Dopisi. Iz pesniške doline. (U r e d n i š k i koš. — Narodna zavest. — Naša nova pravica.) PriSel sem pred kratkim časom po opravku v tiskarno naSega lista. Neki gospod, bil je menda sam g. urednik, pelje me v neki prostranski prostor tiskarne. Komaj storim za njim nekaj korakov, kar me mahoma spreleti po vseh kosteh nekaj, kakor — strah. Kaj mislite, kaj je neki bilo? Tam v nekem kotu sem narareč zapazil zijali proti stropu Siroko žrelo uredniškega koša. Mislil sem dotlej, da }e beseda >uredniški koš« le straSilo za dopisnike, toda zdai sem se prepričal, da temu ni tako. Kakšen pa je ta uredniški koS, me boste vprašali, ker vem, da ga še mnogi izmed vas niso videli? Hm, kakSen je, to mi je težko prav odgovoriti. Posebno lep ni, to ne morem reči, a da bi bil grd, to pa zopet ne smem povedati, ker sicer bi se lahko o svojem času nad menoj maSčeval. Je pač take sorte, kakor jih imajo tisti pohišni prodajalci porcelanaste posode ... Ce ima tudi dno, o tem se nisem mogel prepričati, ker je bil skoraj do vrha naložen z menda prav tečnim hranivom. (In moja tajna želja je, da bi tudi takrat, ko dojde moj dopis v tiskarno, ne bil prazen, kajti sicer . . .) No, saj pa to tudi nikakor ni tako huda stvar, kakor se človeku na prvi hip dozdeva. Je pač neki kraj očiSčevanja za zanikerne in prevročekrvne dopis- nike, o čeraur se je že marsikateri izmed vas osebno prepričal; kajti, če je moral jedno ali dvakrat skozi koS, prišel je tretjič gotovo toliko očiščen v tiskarno, da je bil vreden spoznan, da so ga postavili v vrsto drugih dopisnikov. Tolikotorej o >uredniškemkošu«. Ko prebiram liste že vselej težko pričakovanega >Slovenskega Gospodarja«, me vselej obdaje veselje in žalost ob enem. Veselje namreft, ko čitam v dopisih in med društvenimi zadevami, kako se naže ljudstvo čimdalje bolj probuja iz narodne zaspanosti ter se duševno, politično in gospodarstveno organizuje; in žalost, da je še toliko tako lepih krajev Slovenskih goric odeto s trdo temo narodne zaspanosti, in še ni sledu o nikaki narodni zavesti med prostim ljudstvom. Bratje! Prijatelji! Drugod že vstajajo, mi bomo pa še spali? Posebno sem vesel narodnostnih novic iz tacih krajev naše lepe domovine, kjer stojijo v vrstah narodnih borilcev tudi že naši mladeniči: kaiti tam ie bodočnost dobri narodni stvari skoraj zagotovljena. Mladeniči! Tovariši! Slavno uredništvo >SIovenskega Gospodarja« nam je pred kratkim časom zajamčilo pravico, da so ¦ dslej tudi nam odprti predali naSega cenj. lista. Poslužujmo se pridno te naše nove praviee, in recimo si včasih katero prav po prijateljsko med seboj. Navdušujmo svoje tovariše za naSe narodne svetinje, za milo našo domovino, ki je često le vsled narodne nevednosti toliko zaničevana od nje lastnib sinov. Potrebno je dandanes, da radi beremo, a da beremo le dobre, krščanske časopise in spise, ker vse pač ni dobro, kar se nam od raznih strani ponuja, in ker je strupena pisava naših nasprotnih Iistov često pomešana s sladkim medom, liki nastavljena past, in kaj lahko se zgodi, da nevedni, ki te pasti pravočasno ne spoznajo, zaidejo počasi, ko se Se sami tega ne zavedajo, na popolno kriva pota. Sedanji čas drvi v silnem toku naprej, naprej, in mnogo slabega pride z njim, o čemur stari ljudje pravijo, da nekdaj ni tega bilo, a tudi mnogo dobrega, česar še mi ne vemo, in o čemur se našim prednikom Se sanjalo ni. V takih okolSč.nah potrebuje človek često zvestega prijatelja, in modrega zanesljivega svetovalca, ki ga pred hudim svari, in na dobro opominja, da ne ide brez koristi mirao nas. In tukaj je pač najbolj na mestu dober krščanski časopis, ki te časovne pojave pridno zasleduje, in treznim očesom premotruje, ter nam od časa do časa o njih poroča. In kot tak zvest prijatelj in svetovalec se ie naš neumorljivi >Slovenski Gospodar« še vselej izkazal, in je že veliko dobrega storil med našim ljudstvom v oziru narodne prosvete. Njega se torej, dragi tovariSi, oklenimo z vso vnemo ter si prizadevajmo, da se med nami vedno bolj razširja. Proučujmo in izobrazujmo se po dobrem berivu politično in gospodarstveno, kar nam o svojem času gotovo obrodi dober sad. Posledica in korist dobrega beriva bo Se konečno tudi to, da se bodo mladeniči po njem toliko izolikali, da bode s časoma izginila izmed njih tista grda napaka, ki kakor zgodovina poroča, že od nekdaj kakor prokletstvo leži nad naSim narodom, namreč nesloga in razdor, ki