekoče korespondence.
Vsak razglas blagajne je treba priobčiti članom potom okrožnice. Načelstvu je prepuščeno, da naznanja blagajnične objave tudi na drug način.
§ 23.
Nedopustnost zarubljenja itd. zavarovalnih terjatev.
Terjatev, do katerih ima zavarovanec po teh pravilih iztožljivo pravico, se ne more niti zarubiti niti zadeti z zagotovilnimi rubil-nimi odredbami. Izjema velja le v korist terjatvi za vzdrževanje (alimentacijo), obstoječi proti zavarovancu po zakonu.
V kolikor so rubežen (eksekucija) in za-gotovilne rubilne odredbe nedopustne, je brez pravne moči tudi vsakršno razpolaganje z zgoraj označenimi zavarovancu pripadajočimi terjatvami potom cesije (odstopa), nakazila, zastavi jenja ali potom kakega drugega pravnega opravila.
§ 24.
Oproščenje plačevanja pristojbin.
Vpis v register pomožnih blagajn, ki ga vodi ban Dravske banovine, kakor tudi vse obravnave, pogodbe in listine, potrebne za osnovanje in razvoj pravnih razmer med blagajno in zavarovanci ter vsa naznanila in poročila, ki jih je treba predlagati nadzorovalnemu oblastvu, so prosta pristojbin in kolkov.
§ 25.
Državno nadzorstvo.
Blagajna je podvržena državnemu nadzorstvu po določilih zakona z dne 16. julija 1892., št. 202 drž. zak., o registrovanih pomožnih blagajnah. Organom državnega nadzorstva se mora dovoliti vsak čas vpogled v knjige in blagajno in jim dati vsako potrebno pojasnilo.
§ 26.
Neuporabljivost zakonov o društvih za blagajno.
Ker je blagajna osnovana po posebnem zakonu o registrovanih pomožnih blagajnah, ne veljajo zanjo društveni patent z dne 26. novembra 1852., št. 253 drž. zak., in zakon o društvenem pravu z dne 15. novembra 1867., št. 134 drž. zak., oziroma zakon, ki bi morda stopil na njih mesto.
§ 27.
Vpis v register.
Prvo načelstvo mora skrbeti za vpis blagajne v register pomožnih blagajn.
Prvo načelstvo, ki mora biti v pravilih -imenoma našteto, kakor zahteva zakon, sestoji iz sledečih desetih članov in iz sledečih treh namestnikov kot zastopnikov rednih članov:
1.	Dr. Janko Vranci č, magistralni tajnik, Vojvode Mišiča cesta 21, t. č. načelnik,
2.	Oton Jeruc, podtajnik Mestne hranilnice ljubljanske, Karlovška cesta 32, t. č. podnačelnik,
3.	Ivan Koleša, magistralni oticijal, Goru-pova ulica 4, t. č. tajnik,
4.	Josip Smole, magistralni računski oli-cijal, Kolezijska ulica 34, t. č. knjigovodja,
5.	Lovro Šuštar, magistralni računski oficijal, Gosposka ulica 3, t. č. blagajnik,
6.	Tomislav Iglič, magistralni sluga, Hranilnična cesta 13,
7.	Fran Kodelja, mestni nadmonter, Poljanska cesta 19,
8.	Pavla Konjarjev a, mag. oficijan-tinja, Wolfova ulica 6,
9.	Ivan Zirkelbach, magistralni ofici-jant, Poljanska cesta 73,
10.	J a n e z Zupan, užitninski nadzornik, Pražakova ulica 10,
11.	Drago Mohor č, magistralni asistent, Za gradom 2, t. č. tajnikov namestnik,
12.	J a n k o Jarc, magistralni računski ofi-cijal, Gradišče 13, t. č. knjigovodjev namestnik, in
13.	Milan Sterlekar, oficijal Mestne hranilnice ljubljanske, Dolenjska cesta 50, t. č. blagajnikov namestnik.
Mestno občino ljubljansko kot podporno članico zastopa v načelstvu sledečih pet članov občinskega sveta:
Jakob Bole, gostilničar in posestnik, Kersnikova ulica 5,
Engelbert Franchetti, brivski mojster in načelnik Zveze obrtnih zadrug, Šubičeva ulica 3,
Ivan Kocmur, podravnatelj okrajne bolniške blagajne, Križevniška ulica 10,
Ivan Pengov, podobar. Kolodvorska ulica 20,
Valentin Vončina, sodni oficijal v pok., Dolenjska cesta 14.
Opr. št. IV. — 15.158/20.
Predmet: Registriranje bolniške blagajne
Bolniški blagajni mestnih uslužbencev
v
Ljubljani.
Deželna vlada, poverjeništvo za socijalno skrb, je na podlagi § 5 zakona z dne 16. julija 1892., drž. zak., št. 202, o registrovanih pomožnih blagajnah, vpisala v register registrovanih pomožnih blagajn »Bolniško blagajno mestnih nameščencev ljubljanskih«, registrovano pomožno blagajno, pod št. 1/R—21 z dne 11. jan. 1921. Registrovanje se objavi na Vaše stroške v uradnem
listu.
Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrb,
v Ljubljani, dne 12. januarja 1921.
L. S.
Poverjenik: Ribnikar s. r.
.
: n ß i f đ u L j
■
;
'	n:
i .	j-,....
1 ' ' ■ ' ; . ,
: ti
.
.g J
■ '	- 'i c:: i. i.::
Kazalo.
Stran
§	1. Ime, namen, oddelki, sedež in pokrajinsko
področje blagajne...........................5
§ 2. Kdo lahko postane član blagajne? ...	6
§ 3. Pričetek članstva. Članske knjižice ...	8
§	4.	Prenehanje članstva.......................10
§	5. Pravice in dolžnosti članov. Način plačevanja zavarovalnih prispevkov (premij) .	12
§	6. Koliko morajo plačevati člani pristopnine
in mesečnih zavarovalnih prispevkov .	.	14
§	7.	Do katerih blagajničnih dajatev imajo člani
pravico....................................16
A.	Bolniška oskrba....................16
B.	Porodnina..........................23
C.	Pogrebnina........................23
§ 8. Izredni podporni sklad......................24
§ 9. Dohodki blagajne. Blagajnični skladi .	. 26
§ 10. Knjigovodstvo in polaganje računov .	.	26
§ 11. Višina blagajničnih skladov. Bolniški in
pogrebni rezervni sklad....................28
§ 12. Nalaganje imetja...........................30
§13. Upravni in kontrolni organi blagajne .	.	41
§ 14. Sestava in poslovna doba blagajničnega
načelstva..................................31
§ 15. Opravilni red blagajničnega načelstva .	. 33
§ 16. Pravice in dolžnosti blagajničnega načelstva ......................................34
§ 17. Nadzorovalni odbor.........................35
Stran
§ 18. Občni zbor.............................36
§19. Področje občnega zbora in način sklepanja 38 § 20. Spremembe pravil Razdružitev blagajne 40
§ 21. Razsodišče................................41
§ 22 Zastopstvo na zunaj. Pravnoobvezna dejanja. Razglasi..................................48
§ 23. Nedopustnost zarubljenja itd. zavaroval*
nih terjatev..............................49
§ 24. Oproščenje plačevanja pristojbin ...	50
§ 25. Državno nadzorstvo........................50
§ 26. Neuporabljivost zakonov o društvih za blagajno ........................................ 50
§ 27. Vpis v register...........................51
NATISNILA „UČITELJSKA TISKARNA' V LJUBLJANI
Slovanska knjižnica
6K n
B 6319
66009015763
COBISS ©