ZNANSTVENI SIMPOZIJ »TITO, DELAVSKI RAZRED IN SINDIKATI«
PRVI BOJEVNIK DELAVSKEGA RAZREDA
Znanstveniki iz vseh republik in pokrajin o Titovi življenjski in revolucionarni poti ter o njegovem prispevku sindikalnemu gibanju - Uvodno besedo je imel Mika špj|jak
delavska enotnost
n. II. 1978 - ST. 5 - L. XXXVII. - CENA 5 DIN
glavni urednik: Vojko cernelc
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
Minuli torek in sredo je bilo v Beogradu znanstveno srečanje številnih znanstvenikov iz vseh republik in pokrajin na temo »Tito, delavski razred in sindikati«. Organizatorji simpozija so bili Svet ZSJ, republiški in pokrajinski sveti zveze sindikatov. Tematsko je bilo posvetovanje razdeljeno na štiri obdobja Titovega delovanja. Tako je prvi sklop tem obravnaval družbena dogajanja v deželi ob nastopu prve svetovne vojne in po njej ter vključitev Josipa Broza v politično življenje (1907—1920). Drugo tematsko področje je zajemalo antifrakcijsko koncepcijo in konsolidiranje KPJ kot enotne organizacije, povezane z delovnimi množicami (1920—1937). Tretji sklop tem je obravnaval prihod Tita na čelo KPJ in zmago ljudske revolucije (1937 do 1945), četrti sklop tem pa je osvetlil Titov prispevek sindikalnemu gibanju od 1945. leta
Diplomska naloga — inovacija
»To ni nič nenavadnega,« se je čudil našemu presenečenju Anton Spelko, varnostni inženir v Novo-lesu v Straži pri Novem mestu. »Na s°li za varnostne inžernirje je nor-malno, da diplomska naloga izhaja 12 Prakse. Da je v mojem primeru b'la inovacija, pa je morda res nenavadno.«
Kaj vse je Špelko bil v Novolesu,
Preden je postal varnostni inženir, ne bomo naštevali, ker bi bil spisek Predolg. Omenimo naj le, da je bil Poldrugo leto v ZDA predstavnik ^ovolesa v montažni delavnici, v kateri so sestavljali Novolesove gugalnike.
Vsekakor pa je še pred diplomo Pokazal izostren »posluh« za varnost pri delu. Pa ne samo on, saj so nam v Novolesu hitro našteli tehnične izboljšave, ki so povečale varnost pri delu; zavoljo njih se je v zadnjem obdobju število nesreč pri delu zmanjšalo s 35 nesreč na vsa-100 zaposlenih na šest nesreč.
Najbolj se je Tone Špelko »ubadal« z nosači okroglic, 2,6 metra dolgimi in do 150 kg težkimi olupljenimi debli, ki so jih prenašali na hrbtih do 25 metrov daleč. Koliko za vedno skrivljenih hrbtov je po-vrzočilo to prenašanje, poškodb hrbtenic...
»Petinštirideset delavcev je prenašalo okroglice,« je dodal Anton Špelko. »In v zadnjih štirih letih, preden je moja transportna naprava nadomestila slehernega izmed njih, so bili skupaj skoraj 1600 dni v bolniški, eden pa se je pri delu celo smrtno ponesrečil.«
Z uveljavitvijo svoje izboljšave transporta okroglic Špelko ni imel težav; nasprotno, v podjetju so ga celo spodbujali, mu pomagali, tako da je »diplomska izvedba« doživela celo nekaj izboljšav.
»Kaj pa delavci, so bili zadovoljni?«
»Vsi so dobili drugo delo, niso pa bili vsi zadovoljni. Neki starejši de-
lavec je prosil, naj ga vendar pustimo delati ^sto, kar se je naučil in kar dela že dolga leta. Moram pa reči, da so večinoma kmalu spoznali prednosti razporeditve k drugemu, fizično lažjemu delu.«
V podjetju so Špelka pripravili tudi do tega, da je inovacijo prijavil za natečaj, ki ga vsako leto razpiše zvezni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva. Dobil je tretjo nagrado.
Ni pa ta naprava edino inovator-sko delo Antona Špelka. Vendar nam je na vprašanje, naj kaj več pove o svojih načrtih, odgovoril le, da varnostni inženir ni le tisti človek v podjetju, ki je odgovoren za to, da imajo delavci predpisane zaščitne naprave in da jih uporabljajo, pač pa je njegova prvenstvena naloga — kreativno delo na tem področju. B. RUGELJ Foto: A. ANGLIČ
PREDSEDSTVO
RSZSS
O uresničevanju zakona
Predsedstvo RS ZSS je na 54. seji, ki je bila v četrtek, 9. februarja, obravnavalo informacijo o uresničevanju zakona o združenem delu, stališča in priporočila o samoupravnem sporazumevanju o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, sprejelo podpis samoupravnega sporazuma o gradnji doma slovenskega informativnega tiska in spregovorilo o evidentiranih kandidatih za najpomembnejše funkcije v RS ZSS in v svetu ZSJ.
Ko so delegati obravnavali inforamcijo o uresničevanju zakona o združenem delu v naši republiki — pripravila jo je komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri Skupščini SRS — so še posebej poudarili, da je premalo prikazana aktivnost sindikatov. Republiški odbori, občinski sveti zveze sindikatov in drugi organi sindikata so stalno in ustvarjalno sodelovali pri iskanju najboljših rešitev na področju uveljavljanja zakona o združenem delu v praksi. Delegati so se dogovorili, da kaže rezultate akcije 130 in ocene občinskih svetov zveze sindikatov, ki jih prav ta čas sprejemajo, združiti ter oblikovati akcijski program za nadaljnjo dejavnost sindikatov na tem področju. Več o razpravi na drugi strani današnje DE.
do danes. Vsi referati in drugi prispevki s tega znanstvenega srečanja bodo objavljeni v knjigi »Tito, delavski razred in sindikati«.
Ko je Mika Špiljak govoril o Titovi življenjski in revolucionarni poti, o njegovem političnem delu v sindikatih, je poudaril, da je ta pot neločljivo povezana z revolucionarnim sindikalnim in delavskim gibanjem. Tito je zrasel v naročju delavskega razreda, v času, ko se je ta razred pri nas dramil in razvijal, uspel je, da z njim in na čelu njegove avantgarde uresniči najlepše želje delavcev in narodov. Tito je s srcem prebujenega delavca in z močjo marksista-re-volucionarja genialno izrazil najbolj progresivna hotenja razreda in s partijo, ki ji je stal na čelu v najbolj usodnih trenutkih zgodovine, popeljal najširše sloje ljudstva v zmagoviti boj za socialno in nacionalno osvoboditev.
»Tudi sam delavec,« je dejal predsednik sveta ZSJ, »je veroval v neomajno moč organiziranega delavskega razreda, nikoli se ni bal težav, saj je vedel, da pot, po kateri stopa, naj bo še tako težka in trnjeva, vodi v svobodo, pravičnost, človeka vredno življenje... Nikoli ni omahovalo o izbiri smeri, v nobenem prelomnem trenutku svetovne in naše zgodovine — vselej je izbral poti, ki so nas pripeljale do svobode, v socializem.
Marksistično podmeno, da je lahko osvoboditev delavskega razreda samo delo njega samega, je Tito iz dneva v dan, iz leta v leto spreminjal v stvarnost, v idejo, ki spreminja zavest, odpravlja stare in oblikuje nove odnose ter po zmagi revolucije vodi k spreminjanju oblasti v imenu delavcev v oblast delavcev samih.«
Vinko Hafner
Miran Potrč
Evidentirana kandidata za predsednika in podpredsednika RS ZSS
Odbor sindikatov Slovenije za kadrovsko politiko in predsedstvo republiškega sveta ZSS sta na četrtkovi seji razpravljala o nekaterih kadrovskih rešitvah v republiškem svetu. Kot možna kandidata za predsednika republiškega sveta ZSS sta evidentirala Vinka Hafnerja. Rodil se je 1920. leta, član ZK je od 1940. leta, je nosilec spomenice 1941, ta čas pa opravlja dolžnost sekretarja komiteja mestne konference ZKS Ljubljana.
Kot možnega kandidata za podpredsednika RS ZSS pa sta evidentirala Mirana Potrča, rojenega 1838. leta, diplomiranega pravnika, člana ZK ter sedanjega člana izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS.
Sedanji predsednik RS ZSS Janez Barborič je evidentiran kot kandidat za podpredsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije v novi sestavi, Emil Tomažič, sedanji podpredsednik RS ZSS pa odhaja na novo dolžnost v republiki.
Odbor sindikatov Slovenije za kadrovsko politiko in predsedstvo RS ZSS dajeta s sklepom četrtkove seje kandidaturo Vinka Hafnerja in Mirana Potrča v razpravo vsem predsedstvom občinskih svetov zveze sindikatov in izvršnim odborom republiških odborov sindikatov Slovenije.	M. H.
BEOGRAJSKI SESTANEK O VARNOSTI IN SODELOVANJU V EVROPI
Trnova pot do sklepnega dokumenta
Delo beograjskega sestanka kljub prizadevanjem zlasti skupine nevtralnih in neuvrščenih držav in novi obliki pogovorov — poleg redakcijskih skupin zasedajo tudi neuradne kontaktne skupine — ki so jo predlagale te države, nikakor ne steče tako, kot bi želeli in kot bi moralo, da bi sprejeli vsebinsko bogat sklepni dokument, ki bi vseboval oceno prehojene poti od Helsinkov do Beograda in konkretne nove ukrepe za poglobitev procesov popuščanja in varnosti.
Poglavitni problem, ki zavira hitrejše, učinkovitejše in uspešnejše delo so oddaljena, pri nekaterih vprašanjih celo povsem nasprotna stališča nekaterih delegacij. Na preizkušnji sta predvsem politična pripravljenost in volja obeh velesil, ki imata zavoljo svojega »blokovskega pristopa in blokovske logike« povsem drugačen odnos do vsebine sklepnega dokumenta kot druge države — ne samo neblokovske. Ena stran, ki je že v začetku tretje faze beograjskega sestanka z na moč skrčenim predlogom dokumenta zavrla sestanek, še naprej odklanja kakrš-
nokoli formulacijo, ki bi vsebovala oceno uresničevanja helsinške listine ter s tem tudi nove ukrepe in poudarja, da je to njena zadnja besesa. Druga stran, ki je napovedovala predložitev svojega predloga dokumenta, a se je menda premislila, za zdaj kaže določeno pasivnost in vprašanje je, kaj se skriva za to taktiko pasivnega čakanja. Takšen položaj je tudi eden izmed vzrokov za to, da skupina neuvrščenih in nevtralnih držav ni spremenila svojega neuradnega predloga v uradni dokument. Ocene večine delegatov, da neuradni predlog neuvrščenih in nevtralnih držav odpira dovolj možnosti za oblikovanje sklepnega dokumenta, namreč še niso dobile-ustrezne potrditve.
Sestanek konference o varnosti in sodelovanju je medtem že v tistem odločilnem in občutljivem obdobju — 18. februarja naj bi se po sprejetem poslovniku končal — v katerem se bo moral nujno lotiti tudi najpomembnejših aspektov — vojaških in političnih — varnosti in sodelovanja, če naj postane pomemben mejnik za
resnično poglabljanje procesov popuščanja, varnosti in sodelovanja, ki so žgoča potreba sedanjosti in prihodnosti Evrope in sveta.
Velja tudi ugotoviti, da so prav predlogi skupine devetih nevtralnih in neuvrščenih držav bržkone edina možna podlaga za soglasje o sklepnem dokumentu, toda le če bo med »minimalizmom Vzhoda« in »mak-simalizmom Zahoda« (zlasti glede posameznih vprašanj, kot so, denimo, človekove pravice j doseženo takšno soglasje, ki ne bo krnilo »nalog, pomena in namena« beograjskega srečanja. V nasprotnem primeru se upravičeno postavlja pod vprašaj vsebina nadaljevanja procesov popuščanja in sodelovanja.
In vendarle se zdi, da je pretirana črnogledost odveč tako zavoljo prizadevanj neblokovskih dežel, ki so nedvomno najbolj zaslužne za to, da je beograjski sestanek na dosedanji poti premagal mnogo ovir, kot zavoljo dejstva, da si verjetno ne Zahod ne Vzhod ne upata naprtiti krivde za zastoj tako življenjsko pomembnih procesov.	K. B.
'J
stran >
KAJ SMO STORILI.
