ff 263360 OBISK S KOROŠKE V četrtek, 26. junija 1975 dopoldne, nas je obiskala štiričlanska delegacija deželnega vodstva Komunistične partije Avstrije za Koroško. Uvodoma so jih predstavniki tovarne seznanili z delom osnovne organizacije Zveze komunistov, delavskim samoupravljanjem, delegatskim sistemom in razvojem ter uspešnostjo poslovanja organizacije združenega dela v zadnjih nekaj letih. Gostje so pokazali precejšnje zanimanje za ustroj delegatskega sistema, vlogo sindikata, posebej pa za delovne pogoje zaposlenih, predvsem žensk. Ob koncu razgovorov pa so si gostje ogledali še proizvodne prostore nove tovarne. Obisk je bil obenem tudi prvi poskus novega načina sprejema delegacij na republiški ravni. Tokrat so bili gostje najprej seznanjeni z delom v osnovni organizaciji ter so šele kasneje imeli razgovore z najvišjimi političnimi predstavniki naše republike. Ob koncu obiska nam je sekretar ARNULF RAIMUND za naše glasilo dal sledečo izjavo: „Obisk pri vas je name naredil izreden vtis, predvsem sem impresioniran nad modernimi obrati. V kratkem razgovoru z vašimi predstavniki sem se lahko prepričal, da vsak delavec posebej in vsi skupaj živite s tovarno in za tovarno. Vašim delavcem je lahko upravljati s tako organizirano proizvodnjo, slišal pa sem tudi, da naraščajo osebni dohodki, torej se standard neprestano dviga. Imponira me skrb za življenjske razmere vsakega posameznika. V okolici sem videl polno delavskih hišic, to je izraz napredka delovnega človeka. Vsem zaposlenim v Colorju želim veliko uspehov na delovnih mestih ter uspešno razvijanje samoupravnega sistema." Za izjavo smo zaprosili tudi vodjo spremstva PETRA HEDETA, predsednika komisije pri CK ZKS za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja ZK, ki je dejal: ,,Tako gostje kot mi smo zadovoljni z obiskom. Naš namen je dosežen, saj želimo in moramo delovne uspehe prikazati tudi drugim. Prvič sem v Colorju in vidim, da je to marljiv kolektiv. Vaša partijska organizacija je pomlajena in bo treba še precej naporov za poglobitev socialističnih odnosov, za krepitev delavstva. Manj smo slišali o sindikatu kot mobilizatorju delovnih ljudi, vemo pa, da si samoupravljanja brez njega ne moremo predstavljati." Topel sprejem delegacije na tovarniškem dvorišču . . . — razgovori so potekali v prijateljskem, vendar delovnem vzdušju . . . vprašanj je bilo na pretek . . . Franci Petek, dipl. ing., je gostom razkazal proizvodne prostore v novi tovarni . . . Foto: Franci Rozman — gostom je bilo v kratkem času treba povedati kar največ .. . VOLILI SMO Zaradi odhoda iz naše organizacije združenega dela članov delegacije za zbor združenega dela občine Ljubljana — Šiška: Tjaše Drnovšek, dipl. ing., Sonje Krajšek, Francija Rozmana in Ivana Smoliča, smo dne 7. julija izvedli nadomestne volitve. IZVOLJENI SO BILI: Iz finančnega sektorja Milena Kisovec razvojnega sektorja Marko Breber, dipl. ing. komercialni sektor Ivo Lukanovič Anica Bukovec Anica Bukovec je bila izvoljena v delavski svet namesto Ivana Smoliča (šel v pokoj). Volili so vsi, ki so bili na dan volitev na delu in že večina v prvih jutranjih urah. STRELJANJE V čast 33-letnice formiranja Prve proletarske slovenske brigade „Tone Tomšič" je bilo v nedeljo 13. 