tolikrat povzroči krvave poboje, in sled česar marsikateri lepi stotak, ki bi ga svoječasno sami krvavo potrebovali, izgine v globočino drugih žepov. Proč torej s to grdo razvado, ki nas kakor grdi madež na lepi obleki kazi, in pred svetom sramoti naS narod. Dobro obračajmo, dragi, zlati čas svoje mladosti, da ne izgine od nas brez sadu v neizmerno večnost. Spominjamo se pogosto zlatih rekov: Čas je zlato, in v slogi je moč. Nas veliki Slomšek, katerega dub živi med nami, je pred več kot petdesetimi leti zapisal tehtne besede: nCasa nam malo je Strarnik odloiil, naj bi gpozn»li, kak drag je za nas; iasa si z dobrim naknpit naroiil,) Tečnosti cena sedtnji je čas.*1 Miroslav. Sv. Križ na Mnrskem poljn. »Slov. Gospodar« piše v predzadnji številki, da je zdaj pravi čas, da dosežemo slovenske napise in peCate. Dragi rojak, ako prideš n. pr. od severa proti Sv. Križu, videl boš med prvimi znamenitostmi »K. k. Postamt«. Pri nas se še torej tudi Sopiri le nemSki napis. Ako te pa ta napis preveč žali, pa se obrni v drugo stran in kaj boS tam videl? Zagledal bodeS »Posojilnica« in »Kmetijska zadruga«. Ta dva napisa sta nam toraj nekako sadostilo za oni nemSki napis. Dasi štejeta ta zavoda že obilo udov, vendar bi jih lahko več pristopilo. 2e večkrat sem slišal pogovarjati se gospodinje, n. pr. vpraSa ena: »Ti, kako ceno pa imajo jajca v zadrugi?« Odgovor: 44 za en goldinar ali dve kroni.« >Ej, mi jih pa dajemo 50 za en goldinar. Torej pa je vendar zadruga boljša. Seveda je boljša! Pomislite: marsikatera gospodinja spravi na teden do 180 jajec. Ako je cena jajec 44 za eden goldinar, tako to znaSa 4 gld. 10 kr., kdo drugi spravi ravno toliko vkup, a bode dobil, ker je cena 50Jza en gld., le 3 gld. 60 kr. torej je razloček ravno eno krono. In koliko znese to na eno loto? Kakih 25 gld. In pri drugih rečeh je ravno tako. In koliko je našim ljudem pomagano pri posojilnici. Ni ti treba daljnega pota v mesto, da bi shranil svoj denar, tukaj doma pred očmi imaš zavod, ki ti ravno tako obrestuje, kakor kaka hranilnica kje v mestu. Ce si v sili, ni ti treba delati nikakega pisma, ne prošnje, h kateri potrebuješ učenega moža in ki ne bode delal zastonj, lahko greš sam, vložiS ustmeno prošnjo in za eden teden ali dva, imaš denar v rokah brez vsakih sitnostij. Še eno društvo imamo. Namreč bralno društvo, ki je pognalo letos krepke korenine globoko v naše sredine, razprostrlo je veje po naSi lepi okolici. Dasi je bilo to društvo lansko leto nekako zaspano, dvigailo se je letos krepko iz svojega spanja, zato smo dolžni v prvi vrsti hvalo naSim rojakom duhovnikom in drugim blagitn podpornikom, ki so nam priskočili z obilnimi doneski na pomoč. Ako pogledamo ob določeni uri v bralno sobo, vidimo tam postavnega krepkega mladeniča in tudi takih ne raanjka, ki so še pred kratkim časom obiskavali šole. Ali ni to veselo ? In ali ni boljše, ako se pride pred časom k službi božji, da vstopi v bralno sobo in pregleduje novice iz naSe lepe domovine, kakor pa da bi morebiti šel v gostilno, tam denar zapravljal in k zadnjemu Se službo božjo opustil. Bralno društvo pa ui samo zato, da bi poučevalo, ono naj tudi priredi večkrat nedolžne veselice, kjer bi se društveniki in tudi drugi pošteno zabavali. In to mi dobro vemo. Zato bode naSe društvo priredilo veselico z gledališko igro, pri kateri bodo nastopili naši vrli »strelci« kot igralci in pevci. Oj takrat pač, kdor le more, naj nas ne pozabi obiskati! To vam bo zabave in smeha pri Sv. Križu. A vi pa, kateri še niste pri našem društvu, pa le 3e pristopite, da nas bode obilno število, da bomo lahko rekli: »Nezmagana mi četa smo.« V naSem društvu še pač pogrešamo precejšno število naSih vrlih gospodarjev kakor tudi fantov. Dve vasi naše fare še nimata niti enega uda. Manjkajo še celo nekateri občinski predstojniki! — Zdaj bodemo imeli, v nekih občinah že imajo, o b 6 i n ske volitve. Pri volitvah pa<5 ne bo nobenega boja, ker so v vseh občinah enako misleči posestniki, izvzemši edno, a tam so bržkone tudi enakomisleči, izvzemSi nekatere, ki bodo gotovo — propali. Naj bi vendar naSi občinski predstojniki začeli vsi, kateri še uradujejo v blaženi nemSčini, slovensko uradovati. In pri nekem Se vemo za samonemSki pečat! Proč! Le pokažimo pred svetom, da smo Slovenci, da se ne sramujemo svojega materinega jezika, ampak da stojimo trdno za naSo sv. vero in narod. Mi grerao naprej! M i h o v.