Čas dozorevanja
Tako imenovani veliki sistemi so zaradi svoje sestavljenosti, zapletenosti, povezanosti in širšega družbenega pomena prav gotovo okolja, kjer se pri urejevanju dohodkovnih odnosov in vsega, kar iz njih izvira, nedvomno izraža več in tudi težjih problemov kot pa v »enostavnejših« organizacijah združenega dela. Zato tem sistemom, tako železnici, PTT, elektrogospodarstvu in podobnim, namenjamo še posebno skrb in pozornost.
Po uvodu »zaradi razumevanja« pa k stvari! Tudi v teh sistemih (in PTT ni izjema) so pred novim letom hiteli z obravnavo in sprejemanjem pravilnikov in sporazumov, ki jih je terjal zakon o združenem delu. Priprave na to obsežno in ne lahko delo so se začele zelo zgodaj in, kot še marsikje, niso tekle po programu. Tudi zato so »morali« hiteti, pa čeprav je res, da se je marsikdaj in marsikje zatikalo predvsem zavoljo omenjenih splošnih pogojev, skratka zaradi objektivnih vzrokov. V tem trenutku in za nas je pomembno, da je sindikalna konferenca v SOZD PTT organizacij Slovenije skupaj z ZK ves čas priprav pomenila politični »motor« akcije.
In tako, skoraj minuto pred dvanajsto, so delegati delavskega sveta te sestavljene organizacije dobili v roke 274 strani gradiva. Za tak paket papirja potrebuješ vsaj čas za branje, ki pa ga PTT delavci v decembrskih dneh skoraj nimajo, ker še delo komaj zmorejo. Toda: gradivo je bilo napisano v strokovnem, težko razumljivem jeziku, tudi brez pravih obrazložitev, neusklajeno v posameznih delih in tudi ne najbolj v skladu z zakonom o združenem delu. Za nameček so si v nasprotja prihajali tudi sestavljavci, poročevalci in sploh vsi drugi, ki so delegatom poskušali na kratko in v razumljivem jeziku pojasniti, za kaj vse prav gre in zakaj je gradivo vsemu navkljub ustrezno za javno razpravo in sprejem. Delegati delavskega sveta SOZD PTT organizacij Slovenije so gradivu sicer prižgali zeleno luč za javno razpravo, vendar so izrekli tudi ostro kritiko na račun tako pripravljenih osnutkov pravilnikov in sporazumov ter tudi na rovaš vseh, ki so odgovorni za tak potek seje, kakršnega v PTT niso navajeni. Naj še povemo, da se je javna razprava začela s priporočilom in zahtevo, da zlasti politične organizacije, strokovni delavci in seveda člani PTT kolektivov s svojimi predlogi in pripombami prispevajo k izboljšanju gradiva.
Zdaj in v tem primeru nas ne zanima, kaj in koliko tega se je že uresničilo. Pomembnejša so nekatera druga dejstva. Prvič gre za to, da so delavci PTT v prilogi internega glasila končno le dobili vpogled v akcije, ki jih bodo morali izpeljati v PTT na osnovi znane ocene komisije CK ZKS in določil zakona o združenem delu. Dobili so torej gradivo, za katerega je tudi delavski svet menil, da je bilo vse predolgo v ozkih krogih strokovnjakov in komisij, delavci pa o njem niso bili sproti, kot je nastajalo, tudi obveščeni. Drugič: v delovni skupnosti SOZD so kritiko vzeli zelo resno in so tudi sprejeli ukrepe, katerih uresničevanje bi lahko zagotovilo, da slabo pripravljenih sej delavskega sveta ne bo več in da bo gradivo napisano v »delegatskem jeziku«.
Rekli bi lahko torej: kritika je (nekatere) zdramila in so se ob napakah tudi pripravljeni kaj naučiti. Toda povedati je treba še nekaj več: »PTT novice«, —glasilo PTT delavcev Slovenije, ki izhaja v nakladi 8.550 izvodov, so o vseh teh dogajanjih občirno poročale. Pošteno so torej izpolnile eno izmed temeljnih dolžnosti: bralcu posredovati celotno informacijo takoj in brez vsakega olepšavanja, V marsikaterem okolju se to (še) ne bi zgodilo ali vsaj na tak način ne. Če pa tako je, potem lahko govorimo o visoki stopnji razgibanosti in učinkovitosti družbenopolitične aktivnosti, katere odraz je tudi vsebina obveščanja. Ta učinkovitost je »skrajšala čas dozorevanja« tega, o čemer pišemo.
Nobena skrivnost pa ni, da se v sindikatih že dolgo zavzemamo za tako obveščanje o temeljnih problemih združenega dela, kakršnemu smo priča ob obravnavani »vroči temi« na straneh zadnjih dveh številk PTT novic.
MILAN GOVEKAR
PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS 0 URESNIČEVANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Še bolj k vsebini
Pomemben prispevek pri oblikovanju bolj konkretne ocene uresničevanja zakona o združenem delu dajejo rezultati »akcije 130« in občni zbori osnovnih organizacij sindikata
Predsedstvo RS ZSS je na zadnji seji obravnavalo informacijo o uresničevanju zakona o združenem delu v Sloveniji, ki jo je pripravila komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri skupščini SR Slovenije. V informaciji so obdelana številna vprašanja uveljavljanja črke in duha zakona v praksi in še posebej dejavnost vseh subjektivnih sil na področju družbene preobrazbe v združenem delu. Povedati moramo, da se je predsedstvo informacije lotilo zelo kritično. S svojimi pripombami pa predsedstvo želi ustvariti takšno akcijsko naravnanost v sindikatih, ki bo še bolj temeljito prispevala k vsebinskemu spreminjanju družbenoekonomskih odnosov v združenem delu.
Člani predsedstva so v razpravi opozorili, da so dosedanja prizadevanja družbenopolitičnih organizacij v boju za nove odnose v združenem delu premalo upoštevana. Informacija je, resnici na ljubo povedano, preveč splošna, kar tudi zahteva, da v sindikatih na osnovi »akcije 130«, v kateri so republiški odbori v konkretnih delovnih okoljih analizirali vsa vprašanja, posebej pa še dohodkovne odnose, pripravimo posebno oceno, kjer je nujno vključiti tudi prizadevanja znanstvenih in strokovnih institucij. Pomemben prispevek pri oblikovanju bolj konkretne ocene o uresničevanju zakona o združenem delu dajejo tudi občni zbori osnovnih organizacij sindikata in letne konference občinskih odborov sindikata in občinskih svetov zveze sindikatov. Na tako zbranih ugotovitvah bo sindikat naravnal svojo politično akcijo v »sive lise«, torej na tista področja uveljavljanja zakona o združenem delu, kjer je bilo doslej premalo storjenega. Skupna seja republiškega sveta ZSS in zbora združenega dela skupščine SRS pa bo tudi omogočila uskladiti prizadevanja obeh dejavnikov.
Člani predsedstva so ocenili, da uresničevanje zakona o združenem delu terja nenehno, organizirano, usklajeno in načrtno delovanje vseh organiziranih samoupravnih socialističnih sil, pa čeprav je dosedanje prizadevanje, iskanje in oblikovanje novih rešitev v sindikatu že precej prispevalo k vsebinski preobrazbi družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Menili so, da so doseženi tudi vidni uspehi pri usposab-
ljanju in organiziranju delavcev za boj za nove odnose in hkrati, da se z družbenim dogovarjanjem, samoupravnim sporazumevanjem in delegatskim odločanjem ustvarjajo take razmere, v katerih bo delavec lahko resnično odločal o pogojih, sredstvih in sadovih svojega dela. Zato je tudi predsedstvo podprlo stališča, priporočila in sklepe (gre za osnutek, ki ga je pripravila komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu skupščine SRS), ki jih bo sprejela skupščina SRS v zvezi z nadaljnjim uresničevanjem zakona o združenem delu. Med osrednjimi nalogami vseh samoupravnih sil je, da moramo za nadaljnje uresničevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja nenehno spremljati in preverjati uresničevanje dogovorjenih planskih usmeritev, kjer je še posebej pomembno, da so v izvajanje teh nalog vključeni delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih. Preprosto povedano, v prihodnje je nujno usmeriti vse sile v selektivno reševanje ključnih problemov družbenoekonomskega razvoja, omejiti je treba vsakršne improvizacije in kratkoročno ukrepanje, zato pa sprejemati vse pomembne odločitve v skladu z dolgoročnimi razvojnimi cilji. Sindikate čaka pri tem tudi javna razprava o novem republiškem zakonu o družbenem planiranju.
Razpravljalci so na seji predsedstva še posebej govorili o nekaterih žgočih vprašanjih združevanja dela in sredstev in oblikovanju dohodkovnih odnosov v združenem delu. Pri tem so menili, da so rezultati spodbudni, vendar je tudi v prihodnje treba v sindikatih pospeševati in
spodbujati najrazličnejše procese združevanja in ob tem zagotoviti, da se v teh procesih uresničujejo neodtujljive pravice iz ustvarjanja sredstev ter uveljavljajo delovni in ustvarjalni napori v skupnih prizadevanjih za krepitev materialnih, socialnih in kulturnih razmer delavčevega in celotnega družbenega dela. Ne smemo pa pozabiti, da so v sindikatih v zadnjih dveh letih mnogo storili pri usmerjanju uveljavljanja delitve sredstev za osebne dohodke po rezultatih živega in minulega dela. Četudi smo tem vprašanjem posvečali mnogo politične in strokovne pozornosti, rešitve v praksi še niso najboljše. Najpomembneje je, da stremimo k oblikovanju takšnih osnov in meril pri delitvi po delu, ki bodo usmerjala delavčev družbenoekonomski interes kot motiv in gibalo njegovega dela. To pa predstavlja tudi boj za ukinitev mezdne miselnosti in prispeva k temu, da uravnilov-ske težnje ne bodo prihajale na površje.
Seveda tako širok splet vprašanj, ki je povezan z uresničevanjem zakona o združenem delu, zahteva tvorno delo vseh osnovnih organizacij sindikata, kjer imajo strokovni delavci še posebne dolžnosti. Člani predsedstva so ocenili, da so dosedanja prizadevanja republiških odborov pri oblikovanju samoupravnih splošnih aktov v temeljnih in drugih organizacijah bila uspešna, vendar bomo morali letos posvetiti mnogo več skrbi nekaterim sistemskim zakonom, ki bodo konkretneje obdelali nekatera protislovja, s katerimi se pri uresničevanju zakona o združenem delu še soočamo.
MARJAN HORVAT
NIČ ČAKANJA!
Čeprav je za večino osnovnih organizacij sindikata potekal mesec januar v znamenju izvajanja občnih zborov, so ponekod občni zbor premaknili na prvo polovico februarja, ker zaradi obilice dela pri sprejemanju pravilnikov, ki urejajo nagrajevanje po delu, tega niso uspeli storiti že prej..
Poročila na občnih zborih kažejo, da so v OOS še pod »vtisom« velikega dela ob sprejemanju sporazumov, ki urejajo dohodkovne odnose
V CELJSKI OBČINI JE VEČINA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA ŽE OPRAVILA OBČNE ZBORE
ter nagrajevanje po delu, da pa bo vendarle v letošnjem letu treba posvetiti nagrajevanju po delu še precejšnjo pozornost. Kot kažejo razprave, se v združenem delu zavedajo, da povsod še niso našli idealnih rešitev in da bodo morale OOS takoj začeti z akcijo za prevrednotenje sedanjih rešitev in njih izvajanje v praksi.
V OOS se zavedajo nalog pri uresničevanju akcijskih programov zakona o združenem delu. Poudarjajo, da ne kaže predolgo čakati, temveč takoj začeti z izdelavo pravilnikov, ki morajo biti sprejeti do konca letošnjega leta, pri čemer je zlasti pomemben pravilnik o delovnih razmerjih.
Za pristne delavčeve interese
Vodstveni kadri OOS so še vedno preslabo usposobljeni, da bi se lahko še bolj uspešno spoprijemali z družbenoekonomskimi odnosi
Prvi občni zbori sindikalnih organizacij v celjski občini so bili že v decembru, v januarju jih je bilo največ, le še nekaj pa jih bo v tem mesecu. Ker so s pripravami nanje začeli že lansko jesen, sedaj na občinskem svetu zveze sindikatov Celje ugotavljajo, da so bili dobro organizirani in da so tudi dosegli svoj namen v pravem pomenu besede.