7. v vojašnici Borisa Kidriča v Šentvidu ekipno strelsko tekmovanje z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo precejšnje število strelskih ekip delovnih organizacij in strelskih družin ljubljanskih ob- čin. Kot vseh doslej pomembnejših tekrpovanj, tako seje tudi tega tekmovanja udeležila 4-članska ekipa SD Col or v naslednji sestavi: Krelj Franc, Krelj Stane, Burgar Ivan ter Hribernik Marjan. Na tekmovanju, ki je potekalo v prijetnem vzdušju in odlični organizaciji članov SD Proleter na novem avtomatskem strelišču, so naši fantje dosegli prvo mesto med ekipami delovnih organizacij in tako še enkrat potrdili kvaliteto strelstva naše SD. Na kraju naj v pojasnilo nekaterim, ki nam že očitajo hvalisanje in povzdigovanje naših strelcev, povem naslednje: Strelstvo je ena izmed športnih panog, ki je bila in je še danes preveč zapostavljena, oziroma se ji ne posveča toliko pozornosti, kot bi se ji moralo po njeni funkciji, ki jo ima v športnem in ne nazadnje v družbenopolitičnem življenju. Propaganda ter ostala obvestila preko sredstev javnega obveščanja pa so najboljši način, da se postavi strelstvo na pot, ki bo vodila k najširšim ljudskim množicam. Zato so uspehi naših strelcev na raznih tekmovanjih toliko več vredni, kolikor bolj kritična situacija vlada danes v strelstvu. Z odličnimi uvrstitvami in svojim naslovom pa predstavljajo tudi določeno reklamo za celoten kolektiv. MH BORCI OB PRAZNIKU Ob 4. juliju — Dnevu borca je bil v restavraciji „Pri Kolodvoru" sprejem članov ZB NOV naše organizacije združenega dela. Po uvodnem nagovoru predsednika borčevske organizacije Alfreda Sorjana so člani prejeli knjige s tematiko iz NOB ter se dalj časa zadržali v prijateljskem razgovoru in obujanju spominov. Sklenili so, da bodo prihodnje leto obiskali enega od znanih partizanskih krajev, s tem pa bo praznovanje njihovega praznika še lepše. BORCIJDB PRAZNIKU SREČANJE NAM BO OSTALO V SPOMINU V petek, 27. junija, je 20 Coiorjevih športnikov s spremstvom odpotovalo na povabilo poslovnega partnerja iz Avstrije v Werndorf k tamkajšnji Vianovi. Na pot smo se odpravili kar z osebnimi avtomobili in kljub vročini kmalu prispeli k prijaznim gostiteljem. Popoldne smo si ogledali nove, moderne obrate za proizvodnjo umetnih smol ter pred večerjo malo odpočili utrujene noge v prijetnem gostišču, kjer smo tudi prenočili. Zvečer smo že imeli prvi nastop, in sicer so se kegljači pomerili s športnimi prijatelji gostitelja. V dokaj nenavadnem nastopu je naša šesterica zbrala 2.354 kegljev, Vianova pa 2.245 kegljev. Torej prvi mednarodni uspeh naših kegljačev. Naslednji dan smo si ogledali Gradec ter se povzpeli celo z vzpenjačo na sloviti Schlossberg. Seveda smo bivanje v Gradcu izkoristili tudi za drobne nakupe. Precej kilometrov smo prepešačili, sledilo je kosilo in takoj zatem nogometna tekma na lepem travnatem igrišču. Pred tekmo je lilo kot iz škafa, toda kasneje se je zvedrilo in bilo soparno, po tekmi pa spet dež. Začetek je pripadel našim, ki so že v tretji minuti povedli z golom Rozmana, toda domačini so z golom Brandla izenačili. Še enkrat smo se veselili, ko je Kušar povedel z 2:1 in s tem rezultatom smo odšli na odmor. V drugem polčasu smo dolgo časa vzdržali stalni pritisk domačinov, predvsem po zaslugi odličnega vratarja Nastrana. Toda naporen program je naredil svoje, saj smo le pet minut pred koncem dobili drugi in kmalu zatem še tretji zadetek. Priznati moramo, da so