»Ti občni zbori niso bili zgolj formalno-organizacijskega značaja, ampak kritična presoja zadnjih nalog, akcij s področja uresničevanja zakona o združenem delu, krepitve delegatskih odnosov itd. Bili so vsebinsko izredno bogati, ker se pač odvijajo v času, ko 'so napori za uresničevanje duha zakona o združenem delu na »vrhu«, pravi predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Celje, Venčeslav Zalezina. »To daje občnim zborom globlji značaj. Pa tudi priprave na volitve, ki zahtevajo
"kritično oceno delegatskih odnosov, so močna spodbuda za naprej. Zato smo na skupni seji sindikata in občinske konference SZDL sklenili, da bomo povsod, kjer bo to mogoče, formirali posebne delegacije.«
»So pa občni zbori pokazali tudi manjšo stopnjo usposobljenosti naših kadrov, še zlasti predsednikov osnovnih organizacij sindikata, da bi se bolj uspešno spopadali z vse bolj kompleksnimi, vsebinskimi problemi in družbenoekonomskimi odnosi. Kajti to je preobrat v delu sindikatov, ki ga vsi čutimo,« nadaljuje Zalezina. »Ni je namreč stvari, pri kateri mnenje in sodelovanje sindikatov ne bi bilo možno in potrebno. To nas je opozorilo na nujnost, da moramo na mesta predsednikov OOS dobiti sposobne, ustvarjalne ljudi in brezkompromisne borce za delavske interese. To zahtevajo sedanji odnosi, pa tudi
delavci sami. Vse probleme je treba razreševati na širok, javen, demokratičen način. Vse to pa seveda spet zahteva, da je sindikalni aktivist oborožen s popolnim poznavanjem notranje problematike v vseh dimenzijah. Tu je kritični moment naše aktivnosti. Zato bomo morali veliko več storiti za usposabljanje teh aktivistov. Že sedaj smo s sodelovanjem delavske univerze priredili šolo s posebnim programom za člane IO OOS. Kaže pa, da bomo morali razmišljati o nadaljnjem izobraževanju, ki naj zagotovi širše znanje. O tem se z delavsko univerzo že dogovarjamo. Organizirali bomo izobraževalni seminar, ki bo predvidoma trajal 80 ur.
Na vseh dosedanjih občnih zborih smo tudi opazili, da sindikat resnično dobiva svoje mesto v naši samoupravni organiziranosti, kajti vse pogosteje se mora spopadati s problemi družbe-
noekonomskih odnosov, ki krojijo samoupravni položaj delav-
Kritično pa ocenjujemo še vse prešibko povezavo s krajevnimi skupnostmi, čeprav smo tudi na tem področju veliko storili. Gre za proces osveščanja delavca, ki naj ima kot občan določene krajevne skupnosti enak odnos do reševanja stvari, kot ga ima v svoji temeljni organizaciji združenega dela do notranjih problemov. Ne sme se več pojavljati v dvojni vlogi, kot se je doslej dogajalo.
Ugotovili smo tudi, da sindikat vsepovsod še ni dovolj angažiran. Pogostokrat se pojavlja v preozki funkciji, tu in am pa se tudi dogaja, da se poistoveti s stališči poslovodnih struktur. Odslej bo moral skozi sindikalna stališča uveljavljati pristne delavčeve interese . . .«
D. KRIŽNIK
Ker poteče v letošnjem letu mandat delegatom v delegacijah skupščine občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, v večini primerov pa tudi delegatom samoupravnih organov, na občnih zborih poudarjajo odgovornost delegatov. Še zlasti je značilno to za manjše OZD, kjer predstavlja vsaka funkcija dodatno obremenitev. Razprave kažejo, da bi se morali vsi člani kolektiva zavedati odgovornosti ter obveznosti tako v delegatski vlogi kot na delovnem mestu, s tem pa bi bilo olajšano delo delegatom samim.
Pretečeni štiriletni mandat je priložnost, da OOS analizirajo, kako se dejansko izvaja organiziranost sindikata, kot je bila sprejeta na 8. kongresu ZSS. V nekaterih večjih OZD ugotavljajo, da konference OOS še ne igrajo prave usklajevalne vloge, da tudi ni dobre povezave z OOS Tudi člani izvršnih odborov OOS se premalo zavedajo, da večje število OOS ne pomeni manjše vloge in odgovornosti OOS in njih samih. Praksa kaže, da je delo v izvršnih odborih premalo porazdeljeno, da večina dela sloni na predsedniku, z druge strani pa čakajo predsedniki OOS v okviru OZD zgolj na iniciative predsednika konference OOS. Tudi povezava med poverjenikom, sindikalno skupino in OOS še ni povsod stekla tako, kot je bilo zamišljeno.	JOŽE SKOK
IN
MEMORIAM
r
i
žet
del
do
so
Vn;
mc
Pri
mc
lav
rna
od
nil
ka
2
2;
P
zu
de
dri
cle
Venčeslav
Verbec
Venčeslava Verbca pa več ni. Odpovedalo mu je srce. In to v času, ko bi ga najbolj potrebovali, ko bi njegova klena in iskriva beseda za vse pomenila mnogo. Tako je znal povedati: »Povem vam fantje, da politika ni teoretiziranje. To je konkretno ravnanje v danem trenutku. Brez filozofiranja, na preprost način in jedrnato moramo govoriti z delavci.«
To je bila pravzaprav maksima	Venčeslava
Verbca. Tak je bil kot predsednik mestnega sveta Zveze sindikatov v Ljubljani kot član CK ZKS in družbenopolitični delavec v bežigrajski občini. In da je temu res tako, najbolj potrjuje resnica-da se je v zadnjih štirih letih vedno vračal v svojo delovno organizacijo. ^ Elmo, kjer se je oblikoval-kjer je rasel ter se ob delu izobraževal. Njegovi sodelavci v Elmi so ga cenili-Vinko je bil njihov človek-takšen, kot so ga rabili-
ne strinja, kajti pove* je moč karkoli tudi tfi preprosto. Tako, da bo vsi razumeli. V tem paJ. bil za vse globok kot sin4^ kalni delavec. Tu nas 1 prekašal. Prav zato ^ » bomo vsi še bolj pogreša iVA*
ko
na
loi
ko
m-
čil
ra:
dc
ni
ra
ra
Čil
to
m
nc
dc
bc
ra . ta tei od sti gc di dE Pc te ' m ta
te
0)
Pi
c«
Jr
SI
in
V(
\
■Si
Zato, ker je Vinko znal presojati z delavskega aspekta vsa vprašanja, s katerimi se je spoprijemal mestni svet Zveze sindikatov v Ljubljani, so ga spoŠ' tovali tudi drugi delavci-Tisti, ki so znali pri njeif ceniti pronicljivost, jedf' natost in odgovornost dela. Še bolj morda zato-ker nikdar ni hotel bib nekaj več, nad drugimi ih ker je predvsem v spor3' zumevanju iskal rešitev v sindikatih in v našeh1 glavnem mestu.
Kruta usoda nam )e Venčeslava Verbca iztrga la. Pogrešali bomo njeg°v način mišljenja in S°vC^a jenja. Njegov nasmeh- Z-mnoge je bil ta nasme često tudi dokaz, da ih13 Vinko že izdelano ocen°e
Toda z »veleumnostjo« 5.
edah
M HOR'
j Namesto deklaracij ^ konkretni odgovori
4
V večini organizacij so sporazumi o zdru-Zevanju dela delavcev preobsežni, preveč deklarativni, preveč pa je tudi prepisanih določb iz zakona o združenem delu. Pogosti So Primeri, ko so sestavljavci v te sporazume basali tudi določbe, ki sodijo v druge samoupravne akte, denimo v statut.
To je pokazala dosedanja aktivnost pri Pripravljanju in analiziranju vsebine samoupravnih sporazumov o združevanju dedcev v temeljne organizacije. Takih »pomanjkljivosti« je seveda še več. Kako jih °dpraviti, je predvsem naloga in skrb delov-mh organizacij samih, seveda ob pomoči ne-aterih družbenih subjektov.
2akon o združenem delu in 2akon o delovnih razmerjih le Pgdlaga
Temeljna vsebina samoupravnega spora-Zuma o združevanju dela delavcev je opre-uljena v zakonu o združenem delu. S po-r°cja delovnih razmerij podrobneje raz-enjuje vsebino tega sporazuma zakon o dednih razmerjih, pri tem izhaja iz načela, da oukretno vsebino določajo delavci, glede na naravo dejavnosti TOZD in iz tega izvira-Jncih značilnosti in posebnosti.
Ta akt ne sme biti deklarativen, prežahte-^en in preobširen, tudi naj ne prevzema do-uub zakona o združenem delu, ne da bi jih nkretiziral glede na naravo dejavnosti temine organizacije in iz nje izvirajočih zna-n°sti in posebnosti. Iz njega mora jasno in ^umljivo izhajati, o čem so se delavci govorili glede skupnega dela v svoji orga-r Naciji. Po svoji vsebini in obliki naj bo spo-Jazum jedrnat in razumljiv. Zaradi svoje na-e naj bo v opredelitvah, obliki in izrazih m manj normativističen in ne napisan v g! pravni obliki. To naj bo dogovor o te-eljnih pravilih urejanja medsebojnih od-ov pri združevanju dela, o tem, zakaj se avci združujejo, kaj bodo delali in kako
0	urejaili medsebojna razmerja, elavci, ki sprejemajo samoupravni spo-
t ,Um 0 združevanju dela, naj ga zasnujejo °. da bodo v njem resnično opredeljeni [fisiji za urejanje družbenoekonomskih nosov na podlagi enakih pravic, obvezno-‘ m odgovornosti pri upravljanju z delom in dui^firiarjenju s sredstvi družbene repro-d rije. Pri tem naj bo delavcem izhodišče, Js ta samoupravni sporazum splošnega ten na’ venc'ar Pa mora biti toliko konkre-’ da daje podlago za rešitve v vseh sa-Upravnih splošnih aktih temeljne organi-. Js. kakor tudi za urejanje razmerij med e'jnimi organizacijami, v sestavi delovne gunizacije. Ta sporazum določa temeljne Cev 1Ce. obveznosti in odgovornosti delav-Zr h	s čimer uresničuje temeljne ra-
s ne interese delavcev. Delavci pa se s tem intrazumom zavezujejo, da ne bodo škodili v er®S0Ifi drugih delavcev in da bodo odgo-
1	za slabo gospodarjenje.
seobsežni, toda ne preob-^ni samoupravni sporazumi
Tri določanju vsebinske zasnove samou-sporazuma je treba upoštevati tudi
d Pri določanju osnov za združevanje a delavcev v TOZD je treba konkretno zir ria so izpolnjeni pogoji za organi-^ J® temeljne organizacije, predpisani z „1 n°m o združenem delu, in katere so ganiz6 Zr'a®rin°sti združevanja dela v tej or-
doi ,* * * * v °Pisu dejavnosti TOZD naj delavci gih C' °’ nePosrsdno in ne na škodo dru-dru 0Pravljajo določeno gospodarsko ali ^ ?° družbeno dejavnost s sredstvi v druž-^ teko uresničujejo svoje družbe-vj 0n°niske in druge samoupravne pra-(]r , er°dločajo o drugih vprašanjih svojega
enoekonomskega položaja, d0] v v saifioupravnem sporazumu je treba Up 'ti osnove za urejanje odnosov'glede stvi J[ Janjaz delom in gospodarjenja s sred-tovir Vsakemu delavcu je treba zago-obij.’ Praviw>, da v TOZD in v vseh drugih sre<j a'1, v katerih združuje svoje delo in in e a’ skupaj z drugimi delavci svobodno tempi' °Pravno odloča o delu in poslovanju ^de ^ne.orSan'zacije združenega dela ter o ben„Vatl ‘n sredstvih v celoti odnosov druž-
reprodukcije, sstnoui
lfidi d;‘ ..-
a'«£so-da
pravnem sporazumu naj delavci se bodo pri upravljanju z UsPešn" "" sreristv' ravnali po načelih bo(j0 ,e®a 'n smotrnega gospodarjenja, da f>oVev ružbena sredstva nenehno obnavljali, eknn eVa'' 'n zboljševali ter družbeno in
,0fiomsk( ' novo
o smotrno uporabljali. Tam, kjer hioup ” orgafiizirajo TOZD, pa naj v sa-kater Javnein sporazumu načelno določijo, o delu ■* vPrašanjih, ki zadevajo odločanje o tloeu'11 sreristvih in urejanje drugih družbe-o$eb,?nori's*rib odnosov, bodo odločali z Ptejj lm 'zjavljanjem in kako bodo odločali § rirganov samoupravljanja. 0Pred°,?ro^ja delovnih razmerij je treba euti temeljne rešitve o medsebojnih
pravicah delavcev, obveznostih in odgovornostih, pa tudi do družbene skupnosti. Glede na to naj delavci v samoupravnem sporazumu določijo okvire svojih temeljnih pravic, obveznosti in odgovornosti, temeljna načela o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, opredelijo naj obveznost, da bodo zaposlovali nove delavce v skladu s planom kadrovske politike, določijo naj pogoje za razporejanje delavcev na dela oziroma naloge v TOZD ter primere in pogoje, ko s samoupravnim sporazumom o združitvi v temeljno organizacijo določijo pogoje za razporejanje delavcev iz ene TOZD v drugo delovno oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Ker temeljna organizacija ne more obstajati zunaj delovne organizacije, naj samoupravni sporazumi opredelijo tudi razloge za združevanje dela in sredstev v določeno delovno organizacijo. V zvezi s tem naj delavci obširno opredelijo odnose med TOZD v sestavi iste delovne organizacije in določijo zadeve, ki jih bodo opravljali na ravni delovne organizacije, kakor tudi namene, za katere bodo združevali sredstva, ter druge pomembnejše elemente združevanja v delovno organizacijo. Pri tem je treba navesti, zaradi katerih konkretnih skupnih interesov se delavci povezujejo v delovno organizacijo.