bili domačini boljši od nas, saj so imeli večji del igre v svojih rokah. Tekmo je odlično sodil Sivvetz iz VVerndorfa. Za Color so nastopili: Nastran, Lampič, Peternelj, Bizjak, Jordan, Jerina, Krašovec T„ Petač, Kušar, Rozman, Aljaž Jože (Krelj S., Aljaž Janez in Ovijač). — skupinski posnetek ob prihodu v tovarno VIANOVA VVERNDORF . . . V kegljaškem dvoboju pa so nastopili Burja 426, Peternelj 360, Jerina 373, Nastran 395, Cvajnar 406 in Zidar s 394 podrtih kegljev. Lepih športnih bojev in prijetnega bivanja zlepa ne bomo pozabili, za kar se moramo zahvaliti prizadevnim gostiteljem, predvsem pa HERBERTU MUELLERJU, ki nam je skušal ugoditi vsako željo. Povratek ni bil tako prijeten, ker smo morali skoraj štiri ure čakati na avstrijski strani pred mejnim prehodom Šentilj, tako da smo se v poznih nočnih urah vrnili domov. Povratno srečanje bo prihodnje leto pri nas ter upam, da bomo lahko gostoljubje vrnili v enaki meri! — moderne naprave smo z zanimanjem ogledovali . . . — pozdrav pred kegljaškim srečanjem (prvi z desne je naš gostitelj Herbert Mueller) . . . — tudi za navijače je bilo poskrbljeno . . . RAZDELJENA POSOJILA Člani delavskega sveta so na 21. redni seji sprejeli sklep o razdelitvi 420 tisoč dinarjev posojil za stanovanjsko izgradnjo naslednjim prosilcem: Marjani Štajer 40.000 din Juliju Nardoniju 30.000 din Vojku Dubokoviču 30.000 din Mariji Kalan 40.000 din Karlu Frahmu 30.000 din Kristini Krmelj 40.000 din Darinki Makraduli 60.000 din Mariji Pust 40.000 din Alojziji Križaj 40.000 din Ani Časni 30.000 din Jožetu Hočevarju 17.000 din Alojzu Pintarju 20.000 din Barbki Eržen 10.000 din Anici Velikovrh 25.500 din Obenem so sprejeli sklep o odstopitvi od nameravanega nakupa ene etaže v novem samskem bloku, ker bomo raje povečali zmogljivosti v našem domu. NAKRATKO Nadalje je tekla beseda o skupnem vlaganju z delovno organizacijo Iplas Koper v graditev obrata anhidrid ftalove kisline z letno zmogljivostjo 14400 ton, s čimer bo odpadel uvoz te prepotrebne surovine za potrebe industrije barv in lakov. Delegati delavskega sveta so nadalje določili metodologijo predinvesticijskih študij in evidentiranje investicij temeljnih organizacij združenega dela ter sprejeli izhodišča za srednjeročni razvoj združenega podjetja. OČINSKE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE 19. junija je bila v Domu KS Gunclje svečana razglasitev rezultatov občinskega sindikalnega prvenstva v malem nogometu, košarki, kegljanju in streljanju. Sindikalno športno društvo Color se je tega tekmovanja udeležilo v dveh panogah in sicer: v kegljanju in streljanju. Tudi tokrat nas naši športniki niso razočarali, saj so se zelo dobro plasirali — strelci so n.pr. ekipno in posamezno zasedli prvo mesto in tako za eno leto prevzeli naslov najboljše sindikalne strelske ekipe občine Ljubljana Šiška. Za kegljače pa velja omeniti, da je zaradi rahlega spodrsljaja organizatorja v zvezi s tekmovalnimi pravili, naš najboljši tekmovalec ostal brez zaslužene medalje za odlično tretje mesto med posamezniki. Želimo, da bi tudi v bodoče naši športniki častno zastopali našo tovarno na sindikalnih tekmovanjih. M. Hribernik DOTACIJA ZA SPOMENIK Člani delavskega sveta so na 21. seji sprejeli sklep o pomoči krajanom vasi Dol (občina Doberdob) za postavitev spomenika 10 padlim borcem ob cesti Trst — Gorica. Naš