V samoupravnem sporazumu o združevanju dela je treba določiti sistem obveščanja, ki bo zagotovil, da bodo resnično in popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščeni o celotnem poslovanju temeljne organizacije, njenem materialno-finančnem položaju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter uporabi sredstev, kakor tudi o drugih vprašanjih, pomembnih za upravljanje, odločanje in uresničevanje samoupravljavskih funkcij in samoupravne delavske kontrole.
In slednjič, v samoupravnem sporazumu naj delavci določijo tudi postopek za sprejem tega sporazuma.
Samoupravni sporazum in dohodkovni odnosi
Plan temeljne organizacije je temelj njenega nadaljnjega gospodarskega, prostorskega in družbenega razvoja in vsebuje tudi naloge glede pospeševanja socialističnih samoupravnih odnosov. Zato naj že samoupravni sporazum določa, da bodo delavci s planiranjem usklajevali svoje intrese in potrebe pri razvoju organizacije, zlasti pa razmerja pri pridobivanju in razporejanju dohodka z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so medsebojno povezani pri delu in pridobivanju dohodka. Pri tem naj v skladu z zakonom določijo konkretne oblike in načine usklajevanja svojih in splošnih družbenih potreb in interesov.
Pri razporejanju dohodka je treba upoštevati družbeni značaj dohodka, da je osnova in vir sredstev za zadovoljevanje potreb delavcev pa tudi skupnih in splošnih družbenih potreb, da je treba pri razporejanju dohodka upoštevati tudi intrese drugih delavcev, delovnih ljudi in občanov ter da se v dohodku temeljne organizacije s področja materialne proizvodnje izražajo tudi rezultati dela delavcev s področja družbenih dejavnosti.
Osnove za razporejanje čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, na sredstva za razširitev materialne
podlage dela in na rezerve, morajo zagotoviti odvisnost tega razporejanja z doseženimi delovnimi oziroma poslovnimi rezultati v temeljni organizaciji, biti morajo v sorazmerju z rastjo delovne storilnosti delavcev
v drugih TOZD, s katerimi združujejo delo in sredstva.
Izhodišče delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je dosledno uveljavljanje načela delitve po rezultatih dela. Zato naj delavci opredelijo osnove za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo tako, da osebni dohodek delavca ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k povečanju delovne storilnosti in k delavčevemu prispevku k povečanju dohodka z inovacijami, racionalizacijami in drugimi oblikami ustvarjalnosti. Ko delavci določajo osnove in merila za delitev osebnih dohodkov, naj predvidijo takšne osnove in merila, da bo možno delo in prizadevanje vrednotiti pri vsakem posameznem delavcu.
Pri razporejanju dohodka na razerve pa naj delavci posebej upoštevajo naravo dejavnosti temeljne organizacije.
Slednjič naj samoupravni sporazum določa tudi vsebino in obseg zajamčenega osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost vsakega delavca. Osnova zajamčenega osebnega dohodka je odvisna od splošne stopnje produktivnosti celotnega družbenega dela in pogojev okolja, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe.
Informativna služba RS ZSS
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA V ZDRUŽENEM DELU■ P«šemja ciobačnik
KAKO TRDNI SO TEMEUI?
V	Raziskovalnem centru za samoupravljanje pri RS ZSS so v prvi polovici minulega leta končali raziskovalno nalogo z delovnim naslovom »Učinkovitost osnovne organizacije sindikata«. Raziskovalci so si prizadevali nekoliko podrobneje proučiti nekatere determinante učinkovitosti sindikalnega organiziranja na temeljni ravni, to je v 80 osnovnih organizacijah sindikata. Pri izbiri osnovnih organizacij sindikata so upoštevali tako regionalni kriterij kot tudi p^ dročja dejavnosti in sindikalno organiziranost. S tem so zadovoljili trem bistvenim komponentam in je zato mogoče trditi, da imajo ugotovitve reprezentativen značaj.
V	raziskavi so se raziskovalci potrudili poiskati poleg mnenj , stališč in spoznanj članov sindikata tudi nekaj objektivnih kazalcev o osnovnih organizacijah v posameznih okoljih, da bi tako dobili realnejšo podobo o dejanskem stanju.
Po našem prepričanju imajo problemi pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov korenine v še vedno nerazjasnjenih pojmih o družbeni lastnini proizvajalnih sredstev oziroma v neuresničenih načelih o družbeni lastnini v naši družbi. Tu se še vedno kažejo težnje o kolektivni lastnini, ki se kažejo v obliki monopolov.
Dohodek kot družbenoekonomska kategorija, ki pa je sicer kategorija vseh tržnih blagovnih sistemov, kakršeh je naš, ima dve komponenti:
—	prva je tista, ki pomeni vrednostni izraz dela,
—	druga pa je njegovo družbenoekonomsko oziroma razredno bistvo, to je, kakšen proizvodni in ekonomski odnos med ljudmi izražd dohodek.
Za hip se ustavimo pri dohodku.
Delavec, TOZD, OZD ali kdorkoli drug ne more imeti absolutnega monopola nad dohodkom. Del dohodka, ki ostane delavcu oziroma organizaciji združenega dela kot njihova akumulacija je izrazito družbenoekonomska kategorija.
Ekonomska struktura konkretenega dohodka ni odvisna samo od subjektivne volje delavcev, ampak tudi od različnih dejavnikov, ki vplivajo na produktivnost dela, tehnologije, tehnike, znanja, naložbe itd. Zato je zainteresiranost delavca, da s svojim delom in svojim dohodkom vključuje v samoupravne integracije združevanje dela dokaz prevladovanja ozke mezdne miselnosti. Če danes še temu ni tako je nujno razčiščevanje ekonomskih odnosov med tekočim in minulim delom, med delavcem in njegovimi akumuliranim presežnim delom itd. Vse dotlej pa ni mogoče pričakovati, da bodo delavci materialno zainteresirani za združevanje dela in dohodka, kajti motiv bo še vedno le »denar v kuverti.«
Merila in kriteriji za notranjo delitev ustvarjenega dohodka na sklad za
osebne dohodke, za sklad skupne porabe delavcev in za sklad za akumulacijo ne morejo biti samo stvar posamezne delovne organizacije in delavcev v njej. Dejansko bodo delavci toliko bolj svobodni v gospodarjenju z dohodkom svojih organizacij, kolikor bolj bodo pripravljeni in sposobni solidarno določati skupna merila in kriterije za določanje delovnega prispevka in delitev osebnih dohodkov po delu. To pa je bistvo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Samoupravni sporazumi so vnesli kot možnost za samoupravno odločanje nove kvalitete, danes samoupravne sporazume sprejemamo množično na zborih delovnih ljudi, J^rezzadovoljivih priprav, kar pa je že blizu formalne demokracije. Samoupravni sporazumi pa največkrat niso niti kratki, niti jasni. S sprejemanjem pa delavec postane odgovoren za nekaj, česar ne razume.
Da bi bila osnovna organizacija učinkovitejša na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov, bi morali upoštevati predvsem naslednje:
— Konkretizirati je treba skupne osnove in merila o delitvi sredstev za osebni dohodek na podlagi že sprejetih izhodišč v samoupravnih splošnih aktih. Tu naj bi bili zapisani načini obračunavanja osebnih dohodkov, predvsem pa način merjenja prispevka posameznika v odvisnosti od rezultata dela temeljne organizacije združenega dela.
— Metoda merjenja nalog naj bi bila takšna, da bo možno ocenjevati kvaliteto in kvantiteto del tako za posameznika kot za skupine. Le tako je namreč možno zagotoviti resnično stimulativno delitev dela.
— Proučiti je potrebno vgrajenost minulega dela, upravljanje in gospodarjenje s sredstvi ter izoblikovati trdnejše osnove.
— V zvezi z delitvijo po delu je nedvomno aktualno vprašanje stimulacije za racionalizacijo, ustreznejšo organizacijo in inovativno dejavnost, kar pa smo doslej pogosto zanemarjali.
— Prav gotovo je v zvezi z delitvijo dohodka še veliko vprašanj, vendar je potrebno opozoriti na uveljavljeno organizacijo dela, problem tehnologije in ijtformiranja.
Področje, na katerem se v naši družbi še vedno ohranjajo elementi kapitalističnega načina proizvajanja, je področje organizacije dela v procesu proizvodnje. Tu pravzaprav sploh ni prišlo do večjih sprememb. Na kaj mislimo? Gre za težnje po uveljavljanju tipično hierarhičnih odnosov v organizacijah združenega dela, kjer je razpredenost hierarhičnih ravni (na katerih se sprejemajo tudi pomerfibne odločitve) v samoupravni organiziranosti dosegla velike razsežnosti. S tem področjem se pravzaprav (razen v nekaterih raziskavah) politični subjekti in sindikati ne ukvarjajo. Odpraviti takšne razmere je bržčas dolgoročna naloga, vendar pa tudi eden izmed pogojev za uveljavljanje kreativnega in celovitega človeka v sistemu samoupravljanja.
S tem se povezuje problem tehnologije, ki se danes zaostruje prav v tistih organizacijah, kjer je pretežni del protestnih ustavitev dela (kovinska, elek-tro industrija, predelovalna industrija).
Tehnologija je namreč takšna, da človeka »zasužnjuje in da ubija v njem kreativne sposobnosti. Od ljudi, ki opravljajo enolično in venomer enako enostavno delo, dolgo časa ni mogoče pričakovati motiva, volje, interesa za samoupravljanje, ki zahteva nova znanja, razmišljanja in angažiranje. Pri takšnem delavcu je še zmeraj najmočnejši motiv »mezde«.
Govorili smo že o velikem številu protestnih ustavitev dela zaradi neinformiranosti. Vendar bi k temu dodali še drug aspekt informiranosti. Zasičenost z informacijami, veliko papirja je prav tako lahko aspekt »zlagane« in-fomiranosti.
Da pa bi osnovne organizacije zmogle vse silno obširne naloge, bo nujno potrebno »preseliti« več znanja v bazo, pošiljati manj materialov z vrha navzdol in zagotoviti več konkretne pomoči osnovnim organizacijam z občinske ravni in drugih »višjih« ravni, kajti v TOZD in OOS ni dovolj strokovnega kadra, ki bi sam zmogel vse zastavljene naloge. V tem smislu bo najbrž potrebno razmišljati o preobrazbi občinskih sindikalnih svetov oziroma o njihovi kadrovski izpopolnitvi (predvsem strokovni).
Že bežen pregled o uresničevanju zastavljenih načel nam razkriva usmerjenost v negativno smer. To pomeni, da večina vprašanih delavcev meni, kako načel ne uresničujemo v zadovoljivi meri. Seveda stanje ni povsem enako za vsak posamezen sindikat in so med njimi večje ali manjše razlike. Očitno pa je bilo na tem področju največ storjenega v sindikatu energetike in premogovništva ter v gradbeništvu. Še posebej je to pomembno, ker je zajeto tudi področje delitve oziroma nagrajevanja po delu.