prispevek znaša tisoč dinarjev. HALKIČU NOVI ČEVLJI Na prošnjo Halkič Osmana so člani delavskega sveta na 21. seji sprejeli sklep o nakupu novih čevljev, ki jih je lani pri požaru uničil . . . PRIZNANJE POLKVALIFIKACIJE Člani delavskega sveta so na 20. redni seji priznali naziv ..priučeni" — polkvalificirani delavec naslednjim tovarišem: Jožetu Ilešiču, Ivanu Kraševcu in Dragoju Pantiču. SEJA DELAVSKEGA SVETA POLI KEM SREBRO ZA STRELCE Majske igre barvarjev Jugoslavije so za nami, za nami je eno leto priprav, treningov in vsega ostalega, kar spada k taki športni manifestaciji. Moram reči, da smo z rezultati lahko zadovoljni, saj smo v skupnem plasmaju zasedli zlato sredino, oz. 3. mesto. Še posebej pa smo lahko zadovoljni z rezultati strelske ekipe, ki se je do zdaj tudi vedno držala ..zlate sredine", letos pa je dokazala, da je kljub hudi konkurenci sposobna prebiti se na sam vrh, saj je za zmagovalno ekipo Chromosa zaostala samo za 23 krogov — med posamezniki pa sta kar dva naša zasedla 1. in 2. mesto. Na podlagi takih rezultatov lahko ugotovimo, da bo na bodočih igrah barvarjev Jugoslavije odločala o zmagovalcu predvsem psihična pripravljenost, ki pa je vsekakor pogojena s čimštevilnejši-mi udeležbami na meddružinskih, občinskih in republiških tekmovanjih. MARJAN HRIBERNIK O ŽENAH VSEGA SVETA V petek, 20. junija 1975, je bila v sejni sobi Skupščine občine Kranj 5. redna seja delavskega sveta združenega podjetja Polikem. Delegati so razpravljali o analizi pogojev za organiziranje delavcev v temeljne organizacije združenega dela ter enotni sistemizaciji delovnih mest. V vseh organizacijah združenega dela in v temeljnih organizacijah združenega dela v njihovi sestavi bodo izvedli analizo organiziranosti delavcev v temeljne organizacije do konca septembra. Do konca letošnjega leta pa bodo izvedli enotno sistemizacijo delovnih mest. Na svetu je sicer še vedno več kot 700 milijonov ljudi nepismenih (od tega je več žensk kot moških!), toda kljub temu je tudi vedno več osveščenih. In prav v tej osveščenosti je čedalje manj prostora za diskriminacije vseh vrst, tudi za neenakopravnost žensk. Da bi še bolj podprla težnje zdrave, moderne družbe, je Organizacija združenih narodov proglasila letošnje leto za mednarodno leto žensk, ko naj bi parola ENAKOPRAVNOST-RAZVOJ-MIR - postala tudi spoznanje. Čeprav je načelo enakopravnosti žensk in moških marsikje načelno uveljavljeno, je v praksi še vedno cilj, za katerega se je treba boriti in si prizadevati za njegovo uresničitev, tako pri razvitih kot pri nerazvitih. Danes v 124 državah dokumenti zagotavljajo ženam volilno pravico in pravico opravljanja javnih služb (leta 1945 je bilo le 32 takih dežel) in vendar je v vsakdanjem življenju še toliko primerov diskriminacije žensk, ne glede na vse dokumente in razglašene pravice. Ker se OZN zaveda, da je družbeni položaj žene marsikje kazalo splošnega razvoja in osvobojenosti človeka, je hotela z mednarodnim letom žensk še utrditi spoznanje, da bistvene spremembe za dosego človekovih pravic in dostojanstvo niso mogoče, če pri tem ne bo šlo za svobodo in enakopravnost vseh ljudi, brez razlike na spol in barvo kože, na nacionalno ali versko pripadnost. Pobudo OZN smo pozdravili tudi pri nas. Problem ženske enakopravnosti prav gotovo ni pereč, v 30 letih smo tudi močno napredovali, ne bi pa mogli vedno trditi, da smo uspeli premostiti vse razlike med družbenopolitičnim opredeljevanjem in predpisi ter resničnim vsakodnevnim položajem žene v raznih sredinah. In ker se je OZN odločila, da bo v tem letu v Mehiki svetovna konferenca, je Jugoslavija na njej predstavila model za popolno uveljavitev žensk. Slovenski prispevek na tej konferenci je bila še publikacija Ženska v združenem delu. To so bili rezultati ankete, ki so jo opravili aprila letos v desetih slovenskih delovnih organizacijah, ki zaposlujejo pretežno žensko delovno silo. V jugoslovanski delegaciji, ki jo je vodila Vida Tomšič, je bilo več strokovnjakov in vidnih družbenopolitičnih delavcev. Sicer je na tej ..veliki svetovni konferenci o enakopravnosti, razvoju in miru" — kot se je uradno imenoval sestanek — sodelovalo 135 držav, članic OZN. Zasedanje v Mehiki je trajalo 12 dni. Pet tisoč delegatk sta najprej pozdravila generalni sekretar OZN Kurt VValdheim in mehiški predsednik Luis Echeveria, uvodno poročilo pa je imela prva premierka na svetu Šri Lanke Sirimavo Bandara-naike. V razpravi je sodelovala tudi Vida Tomšič, ki je med drugim rekla, da ljudje ne želijo več živeti po starem, da je boj proti izkoriščanju in diskriminaciji tudi boj za novo mednarodno politično in gospodarsko ureditev in emancipacijo. Svetovni konferenci v Mehiki ob mednarodnem letu žensk je poslal pozdravno pismo tudi predsednik Tito in poudaril, da je položaj žensk merilo razvoja vsake družbe. DOMOLJUBJE JE PRVINA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Skupščinski dokument o utrjevanju družbene samozaščite razveseljivo postavlja v prvi plan potrebo po krepitvi aktivnega odnosa delovnih ljudi do varovanja temeljnih dobrin naše samoupravne socialistične družbe. Eden izmed pogojev, ki vpliva na zaupanje v našo samoupravno družbo in s tem na utrjevanje družbene samozaščite, je dosledno spoštovanje zakonov, sporazumov in uresničevanje vseh samoupravnih pravic delovnih ljudi. V dokumentu o družbeni samozaščiti je poudarjena potreba krepitve socialističnega patriotizma, socialistične naravnanosti in varnostne kulture. K temu bo pripomogla tudi oživljena idejnovzgojena dejavnost, ki se po kongresnih sklepih vrača v šole, od koder je bila v času prodora liberalizma skoraj izgnana. Prav gotovo je visoka družbenopolitična zavest in patriotski ponos vsakega državljana najbolj uspešno cepivo samozaščite. Domoljubna zavest je najboljša preventiva v boju proti tujim, nam sovražnim ideološkim vplivom. Kogar je idejnopolitična vzgoja prekvasila s socialistično samoupravno zavestjo, tega takšni ali drugačni nasprotni vplivi ne bodo omajali. Kdor ceni svoj rod in pridobitve prednikov, zlasti cilje NOB, temu takšna ali drugačna propaganda ni kos. Prav gotovo pa je spoštovanje materinega jezika odločujoč element domoljubne vzgoje. Preko materinščine vgrajujemo čustva socialističnega patriotizma. To ni poslanstvo le vzgojenih ustanov. Mladino, živ temelj naše družbe, vzgaja tudi okolje. Vsakdanja življenjska stvarnost, v kateri kršimo zakonitost in ne spoštujemo dogovorjenih načel, pa žal često izenačuje prizadevanja idejnopolitične vzgoje. Odrasli smo tolikokrat ravnodušni tudi do materinega jezika, ki je ena temeljnih prvin narodove biti. Ovesili smo se s toliko tujimi izrazi, da se pismen občan s končano Obvezno šolo ne