Če si smemo privoščiti še prikaz ran-giranja uresničenih načel (glede na razliko med skrajnimi ocenami), dobimo naslednji vrstni red:
Razlika v oceni med veliko in malo je OOS prispevala k uresničevanju
Načela	načela
— načrtnost dela	+ 0,8
— neposredno odločanje	- U
— javnost delovanja	— 2,0
— razredni interesi	- 4,4
— odgovornost	- 7,2
— konkretnost	- 8,9
— delitev po delu	—19,3
Čeprav je trend očitno poudarjen v negativni smeri, pa bi zelo težko očitali vse slabosti osnovnim organizacijam sindikata. Prej bi se nagibali k oceni, da osnovne organizacije opravljajo svojo aktivnost v skladu z možnostmi (kadrovskimi, finančnimi, časovnimi itd.) kot drugim subjektivnim razlagam in da je premalo konkretne pomoči z občinskih ravni in še drugih. Vsekakor pa bo moralo biti področje uresničevanja zastavljenih načel stalna naloga vsake sindikalne akcije.
(Nadaljevanje prihodnjič)
CELJSKE IZKUŠNJE PRI URESNIČEVANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Dobra organizacija
je pol dela...
Venčeslav Zalezina, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Celje: »V akciji spremljanja uresničevanja zakona o združenem delu smo prvič uspeli aktivirati strokovni potencial, še vedno pa je precej skritih rezerv, ki jih bomo skušali angažirati za boljše delo.«
Ko smo lani, po sprejemu zakona o združenem delu, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oblikovali akcijske programe uresničevanja njegovih določb, so v občinah organizirali tudi posebne »štabe«, ki so bili zadolženi za pomoč in spremljanje tega dela. Že lani smo tudi zapisali, da so se v Celju dobro organizirali, kakšne rezultate pa so dosegli, govori za Delavsko enotnost predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Venčeslav Zalezina.
»V celjski občini so družbenopolitične organizacije sprejele skupen program uresničevanja zakona o združenem delu. Že takoj na začetku smo poudarili, da moramo pritegniti strokovne delavce. Aktivirali smo zlasti ekonomske, pravne in finančne kadre. Da pa bi bili ob tem še bolj učinkoviti, smo sestavili nekaj delovnih skupin, ki so spremljale zlasti področje nagrajevanja po delu in področje dohodkovnih odnosov. V teh delovnih skupinah so sodelovali tudi strokovnjaki iz delovnih organizacij, ki so se že ukvarjali s to problematiko,« je povedal predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Celje. »Naloga teh skupin je bila pomagati svetovati organizacijam združenega dela pri razreševanju posameznih vprašanj. Metoda dela teh skupin so razgovori v delovnih organizacijah z vodilnimi in strokovnimi delavci. S konzultacijami smo dograjevali sistem dela teh skupin, še posebej tistih, ki so se ukvarjale z dohodkovnimi odnosi. Na podlagi izkušenj smo lani v mesecu oktobru nekoliko spremenili orientacijo dela in ustanovili še podskupine. V skupini, ki spremlja problematiko dohodkovnih odnosov, denimo dela 18 diplomiranih ekonomistov in v njej smo tedaj formirali dve podskupini: prva se je specializirala za nagrajevanje, druga pa za združevanje sredstev, ustvarjanje prihodka in dohodka ter za odnose med TOZD in skupnimi službami.
Pri občinski skupščini je že prej delovala 12-članska komisija za pregled samoupravnih splošnih aktov. Je zelo aktivna — vsak teden ima sejo skupaj s predstavniki TOZD, pregleduje
njihove samoupravne akte in daje pripombe in predloge — vendar smo se zavedali, da tedaj, ko bo dobila večino aktov, ne bo mogla v kratkem času opraviti svojega dela. Zato smo sklenili, da to skupino, ki je bila ustanovljena v glavnem zato, da bi pomagala delovnim organizacijam, zadolžimo in pooblastimo za pregled splošnih samoupravnih aktov s področja družbenopolitičnih razmerij. Dogovorili smo se za interno delitev področij med komisijo za pregled samoupravnih splošnih aktov in delovno skupino, ki pravzaprav sedaj deluje pri tej komisiji. Tako zdaj 12-članska komisija v prvotni zasedbi pregleduje zlasti samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev v TOZD, samoupravne sporazume o združevanju delavcev v delovno organizacijo, statute TOZD, delovnih skupnosti skupnih služb oz. delovnih organizacij, pravilnike o delovnih razmerjih, pravilnike o samozaščiti itd. V glavnem se torej ukvarja s pravilniki organizacijsko statutarne narave. Naši delovni skupini pa smo prepustili druge akte, ki izvirajo iz teh družbenoekonomskih odnosov, kot so, denimo, ustvarjanje in delitev prihodka, dohodka itd.
Naša delovna skupina dela tako, da se njeni podskupini sestaneta najmanj enkrat na teden ter na podlagi vnaprej poslanih aktov organizira razgovore v TOZD, daje pobudo, pripombe in predloge. Ta oblika dela je bila izredno učinkovita in kvalitetna, za ljudi v delovnih organizacijah pa tudi sprejemljiva.
Za koordinacijo celotne aktivnosti v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu pa je v celjski občini zadolžen koordinacijski odbor pri OK SZDL. V njem sodelujejo vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, med 23 člani pa so tudi predstavniki združenega dela. Ta odbor se je jeseni preimenoval v svet za družbenopolitični sistem. Svet seveda nima zgolj koordinativne funkcije, pač pa se aktivno anga žira pri reševanju posameznih vprašanj, v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu. Ta svet je opravil dva, v nekate-
rih delovnih organizacijah pa celo tri kroge preverjanj uresničevanja zakona o združenem delu.
Prvi krog smo izvedli v mesecih april, maj in junij minulega leta. Naša pozornost je veljala temu, ali imajo v vsaki TOZD odbor za uresničevanje zakona o združenem delu, delovno skupino za področje nagrajevanja po delu, delovno skupino za urejevanje dohodkovnih odnosov. Že v tem prvem krogu smo ugotovili dokaj dobro stopnjo organiziranosti in tudi že določene premike v odnosih.
Brez večjih prekinitev smo intenzivno spremljali uresničevanje zakona o združenem delu tudi med poletnimi meseci. Obiskovali smo organizacije združenega dela, priredili pa smo tudi več posvetov na to temo.
S 1. decembrom lani smo začeli z drugim krogom preverjanja. V ospredju so bila vprašanja, kot denimo samoupravna organiziranost — ali je prišlo do formiranja novih TOZD, ali to predvidevajo,	organiziranost
skupnih služb, položaj poslovnih in delovnih enot naših TOZD v drugih občinah. Zanimalo nas je sprejemanje	samoupravnih
splošnih aktov, denimo, ali so sprejeti, so v osnutku, kako so bili delavci vključeni že v pripravo delovnih osnutkov, kakšno vlogo je odigral sindikat kot nosilec razprave, kako so bili pripravljeni sami zbori, kako so delavcem odgovarjali na vprašanja, rezultati referendumov. Zatem smo govorili o urejevanju dohodkovnih odnosov. Poudarek je veljal odnosom med TOZD, odnosom delovnih organizacij do trgovine, na »tapeti« pa je bila tudi problematika nagrajevanja po delu.
Poudariti moram, da s to akcijo sedaj končujemo. Čaka nas namreč le še pet razgovorov. Pri tem našem delu so sodelovali predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij v TOZD, predsedniki delavskih svetov in direktorji. Razprave so bile dobre, tako da smo si ustvarili dokaj dobro sliko o razmerah v vsaki TOZD.
V mesecih oktobru in novembru smo z našo skupino za nagra-
PUBLIKACIJE ZKOS ZALOŽBE DELAVSKA ENOTNOST
Meseca decembra so izšle naslednje publikacije ZKOS:
•	NASI ZBORI št. 6
•	NOTNA MAPA št. 5
•	IZBRANE ZBOROVSKE SKLADBE Emila Adamiča Pred izidom pa so:
•	I. Cankar — J. Povše: MARTIN KAČUR (zbirka Dramska knjižnica)
•	REVIJA LUTKA št. 29
•	Tomaž Brejc: SLOVENSKI IMPRESIONIZEM (Umetnost in kultura)
•	Mile Korun: USTVARJANJE GLEDALIŠKE PREDSTAVE (UK) in
•	Dimitrij Rupel: OTON ŽUPANČIČ (Umetnost in kultura)
jevanje po delu izvedli tudi dodatne razgovore z vsemi organizacijami združenega dela.
Seveda smo se spopadali tudi s težavami. Zlasti tedaj, ko smo govorili o dejavnosti oziroma o opravljanju zadev skupnega pomena. Za primer naj navedem zahteve posameznih TOZD, da bi imele lastne službe, češ, da bi tako bolj »samostojno« delale.
Dolgo tudi nismo uspeli urediti dohodkovnih odnosov med proizvodnjo in trgovino, zlasti grosistično. Veliko pomislekov in vprašanj je bilo. Zdaj smo tudi to oviro premagali: odnosi se urejajo s sporazumi na trajnejši podlagi. Kovinotehna, denimo se sporazumeva z velikimi proizvajalci železa, Tkanina s tekstilnimi proizvajalci. Vendar pa ugotavljamo, da je takih sporazumov o združevanju dela in sredstev še vedno premalo.
Temeljne samoupravne akte je v celjski občini podpisalo že več kot 90 odstotkov delovnih organizacij. Tako je naša akcija pripomogla k temu, da so razmere ta hip dokaj ugodne.
Posebno pozornost smo v naši akciji posvetili tudi dislociranim enotam, katerih matične temeljne organizacije so v drugih občinah, vendar naj kar takoj dodam, da so se nekatere zelo slabo odzivale na naša povabila za sodelovanje. Tudi po trikrat smo jih vabili, vendar brez uspeha. Ugotovili smo, da je v teh enotah samoupravni položaj delavcev slab, slabši od tistih, ki imajo temeljne organizacije združenega dela v Celju. Delavci v teh enotah nimajo samoupravnih splošnih aktov, le malo sodelujejo pri nastajanju interne zakonodaje. Celo informirani niso. Tako nas na tem področju še čaka trdo delo.
Omenim pa naj še eno izkušnjo.
V akcijo uresničevanja zakona o združenem delu se je izredno dobro vključil tudi klub samoupravljavcev. Bil je sklicatelj številnih posvetov, zlasti kar zadeva urejevanje dohodkovnih odnosov med trgovino in proizvodnjo, urejanje delovnih razmerij, vlogo in položaj poslovodnih organov v delovnih organizacijah in drugo, bil pa je tudi nosilec akcije za pripravo tez za nekatere samoupravne splošne akte.
Tako smo v dosedanji fazi uresničevanja zakona o združenem delu dosegli visoko stopnjo akcijske angažiranosti vseh nosilcev in vse družbenopolitične organizacije delujejo usklajeno. Prvič smo tudi uspešno angažirali strokovni potencial. In prav v tem potencialu vidim veliko rezervo, da bo naše delo še bolj učinkovito,« zaključuje Venčeslav Zalezina.

Najnižji osebni dohodek in dodatki
V skladu s sindikalno listo iz leta 1976 in iz minulih let so mnoge delovne organizacije določile najnižji osebni dohodek. Tu ni mišljen minimalni osebni dohodek, ampak dohodek delavca, ki opravlja, najbolj enostavno delo, pri čemer se upošteva poln delovni čas. Tak delavec je upravičen v skladu s samoupravnimi splošnimi akti najmanj do osebnega dohodka v višini 60% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v minulem letu. Delavec mora seveda dosegati normalni delovni uspeh.
Zavoljo takšnega določila o najnižjem osebnem dohodku so nastali dvomi, ali se pri izračunu tega dohodka upoštevajo dodatki, kot denimo za nadurno delo, nočno delo, minulo delo itd. V nekaterih primerih, na primer v delovnih organizacijah PTT prometa, so v letu 1977 sprejeli sporazum, da se ti dodatki ne štejejo v obračun najnižjega osebnega dohodka.
Delavka je uveljavljala pred sodiščem združenega dela pravico do najnižjega osebnega dohodka, ki ga kot čistilka v PTT podjetju ni prejemala. Sodišče združenega dela je ugotovilo, da je res nastala razlika in jo delavki priznalo. Delavka pa se s tem ni strinjala, saj je menila, da dodatkov ne bi smeli upošte-
vati pri izračunu najnižjega osebnega dohodka. Sporazum je bil res kasneje spremenjen oziroma dopolnjen, ko je bilo izrecno določeno, da se dodatki ne upoštevajo, toda ne glede na prejšnje besedilo sporazuma dodatki pojmovno ne sodijo v izračun višine najnižjega osebnega dohodka.