znajde in se počuti včasih sredi lastne domovine kot na tujem. Prav gotovo tu ne gre za nujne večjezične napise v naši turistični ponudbi, ampak za nepotrebno zlo, da kitimo svoje izdelke, lokale, podjetja s tuje zvenečimi nazivi, ki jih pismeni ljudje ne znajo dostikrat niti prebrati, še bolj pa so nam vsebinsko tuji (kot n.pr.: ..njegovo veličanstvo" — Maestoso v Lipici, ob katerem kraški kmet zakolne, ko se spomni na ricinus izpred 35 leti). S takim početjem smo otopili čut narodne zavesti. S slednjo smo včasih ravnali, kot da je preživela nesodobna navlaka, ki spada v staro šaro. Tako ravnanje gotovo ni v skladu s temeljno točko OF iz leta 1941, da preobrazimo značaj slovenskega naroda hlapcev v narod gospodarjev. Tak ravnodušni odnos do materinega jezika ni sprejemljiv, ker smo morali pretrpeti tolikšno nasilje prav zato, ker se nismo hoteli odreči lastnemu jeziku, lastni narodni biti. Ni sprejemljiv tudi zato, ker pasivizira čustva domoljubne naravnanosti, ki nam je potrebna, če naj se ščitimo sami. Kaj hočemo torej reči? To, da je materin jezik učinkovito sredstvo samozaščite in da ga moramo bolj vpreči v službo te naše družbene zaščite. Materin jezik je živa vez naše preteklosti in bodočnosti. Je osnovna narodna vrednota, zaradi katere smo, kar smo. Negujemo ga vsi in cepljeni bomo z najbolj učinkovitim cepivom samozaščite. Domoljubje je najmočnejša opora vseljudske obrambe. HRANE VEDNO MANJ Po najnovejših podatkih FAO, organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih, je svetovna proizvodnja hrane na prebivalca ponovno manjša. Zmanjšane so tudi zaloge hrane, zaradi česar je pomoč ogroženih manjša. V lanskem letu so proizvodnjo hrane povečali za en odstotek, medtem ko se je število prebivalcev na svetu dvignilo za dva odstotka. To pomeni, da je bil pridelek manjši. V prejšnjih letih je bilo razmerje nasprotno. Kmetijsko proizvodnjo so povečali na leto za štiri odstotke, prebivalstvo pa je naraščalo za dva do tri odstotke. Najbolj so povečali proizvodnjo hrane v vzhodnoevropskih državah, in to posebno v Sovjetski zvezi. Najslabši je pridelek v Afriki, proizvodnjo so zmanjšali za deset točk. Tudi v Združenih državah Amerike opažajo manjši pridelek in to za tri do štiri odstotke. Kljub manjši proizvodnji hrane je finančna pomoč nerazvitim za prehrano ostala v zadnjih petih letih nespremenjena. Leta 1970 so na primer dali tem deželam 250 milijonov dolarjev pomoči, 1973 pa je znašala samo še 240 milijonov dolarjev. Pomoč je iz leta v leto manjša in zato je tudi vedno več težav. Po podatkih FAO je v sedanjem obdobju okoli 450 milijonov ljudi nedohranjenih. To pomeni, da 25 odstotkov prebivalstva v deželah v razvoju nima dovolj hrane. V tej organizaciji tudi opozarjajo, da bo čez deset let primanjkovalo 85 milijonov ton pšenice, medtem ko je je v prejšnjih letih primanjkovalo na leto 16 milijonov ton. Najbolj črnogledi celo napovedujejo, da bo primanjkovalo v prihodnjih letih do 120 milijonov ton pšenice ali 10 odstotkov sedanjega svetovnega pridelka. Skratka, problem postaja resen. VSAK DAN VOJNA Stockholmski inštitut za raziskovanje miru je izračunal, da je vsak dan od 9. septembra 1945 bila nekje v svetu vojna. Od 1945 do 1969 je bilo 97 mednarodnih in državljanskih vojn in oboroženih spopadov — štirikrat več kot od začetka tega stoletja do leta 1941. Če seštejemo dolžino vseh vojn v 25-letnem obdobju, jih je bilo za skoraj 300 let, vsaka vojna je trajala poprečno tri leta. Vojne so zajele ozemlja v 60 državah v Aziji, Afriki, Evropi in Latinski Ameriki in so terjale življenje več deset milijonov nedolžnih ljudi. V najnovejši študiji Jedrska razorožitev ali vojna stockholmski inštitut opozarja na nevarnost, da se utegne katerakoli vojna spremeniti v splošno jedrsko vojno in da smo pri jedrski razorožitvi dosegli v svetu ..neznatne rezultate". Niti ena pištola ali medicinski balistični izstrelek nista bila uničena kot rezultat mednarodnega sporazuma. Namesto tega še naprej proizvajajo in izpopolnjujejo ogromne količine konvencionalnega, jedrskega in kemičnega orožja. Mednarodna trgovina z orožjem se je povečala v zastrašujočem obsegu, poudarja študija. KRONIKA NA NOVO SO SE ZAPOSLILI: Jusuf Fazlič za nedoločen čas v predstavništvu Rijeka Slavko Barber za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze, polnilnice Čedomil Janžič za nedoločen čas v oddelku mešal niče Jože Kuzmič za nedoločen čas v oddelku mešal niče Lidija Čarman za nedoločen čas v sklad, materiala — odprema (že prekinila) Danica Dobnikar za nedoločen čas v prodajnem oddelku Stanislava Vrbovšek za nedoločen čas v kadr. spl. sektorju Ismet Dautovič za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze, pol nilnice Miran Tehovnik za določen čas v oddelku mešal niče Miroslava Barle za določen čas v oddelku mešalnice Slavka Novak za nedoločen čas v kadr. spl. sektorju Ivanka Keber za določen čas v kadr. spl. sektorju — menzi Ana Lavrinc za določen čas v razvojnem sektorju Marija Bertoncelj za določen čas v oddelku mešalnice. VRNI LA IZ JLA Vinko Rozman se je zaposlil v oddelku mešalnice Jože Rugelj se je zaposlil v oddelku kuhinje, sinteze, polnilnice. DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: Ludvik Pipan iz skladišča materiala — prevzem Anton Jeras iz oddelka kuhinje, sinteze, polnilnice Dragoje Pantič iz oddelka kuhinje, sinteze, polnilnice Marjan Žavbi iz oddelka kuhinje, sinteze, polnilnice Jože Perdec iz oddelka kuhinje, sinteze, polnilnice. UPOKOJIL SE JE Alojz Narobe iz oddelka kuhinje, sinteze, polnilnice. ČESTITKE Slavici Stenovec iz kadr. spl. sektorja in Janezu Stenovec iz oddelka kuhinje, sinteze, polnilnice se je rodil sin — čestitamo. Darinka Flerin iz izvozno-uvoznega oddelka je rodila hčerko — čestitamo. Petru Lampiču iz skladišča materiala — prevzem se je rodila hčerka — čestitamo. Alojzija Križaj iz nabav, oddelka je rodila hčerko — čestitamo. Ing. Bernarda Jemec iz razvoj, sektorja je rodila hčerko — čestitamo. dopisujte v NAGRADNA KRIŽANKA Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60,00 din 2. nagrada 40,00 din 3. nagrada 20,00 din Križanke oddajte v splošni sektor z oznako „Nagradna križanka" do vključno 10. septembra 1975. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! COLORJEVE INFORMACIJE št. 6 (39), leto 4, julij 1975. Izdaja, jih organizacija združenega dela Color Medvode vsak mesec v nakladi 700 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Keber, ing. Rihard Pevec, Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana. PRAVILNA REŠITEV KRŽANKE IZ APRILSKO-MAJSKE ŠTEVILKE NAGRADNA KRIŽANKA ROD. 3 rz; SSL T,TSN 0L3KA RADON Avon,,« E z? K r o -e J ►zz L R D ' L A/ R D O rss / ig=]r R P p R ✓ /f SŠU Z? »"V* J Ctinsico) JSii 1 1 £ ' BU>A £ K R * * £»rhji| L K o H O ŠŠF P O Z * O at R K Zs <5 K O L /v ^ l(šL) C? "—j R_ o M R zv O A7 z? Z/ Z J R z*1 «uw« £ K £, P s J> / T £ 67aL fr.J. 5 R ut*.