Sodišče združenega dela SR Slovenije je soglašalo s tališčem delavke kajti dodatkov ne bi smeli upoštevati pri obračunu najnižjega osebnega dohodka, ki pomeni osebni dohodek za najbolj enostavna dela in ga prejema tudi delavec, ki sicer ni upravičen do dodatkov. Delavka pa je prejemala dodatek za minulo delo, včasih pa tudi dodatek za delo ob nedeljah oziroma za nadurno delo. Če bi se ti dodatki upoštevali pri izračunu najnižjega osebnega dohodka, oziroma pri obračunu razlike, bi bila delavka prizadeta v primerjavi s sodelavci, ki so prav tako upravičeni do najnižjega osebnega dohodka, vendar niso imeli pravice do dodatkov, ker bodisi nimajo delovne dobe ali pa niso opravljali nadurnega dela ipd. Dopolnitev samoupravnega sporazuma v bistvu ne spreminja prvotne določbe o najnižjem osebnem dohodku, marveč samo dopolnjuje razlago, ki bi jo morala delovna organizacija že ves čas upoštevati.
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Suspenz in disciplinski postopek
Odstranitev delavca z dela (suspenz) je možen tedaj, ko je proti njemu uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom oziroma če je proti njemu uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Pogoj za odreditev suspenza je torej disciplinski postopek, odrejen pa je lahko v primerih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu.
Delovna organizacija je uvedla disciplinski postopek proti direktorju in še dvema vodilnima delavcema, ker naj bi huje kršili delovne obveznosti. Obenem pa je bilo odločeno, da se morajo začasno odstraniti iz delovne organizacije, ker bi lahko negativno vplivali na potek disciplinskega postopka.
Ker je delavski svet zavrnil pritožbe teh delavcev na odločitev o suspenzu, so se obrnili na sodišče združenega dela. Sodišče je obširno razpravljalo o sporni zadevi in tudi ugotovilo, da so mnoge kršitve delavcev že zastarane. Prav zato je menilo, da odločitev o suspenzu ni utemeljena. Razveljavilo je odločitev delovne organizacije
in naložilo delovni organizaciji, da delavce takoj sprejme nazaj na delo.
Pritožbeno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje ni strinjalo. Pri odločanju o suspenzu ni mogoče odločati hkrati tudi o odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti. Disciplinski postopek še ni končan, zato bi bilo odločanje o odgovornosti delavcev preuranjeno. Sodišče mora le ugotoviti, ali obstajajo pogoji za suspenz, ali suspenz temelji na določbah samoupravnega splošnega akta, ne more pa prevzeti funkcije disciplinske komisije in hkrati odločiti tudi o odgovornosti delavcev.
Če bodo delavci v disciplinskem postopku oproščeni ali če bo postopek proti njim ustavljen oziroma če jim bo izrečen milejši ukrep in ne ukrep prenehanja delovnega razmerja, bodo lahko zahtevali, da jim delovna organizacija izplača razliko do polnega zneska osebnega dohodka, ki bi ga dobili, če bi delali. ^ takšnem primeru delavci zaradi suspenza namreč ne bodo prizadeti, suspenz je le pr®' ventiven ukrep in ne kazen-To morajo upoštevati vsi organi, ki odločajo o suspenzu-PIŠE: IVAN ŽUŽEK
D. KRIŽNIK
Z objavo osnutkov dokumentov VIII. kongresa ZKS v posebni prilogi časnika Komunist sejete dni z»čela javna razprava o dosežkih in pomanjkljivostih štiriletnega gospodarskega in družbenega ra-zv»ja Slovenije (v letih 1974—1978), o sedanjih notranjih in zunanjepolitičnih razmerah pa tudi o Podoba našega jutri, ki jo lahko in mora biti samo delo naših lastnih želja, r°k in uma.
dustrijske proizvodnje je delež proizvodnje surovin v zadnjih letih postopoma naraščal, in sicer od 22,7 odstotka v letu 1975 na blizu 24 odstotkov v letu 1977. V letih 1974—1977 smo zgradili več pomembnih objektov, ki občutno izboljšujejo oskrbo industrije s surovinami in reprodukcijskim materialom ter zmanjšujejo uvoz.
Tudi v kmetijstvu nismo križem rok čakali, kaj se bo zgodilo. Bolje organizirana družbena prizadevanja kmetijskih proizvajalcev v družbenem in zasebnem
publiki največ skrbi razvoju družbenega standarda, ki smo ga pred VII. kongresom ZKS zanemarjali na račun osebnega. Z družbenim načrtom razvoja Slovenije za obdobje 1976—1980 smo zato med temeljnimi prednostnimi nalogami opredelili zlasti: hitrejši razvoj usmerjenega izobraževanja, uveljavljanje raziskovalnega dela ter glavne naloge na drugih področjih, predvsem v kulturi, zdravstvu in otroškem varstvu, to je v tistih dejavnostih, ki lahko največ prispevajo k povečanju družbene proi-
širili podaljšano bivanje otrok na šoli. Tako smo v podaljšano bivanje zajeli 11,2 odstotka vseh učencev, v celodnevno osnovno šolo pa 4,6 odstotka. Razšili smo tudi — zlasti na podlagi sredstev, zbranih s samoprispevki občanov — osnovnošolske prostorske zmogljivosti.
K izboljševanju možnosti mladih za šolanje in k odpravljanju socialnih razlik prispeva tudi intenzivna gradnja triindvajsetih dijaških in študentskih domov. Akcija za gradnjo teh domov pa
JAVNA RAZPRAVA O DOKUMENTIH Vlil. KONGRESA ZKS
SADOVI
NAČRTNEGA
DELA
Kolikor hitreje kopnijo dfevi, ki nas ločijo od kongresa ZKS (začne se 3. aprila v Ljub-'iani), toliko več je pri roki Podatkov, ki dokazujejo, se je naša republika tudi v zadnjih štirih letih izvijala hitreje, kot smo načrtovali v času VIL kongresa ZKS. Zelo po-Oiembno je tudi, da smo Pri razvijanju gospodarja in družbenih dejavno-uspešno uveljavili usmerjenost, kakršno smo sPrejeli na 29. seji central-nega komiteja ZKS ter po-,rdili na VII. kongresu, in lo kljub energetski in surovinski krizi v svetu, ki je Se zaostrila strukturna "skladja v našem dose-^unjem razvoju na pobočju energetike, prome-,a> proizvodnje hrane in sUrovin ter reprodukdj-skega materiala.
?rePričljiva °?* * * * vorica številk
Sre.Služba naložb v osnovna p stva na področju materialne Prev VOdnie v družbenega 0rht^V°^a se Je povečala od 16,2 i9 Iotka v letih 1971—1973 na l97a odstotka v letih je 4 1977. V teh naložbah se 8o«:^OVe^a*a udeležba naložb v PodBrsko nadstavbo od 17,4 lei, otka na 25,8 odstotka, ude-žVo ? aaložb za povečanje proi-5 •) an,Je hrane od 5,1 odstotka na Piori St.otka, udeležba naložb za Povee/nizacii° zmogljivosti in inj. CanJe proizvodnje surovin °d t^jdukcijskega materiala pa KljJ1 odstotka na 6,6 odstotka, spoj ?aostrenim pogojem go-g0s jjunj3 doma in neugodnim srjj.jdarskim gibanjem v svetu rast d-h 1974—1978 povečali pre.. ružbenega proizvoda v po-§ lu Pp 5,2 odstotka na leto. da bonajbolj pomembno pa je, tiko i/110 z naložbami v energe-OsU-u ^alu zagotovili nemoteno tper ?. Slovenije z električno i°’ povsem gotovo po letu Cent-’, k° zgrajena nuklearna lep h3 v Krškem. Že letos po-ski n|0m° začeli uvažati zemelj-*a ra'n z. Vzhoda, ki bo pomenil gehk?v?i nov kakovosten ener-enPr*n zlasti tehnološki vir ^§!je.	____________
be s®°dne strukturne spremem-^roiz ° d°segh tudi na področju tpgjpdnje surovin, čeprav glecj! Mrazite in dokaj različne tih v na Pro'zvodnjo posamez-rst surovin. V strukturi in-
sektorju so omogočila, da smo dosegli pomembne uspehe v kmetijski proizvodnji, še zlasti v perutninarstvu, govedoreji in mlekarstvu. Tudi v tržni proizvodnji glavnih poljedelskih proizvodov — žita in krompirja — smo v zadnjih letih dosegli napredek in povečali delež lastne kmetijske proizvodnje za potrebe naše republike.
V celotni industrijski proizvodnji se je povečal delež proizvodnje sredstev za delo, kar tudi priča v napredku naše industrije. Nismo pa še dosegli, da bi bila rast proizvodnje reprodukcijskega materiala hitrejša od rasti proizvodnje blaga za široko porabo. Dediščina strukturnih neskladij v razvoju naše industrije nas še vedno tepe! Prestrukturiranje predelovalne industrije v korist izvozno usmerjenih dejavnosti poteka prepočasi, zlasti zavoljo nezadostnega prizadevanja organizacij združenega dela, ki sodelujejo v izvozu, da bi oblikovale drugačne proizvodne programe in uvajale nove proizvode ter se pri tem medsebojno povezovale na dohodkovnih osnovah na območju vse države.
Uspehe dosegamo tudi pri usklajevanju regionalnega razvoja Slovenije. Zaposlenost in družbeni proizvod na manj razvitih območjih naraščata hitreje kot v celotni Sloveniji, zlasti na podlagi povečane investicijske dejavnosti. Vse več organizacij združenega dela se odloča za naložbe na manj razvitih območjih, predvsem pa se razvija neposredno združevanje dela in sredstev. V letih 1974—1978 se je zaposlenost na manj razvitih območjih povečevala poprečno po 5,1 odstotka na leto, v celotni republiki pa po 3,7 odstotka. Možnosti za še hitrejši razvoj manj razvitih območij se izboljšujejo tudi s pospešeno modernizacijo in z gradnjo cestnega omrežja, z gradnjo objektov za preskrbo s pitno in tehnološko vodo, z gradnjo elektroenergetskega omrežja in PTT objektov itd.
Razlike v življenju in delu, razširitev in modernizacija zmogljivosti na področju družbenih dejavnosti, še zlasti v osnovnem, usmerjenem izobraževanju in v otroškem varstvu, samoupravno združevanje solidarnostnih sredstev za delo teh dejavnosti itd. — vse to priča o povečani skrbi celotne slovenske družbe za razvoj odročnih območij in krajev v Sloveniji.
Največ skrbi razvoju družbenega standada
Že številke same pričajo, da zadnja leta posvečamo v naši re-
zvodnosti dela. Vendar je že v minulih štirih letih življenjska raven delovnih ljudi naraščala po stropnji več kot 5 odstotkov na leto. Osebna poraba je rasla nekoliko počasneje (4,6% na leto), družbeni standard pa v skladu s sprejetimi usmeritvami hitreje (okrog 7,5% na leto). Na področju družbenega standarda smo zlasti intenzivno reševali stanovanjsko vprašanje in probleme otroškega varstva. Izboljšuje se tudi ekonomski in socialni položaj kmetov ter družbeni standard na podeželju, s čimer se zmanjšujejo razlike v življenjskih razmerah med vasjo in mestom ter razširjajo možnosti za uveljavljanje ustavnih pravic občanov v vzgoji, izobraževanju, varstvu otrok ipd. tudi na manj razvitih območjih.
Zelo pomembno je, da dosegamo v Sloveniji polno zaposlenost prebivalstva, obenem pa postopno izboljšujemo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Dosegli smo tudi izredno visoko stopnjo zaposlenih žensk. Na manj razvitih območjih smo povečali število novih delovnih mest. Ugodnejše možnosti ustvarjamo tudi za naložbe družbenega gospodarstva, dosegli smo prve uspehe pri samoupravni preobrazbi kmetijstva, kar vse povečuje možnosti za zaposlovanje in vračanje naših delavcev iz tujine. Na drugi strani pa smo z družbenim dogovarjanjem ustvarili osnove za ugodnejše življenjske razmere tudi delavcem iz drugih republik, ki se zaposlujejo v Sloveniji.
Varstvo mater in otrok, vzgoja mladine
S podaljšanjem porodniškega dopusta smo izboljšali varstvo otrok zaposlenih mater. V organizirano otroško varstvo smo na novo zajeli blizu 16.600 otrok, tako da je v varstvu zdaj že 27 odstotkov vseh predšolskih otrok ali še enkrat toliko kot pred VII. kongresom ZKS.
Z malo šolo smo ustvarjali enotne možnosti otrok za vstop v osnovno šolo ter vanjo zajeli skoraj vse otroke. Na področju osnovnega šolstva smo s solidarnostnim dopolnjevanjem sredstev zagotovili vsem otrokom enotni temeljni program osnovnošolske vzgoje in izobraževanja. Odstotek učencev, ki dokončajo osnovno šolo, se je povzpel na 98,7, k čemur prispevajo tudi nove metode dela v osnovnih šolah. Kot novo vsebino in obliko dela v osnovnem šolstvu smo začeli razvijati celodnevno šolo, hkrati pa smo raz-
je tudi pokazala, kako je možno zagotavljati sredstva po samoupravni poti.
60.000 novih stanovanj
O večji skrbi celotne družbe-neskupnosti za odpravo podedovanih socialnih razlik priča tudi solidarnostna gradnja družbenih najemnih stanovanj. V zadnjih štirih letih smo v Sloveniji zgradili blizu 60.000 stanovanj, med njimi 7.000 iz solidarnostnih skladov za družine z nizkimi dohodki, mlade družine in starejše občane. Na podlagi meril o delitvi družbenih najemnih stanovanj, ki so jih oblikovali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, vse bolj uspešno rešujemo stanovanjska vprašanja delavcev iz neposredne proizvodnje. Z družbeno akcijo smo uspeli pritegniti v stanovanjsko graditev tudi znatna sredstva občanov, in to zlasti z namenskim stanovanjskim varčevanjem. Manj uspešni pa smo bili pri preprečevanju naglega naraščanja cen v stanovanjski graditvi ter pri pospešenem urejanju problemov urbanistične in zemljiške politike, kar je v znatni meri zaviralo učinkovitost in smotrnost stanovanjske graditve. Ne zadnji pa tudi ne naj-skromnejši dosežek: skoraj vse prebivalstvo Slovenije je pokojninsko zavarovano. Z rednim usklajevanjem pokojnin ter z varstvenim dodatkom smo varovali gmotni položaj upokojencev pred vplivi naraščanja življenjskih stroškov. Potrebno je tudi poudariti, da smo izpopolnjevali in razširjali tudi starostno zavarovanje kmečkega prebivalstva, usklajevanje celotnega pokojninskega sistema z ustavo in zakonom o združenem delu pa še teče.
Najbolj nas tepe uvoz
Vsa ta in druga dejstva sicer
dokazujejo, da smo v Sloveniji
po VII. kongresu ZKS opravili
veliko delo, vendar še daleč ne vsega. Tako gospodarska gibanja
v posameznih letih medkongre-snega obdobja v Sloveniji in Jugoslaviji, zlasti še industrijske proizvodnje, izvoza in uvoza, naložb v razširitev materialne podlage dela, denarnih tokov pa tudi cen in proizvodnih stroškov, pričajo, da še nismo dosegli trajne podlage za ekonomsko stabilizacijo. Uveljavljanje kakovostnih dejavnikov razvoja, kot so povečanje tehnične in tehnološke ravni proizvajalnih sredstev, optimalna uporaba proizvodnih
zmogljivosti, modernizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov, sodobnejše upravljanje delovnih procesov in organizacije dela, večja medsebojna povezanost znanosti in proizvodnje ter večji delež znanja in raziskovalnega dela v doseženem družbenem proizvodu — vse to teče prepočasi, predvsem pa premalo organizirano in povezano v organizacijah združenega dela, med njimi in v družbeni reprodukciji kot celoti.
Organizacije združenega dela iz naše republike se v premajhni meri usmerjajo v izvoz, ki je eden najpomembnejših vzvodov načrtovanega razvoja in ki edini omogoča pridobivanje sredstev za uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, opreme in znanja. Zmanjševanje primanjkljaja v plačilno-bilančnem in devizno-bilančnem položaju Slovenije je bila in še vedno ostaja prva naloga vseh navezo-valcev ekonomskih odnosov s tujino, saj predstavlja uvoz iz razvitih zahodnih držav kar 60 odstotkov celotnega uvoza.
Sodelovanje organizacij združenega dela z deželami v razvoju je prav tako še vedno premalo razširjeno in razvito zlasti glede na široke možnosti, ki jih dajejo razviti politični odnosi. Napredek smo sicer dosegli, saj se je v našem izvozu povečal delež dežel v razvoju in neuvrščenih dežel od 7 odstotkov v letu 1973 na blizu 13 odstotkov v letu 1977, vendar pa še nismo izkoristili vseh možnosti tako za izvoz, zlasti pa še za uvoz iz teh držav, saj znaša njihov delež uvoza že nekaj let le kakih 5 odstotkov.
Razvoj ekonomskih odnosov s tujino je še vedno premalo načrten in preveč kratkoročno usmerjen. V organizacijah združenega dela ter njihovih asociacijah se še nismo usposobili za analitično ugotavljanje vseh sprememb v razvoju mednarodnih ekonomskih odnosov. Premalo je uveljavljeno spoznanje o nujnosti razvijanja in usklajevanja gospodarskega sodelovanja na dolgoročni podlagi z uvajanjem sodobnih oblik sodelovanja, posebej z neuvrščenimi deželami ih deželemi v razvoju.
Med uspehi minulih štirih let je
60.000	novih stanovanj, od tega
7.000	solidarnostnih
Šibkejša
materialna
podlaga
gospodarstva
Analize o gibanju cen kažejo, da smo po obdobju izrazito visoke inflacije, ko so cene na drobno naraščale po več kot 25 odstotkov na leto, dosegli v letih 1976 in 1977 relativno ugodne uspehe pri obvladovanju cen, saj se je njihova stopnja rasti znižala na približno 11 odstotkov. Kljub temu pa moramo priznati, da še nismo dosegli trajnejših uspehov pri odpravljanju osnovnih vzrokov za naraščanje cen oziroma globljih problemov v strukturi gospodarstva in družbenih dejavnosti. Dejavnost TOZD je premalo temeljila na jasnih in dolgoročno zasnovanih stabilizacijskih programih, povezanih z nalogami pri razvijanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, kar je pogoj za učinkovito odpravljanje gospodarskih problemov. Komunisti se niso v zadostni meri zavzemali, da bi se delavci, samoupravni, strokovni in poslovodni dejavniki ter sindikat in druge organizirane subjektivne sile v vseh tistih TOZD, kjer ugotavljajo izgubo ali že dlje poslujejo na meji rentabilnosti, odločno bojevali za stvarno in konkretno ugotovitev subjektivnih in objektivnih vzrokov za nastale težave ter takoj učinkovito ukrepali. Š.e zlasti pa so si premalo prizadevali, da bi se TOZD, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti, povezovale s TOZD, s katerimi so medsebojno soodvisne v procesu družbene reprodukcije. Oblikovale naj bi skupne programe razvoja, ki bi bili usklajeni z usmeritvami srednjeročnega razvoja, združevale z njimi delo in sredstva na dohodkovnih osnovah ter pripravile vse potrebne ukrepe za odpravljanje slabosti in težav v proizvodnji, poslovanju in gospodarjenju. Ponekod so poskušali zvrniti krivdo za neučinkovito gospodarjenje le na pomanjkljive sistemske rešitve, slabo vodenje ekonomske politike in omejevalne administrativne ukrepe.
Resnici na ljubo pa je treba tudi povedati, da že sama delitev celotnega prihodka in dohodka na ravni temeljnih organizacij združenega dela opozarja na šibko funkcionalno povezanost med ustvarjanjem dohodka in njegovo porabo. Delež sredstev za kritje osebnih in skupnih potreb v dohodku se je od 56 odstotkov v letu 1973 povečal na 62 odstotkov v letu 1976. delež sredstev za izboljšanje in povečanje materialne podlage dela, vštevši združevanje sredstev za energetiko in železniško gospodarstvo, pa se je zmanjšal od 31 odstotkov v letu 1973 na blizu 24 odstotkov v letu 1976. Uresničevanje intenzivne investicijske dejavnosti je bilo možno zagotoviti le z relativno višjo udeležbo drugih sredstev, zlasti z bančnimi krediti in tujimi sredstvi, kar govori o močni kreditni odvisnosti gospodarstva od bank in drugih dejavnikov materialne moči.
Predstavitev glavnih dosežkov in pomanjkljivosti gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije v letih 1974—1978 pa hkrati že opredeljuje prihodnje naloge ZKS in vseh delovnih ljudi naše republike. Predvsem moramo v praksi preiti na sočasno obravnavo osebne, skupne in splošne porabe, saj ni možno porabljati več kot ustvarimo — če nočemo stalno živeti v razmerah visoke inflacije.
Novo kakovost bomo morali doseči tudi pri opredeljevanju splošnih potreb in proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Oblikovanje splošnih družbenih potreb, ki jih delovni ljudje uresničujejo v družbenopolitičnih skupnostih, mora zagotoviti, da bomo ustavne naloge in obveznosti, ki jih družbenopolitičnim skupnostim nalagajo zakoni in sprejeti družbeni načrti razvoja, pravočasno in v celoti uresničili, hkrati pa mora ostati gospodarstvu dovolj trdna materialna podlaga za razširjeno reprodukcijo združenega dela.
VINKO BLATNIK
DE
dogodki in odmevi
11. februarja 1978
Akcijska usmeritev v delo med množicami
S sprejemom predlogov kongresnih dokumentov, ki jih je te dni dobil v roke sleherni član ZK Slovenije, je CK ZKS v bistvu sklenil večmesečno obdobje poglobljenih začetnih priprav na 8. kongres ZK Slovenije, ki se bo začel 3. aprila v Ljubljani. V sklop teh priprav je sodila vrsta izredno pomembnih akcij, v katerih so si slovenski komunisti predvsem prizadevali, da bi pri uresničevanju poglavitnih družbenopolitičnih nalog sodeloval sleherni delovni človek in občan, kar še posebej velja za uresničevanje ustave in zakona o združenem delu, za prizadevanja glede stabilizacije gospodarstva in, še posebej, za celovite priprave na volitve.
Sestavni del predkongresne aktivnosti pa je bilo seveda oblikovanje stališč in sklepov ter drugih kongresnih dokumentov, pri čemer je bilo temeljno vodilo, da moramo v njih čimbolj relano in kritično oceniti prehojeno pot in si na podlagi dosežkov, uspehov ter dobrih in slabih izkušenj — zastavimo naloge čimbolj akcijsko in mobilizacijsko ter pri tem posebno pozornost posvečamo delu med delovnimi množicami.
Jasno je namreč, da mora sleherna ocena prehojene poti, če naj ne izzveni kot opisovanje opravljenega dela, predstavljati tesno vez med sedanjo aktivnostjo in prihodnimi nalogami, s katerimi bomo idejnopolitično krčili pot napredka in potrjevali kontinuiteto našega celovitega družbenopolitičnega razvoja.
Pred nami je namreč obdobje, kot je na seji CK poudaril sekretar IK predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc, v katerem moramo odločno pospešiti proces družbene preobrazbe. To pa je v največji meri odvisno od uspešnosti naše politične akcije, od tega, koliko bodo ustavno opredeljeni odnosi postali vsebina in način vsakodnevnega dela in življenja delovnih ljudi. Zato mora prav k temu bistveno prispevati akcijska usmeritev nalog, ki jo bo sprejel 8. kongres, saj bo zveza komunistov uspešna le, če bo najtesneje in neločljivo povezana z množicami. Prav zato se morajo zveza komunistov in druge subjektivne sile usmeriti k sa-
moupravni akciji, v žarišča vsakodnevnega demokratičnega samoupravnega odločanja.
Seveda pa je razumljivo, da takšne oblike in metode dela demokratičnih komunikacij zveze komunistov s celotno družbeno strukturo zahtevajo še več revolucionarnosti, razredne
Komunist *a EB
trdnosti in idejnopolitične enotnosti, ki pa se lahko izkaže in preverja samo v razgibani, množični in odprti družbeni akciji, nikakor pa ne samo na partijskih sestankih ali celo sejah komitejev, pri čemer je nujen pogoj tudi stalno in sistematično idejnopolitično usposabljanje. Prav pri tem pa so še posebnega pomena akcije za dograjevanje in izpopolnjevanje političnega sistema, predvsem glede sprememb metod in oblik delovanja ZK v socialistični zvezi in drugih družbenopolitičnih organizacijah, v dek galskem sistemu in drugje. Ob tem je razumljivo, da tudi predlogi akcijskih nalog, ki seveda niso nikakršni recepti za vsako akcijo v družbeni praksi, usmerjajo komuniste v poglavitne naloge in jim dajejo močno oporo za njihovo samostojnost, odgovornost in ustvarjalnost, predvsem za delo med ljudmi in za ustvarjanje boljših odnosov v družbi in slehernem posameznem okolju.