}«; Z Z Z z P. £ K £ O 3 . \ >9 frj ' Ar IV.K0 -s R C P ' c. o Z. KURIRJI ,Tu» E M flE! KB /9 V N * // R HZ r? SSji / L asa c.;."., A/ (jteost*) ZE / r e v e ' *Z O šiik c z Z L ' Z o < * O 6 * f “ZZS' * 1/ P >9 P \K £ T < «*"* 1 / * o K ✓ > * ii * P / Jr Za nagradno križanko iz aprilsko-majske številke Colorje-vih informacij smo prejeli 23 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih likvidature. Komisija v sestavi Hedvika Resman, Marija Mastnak in Olga Kušar, je kot dobitnico prve nagrade v znesku 60,00 dinarjev izžrebala Martino Vrhovnik, drugo nagrado 40,00 dinarjev dobi Marija Luštrek, tretjo nagrado 20,00 dinarjev pa prejme Fani Bezlaj. Nagrade so bile izžrebankam izplačane skupaj z osebnim dohodkom v mesecu avgustu 1975. Čestitamo! /yyVČoIyi Okno v svet lahko zagrnemo tudi s časopisom! Ljubezen je slepa, zato se zaljubljenci toliko otipavajo! Polnijo mi glavo, kot da ne bi imel želodca! Kdor več ve, manj mu je jasno! Dajte mi kruha — pojedel se bom od sekiranja! — Glede na gospodarski položaj medvoških delovnih organizacij, je to edino možno preprečevanje onesnaževanja zraka. Tudi prav — Kam pa jo mahaš, Janez? — V službo . .. — Sem pa mislil, da greš delat. . .! Jok za prazen nič — Oh, Ivanka, če bi jaz nenadoma umrl, ali bi ti zelo jokala za menoj? — Janez, saj veš, da bi. Saj venomer jokam za prazen nič! V bolnici Medicinska sestra je naročila pacientu, ki ga je srečala na hodniku: — Pojdite takoj v posteljo, pridem takoj za vami! Zakonska Oh, možek, vse me tako boli, kar umrla bom . ..! Veš kaj, če je do zdaj bilo vse po tvoje, pa naj bo še zdaj! Na sestankih so diskutanti, ki diskutirajo, da so sami sebi všeč. Ta se je spravil na realizacijo, ker ve kaj je o, in druj^i spet na TOZDE, na te nadloge modne, in spet se govori o produktivnosti pa o pomanjkanju. Tu primanjkuje denarja, tam deviz in embalaže pa pigmentov, drugič spet prevoza ni, ali pa kupec odpove kupčijo. Te reklamacije se kar vrstijo in OTK pa dela in dela in naš razvoj dela in dela in proizvodnja za izvoz sobote daruje. Naj bo moj referat končan, če komu ni povšeči, pa naj še malo diskutira, da bo res polna mera! ČOGLA - UA. Oflc,AU!ZAt'J <-T>rx>o Hoix>D fcVAUJC. FOTOKRONIKA — Veličastne proslave ob prazniku občine Ljubljana— Šiška se je v mimohodu udeležila tudi skupina naših delavcev na čelu s sindikalnim praporom . . . — in gasilsko vozilo, ki je poželo obilo občudovanja . . . — naši gasilci so sodelovali na paradi ob 70-letnici gasilskega društva v Sori, kjer je naša tovarna bila pokrovitelj . . . — predsednik delavskega sveta Stane Vilar je spregovoril zbranim gasilcem in jim obljubil pomoč tudi v prihodnje . . . — naša delegacija na 5. zasedanju delavskega sveta združenega podjetja Polikem v Kranju . . . — Nataša Barle, dipl. ing., vodi zasedanje konference delegacij združenega podjetja Polikem v ZKI., ki je bilo v Kranju . . . — Seminarja o enotni sistemizaciji delovnih mest v združenem podjetju Polikem v Preddvoru sta se udeležila Janko Tribušon in Janez Štrukelj . . . — Vsak prostor v novi tovarni je izkoriščen za obsežna dela nove sinteze . .. Foto: Franci Rozman