Pri tem je posebnega pomena, na kar je med drugim opozoril tudi predsednik CK ZKS France Popit, delovanje in organiziranost komunistov v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v SZDL, njenih komisijah in sekcijah. Njihova aktivnost bi se morala odražati v razpravah z ljudmi, za katere ni nujno, da so marksističnega svetovnega nazora, ampak da sprejemajo socialistični samoupravni sistem, federativno ureditev Jugoslavije in njeno neuvrščeno politiko. To je pravzaprav odločilno merilo pri ljudeh, ki se vključujejo v socialistično zvezo — in se morajo komunisti z njimi srečevati, razpravljati in oblikovati svoje poglede o najrazličnejših vprašanjih. Naše množice so namreč organizirane v družbenopoli-
tičnem' sistemu, na široki podlagi, saj imamo preko 10 tisoč delegatov, in se organizirajo zato, da se preko svoje organiziranosti uspešneje bojujejo za uresničevanje svojih inters-sov. Pri tem moramo biti komunisti stalno navzoči, toda ne kot razsodniki ali da bi dajali smernice, temveč predvsem z našimi stališči, argumenti, z našo aktivnostjo, prizadevnostjo, z znanjem za razjasnjevanje vprašanj, ki so pred nami.
Centralni komite ZK Slovenije je hkrati obravnaval tudi predloge statutarnih sprememb in širino kadrovskih priprav za evidentiranje delegatov za kongres cn za dolžnosti v najvišjih organih. Morda je površnega opazovalca ob tem presenetilo da je bilo na podlagi pet uvodnih besed zelo malo razprav. Toda na eni strani gre vsekakor za temeljitost uvodničarjev, na drugi pa, kar je še pomembneje, za dejstvo, da je osnutke in predloge dokumentov pripravljalo
več sto komunistov z vseh področij njihovega družbenega in strokovnega udejstvovanja, med katerimi so bili v vseh komisijah odbora za pripravo kongresa in njihovih delovnih skupinah vsi člani centralnega komiteja. Prav ta podatek, ki nedvomno dokazuje veliko širino že v začetnih pripravah, pa daje tudi temeljito podlago za resnično množično javno razpravo.
In prav na tem tudi temelji poziv, ki ga je centralni komite naslovil na vse delovne ljudi, posebej komuniste, da naj bi v času do kongresa spregovorili o razvojnih vprašanjih in nalogah svojega okolja ter celotne družbenopolitične skupnosti, na tej podlagi razvili družbenopolitično in samoupravno aktivnost, ustvarjalno in kritično sodelovali pri dokončnem oblikovanju dokumentov in z vsem tem prispevali h graditvi akcijske usmeritve v prihodnjem obdobju.
JANEZ KOROŠEC
NA OBISKU JUGOSLOVANSKE SINDIKALNE DELEGACIJE V PANAMI IN NA KUBI
Ploden obisk
Z delovnega obiska pri sindikatih v Panami in na Kubi se je pred dnevi vrnila jugoslovanska sindikalna delegacija, ki jo je vodil predsednik RS ZSS Janez Barborič. Zaprosili smo ga, da bi nam povedal kaj več o vtisih s te poti.
»Obiska sta sodila v sklop stikov jugoslovanskih sindikatov z naprednimi sindikalnimi in delavskimi gibanji v svetu,« je poudaril Janez Barborič. »V Panami je naša delegacija prisostvovala kongres CNTP, ki je najmočnejša in najvplivnejša sindikalna organizacija v tej neuvrščeni državi. Na kongresu in tudi sicer smo se lahko seznanili z velikimi problemi, s katerimi se bori delavsko gibanje v Latinski Arne-
od sobote x do sobote
V znamenju proslav
V tednu, ki mu daje posebno obeležje kulturni praznik slovenskega ljudstva, so bile po tradiciji podeljene Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega skada. Poleg svečane akademije je bilo tokrat tudi več drugih kulturnih prireditev in akcij, med katerimi lahko na prvo mesto postavimo posvetovanje na temo »Kultura, revolucija in sedanji čas«, ki so ga pripravili RK SZDL, Marksistični center pri CK ZKS in Iniciativni odbor kulturnih delavcev v Osvobodilni fronti. Za svečanim podpisom sporazuma o graditvi kulturnega središča Ivan Cankar v Ljubljani so bile te dni s podobnimi sporazumi napovedane tudi druge akcije pri graditvi kulturnih objektov. Tako so v Novi Gorici položili temeljni kamen za bodoči kulturni center, ki bo prevzel tudi pomembno nalogo kulturnega zbliževanja Slovencev in Italijanov ob meji. Nič manj pomemben ni podpis sporazuma predstavnikov samoupravnih organov v ČGP Delo za zgraditev doma slovenskega politično informativnega tiska v Ljubljani, ki bo pomenil precejšnjo pridobitev za razvoj slovenskega časnikarstva in časopisne založniške dejavnosti. Akcija za zgraditev kulturnega središča, sicer šele v začetnih obrisih, pa je dobila te dni večji poudarek tudi v Mariboru. Tako se letošnje praznovanje ni sklenilo le s proslavami, pač pa z napovedmi pomembnih kulturnih objektov, ki kažejo na velik napredek v samoupravni organiziranosti kulturnega področja in pri odpravljanju velikega primanjkljaja v prostorih za kulturno dejavnost in življenje.
Sicer so se tudi v teh dneh nadaljevale utečene priprave za kongrese zveze komunistov. V Her-cegnovem je tovariš Tito sprejel sekretarje v IK CK ZKJ in ob predloženih dokumentih izrekel nekaj svojih misli o predkongresnih pripravah. Zlasti je opozoril na nove naloge komunistov v nadaljnjem dograjevanju delegatskega in političnega sistema, kjer morajo biti bolj navzoči z neposrednim delomi Najpomembnejše je sedaj
vprašanje, kako naj zveza komunistov deluje v sistemu samoupravne politične demokracije in si zagotavlja svojo vodilno idejno vlogo, da bi dograjevali našo družbeno ureditev in hkrati odpravljali vse primesi starega, še posebej nacionalizem, grupašenje in druge negativne pojave.
Predkongresnim pripravam je bil namenjen tudi seminar za sekretarje komitejev občinskih konferenc in sekretarje medobčinskih svetov ZK pri CK ZKS. Predsednik CK ZKS France Popit, ki se je v uvodni besedi zadržal na nalogah organizacij in komunistov, je predvsem opozoril na odprtost predvolilnih priprav in predkongresnih razprav v osnovnih organizacijah. Ljudem je potrebno predvsem preprosto razložiti, kakšne spremembe so se dogodile v zvezi komunistov in kakšne naloge si zastavlja pred 8. kongresom, da bi jih delovni ljudje bolje doumeli in sprejeli kot svoje.
Med pomembne dogodke teh dni sodijo tudi izbori delegatov za tradicionalno srečanje samoupravljavcev v Kragujevcu, ki bo sredi prihodnjega tedna znova potekalo v znamenju »Rdečegaprapora«, simbola starih kragujevških delavcev in revolucionarjev. Razen delegatov iz neposredne samoupravne prakse se bo srečanja udeležilo tudi večje število znanstvenih delavcev, pa tudi gostov iz tujine, posebej iz vrst naprednega delavskega in komunističnega gibanja.
Naj omenimo tudi novoletni sprejem konzularnega zbora, ki ga je priredil te dni predsednik Predsedtsva SR Slovenije Sergej Kraigher za člane tistih konzularnih misij, ki imajo jurisdik-cijo v Sloveniji.
Sicer pa moramo zapisati, da je minuli teden živel tudi v znamenju pusta. Bili so tradicionalni karnevali in povorke, med najuglednejšimi je bil spet karneval v Litiji, kije »razrešil« najbolj pereča vprašanja doma in po svetu. Drugod pa so se zabavali bolj ali manj veselo in duhovito, v maskah in tudi povečini brez njih.
GOK

riki in še posebej v Panami. Vedeti je treba, da tamkaj delavski razred v pravem pomenu besede šele nastaja, da gre za precej revno deželo, ki industrijsko še ni razvita, mimo tega pa je bila vse do nedavno le surovinska podlaga velike severne sosede, kakor Panamci poimenujejo ZDA. Vse to se kaže tudi v veliki razdrobljenosti delavskega gibanja v Panami. Pomembna se mi zdi tudi ugotovitev, da je v tej državi nasploh in v sindikatih posebej očitna velika volja in zavzetost, da bi premagali zaostalost z ene in neenostnost sindikalnega gibanja z druge strani.«
»Kaj pa obisk na Kubi?«
»Delovni obisk pri kubanskih sindikatih je minil v izmenjavi izkušenj o aktivnosti njihove in naše organizacije v domovini in na mednarodnem področju, medsebojnem sodelovanju v prihodnjem obdobju, bilateralnem sodelovanju in še nekaterih zadevah širšega pomena. V spremstvu ministra za kmetijstvo R. Castra pa je delegacija obiskala tudi več kmetijskih posestev na Kubi.«
M. G.
MILOŠ MINIČ, podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve, na skupni seji obeh zborov skupščine SFRJ:
S podpisanim osimskim sporazumom so naši odnosi z Italijo dobili novo kvaliteto in močno spodbudo. Odnosi med Jugoslavijo in Italijo obsegajo danes skoraj vse oblike dobrega sosedskega sodelovanja, vštevši nenehno izboljševanje položaja narodnostnih manjšin v obeh državah. S sporazumom o prosti industrijski coni v obmejnem območju dobivajo naši že tako ali tako zelo razviti dvostranski gospodarski odnosi novo konkretno obliko uspešnega sodelovanja. Velik pomen ima kontinuirano uresničevanje osimskih sporazumov v celoti, k čemur posebej prispevajo tudi srečanja na visoki politični ravni, ki so bila značilna za medsebojne odnose zlasti lani. Pričakujemo, da bomo z obojestranskimi prizadevanji pospešili uresničevanje izredno pomembnih osimskih sporazumov.
Lani se je v odnosih z Avstrijo nadaljevalo razvijanje sodelovanja na raznih področjih, zlasti gospodarskem, nadalje na področju zaščite in izboljšanja položaja naših de-
lavcev na začasnem delu kot tudi na nekaterih drugih področjih. Toda naše celotne odnose s sosednjo Avstrijo še naprej resno obremenjujeta stališče in politika avstrijske vlade do pravic in položaja slovenske in hrvaške manjšine v tej državi, ki sta v nasprotju s črko in duhom državne pogodbe. Avstrija bi z uresničevanjem svojih nedvoumnih mednarodnih obveznosti, ki izvirajo iz državne pogodbe, kakor tudi s političnim realizmom in odločnostjo, ki bi morala v tem prevladovati, ustvarila ugodno podlago za vsestranski razvoj dobrega sosedskega sodelovanja, kar ni samo v interesuh naših dveh držav, temveč tudi v širšem interesu.
FRANC ŠETINC, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, na seji CK ZKS:
Samoupravljanje je že doslej in mora v prihodnje v še večji meri omogočiti pospešen, skladnejši in bolj uravnovešen ekonomski, socialni in prostorski razvoj ter zdravo delovno in življenjsko okolje delovnega človeka. Zato pomeni vsaka akcija za poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov hkrati tudi prizadevanje za boljše gospodarjenje, za višjo produktivnost dela, za medsebojno dohodkovno povezovanje organizacij združeneg dela ter njihovo skupno načrtovanje,
skratka za celovit proces samoupravnega organiziranja združenega dela na podlagi dohodkovnih odnosov in dohodkovne medsebojne odvisnosti s svobodno menjavo, pa tudi za odpravljanje razlik med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi. Cilj sleherne družbene akcije subjektivnih sil mora biti bogatejše življenje ter uveljavljanje človeka kot vsestransko ustvarjalne osebnosti, to pa je tisto, zaradi česar moramo vedno znova vzpostavljati in utrjevati enotnost delovnih ljudi in njihovih zavestnih socialističnih sil. Tudi vsebina družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe mora izhajati iz temeljev in vrednot socialistične samoupravne ureditve, v kateri delovni ljudje in občani neposredno odločajo o delovnih in življenjskih pogojih in rezultatih svojega dela ter jih tudi branijo in varujejo. Zunaj naših prizadevanj za poglabljanje socialistične samoupravne demokracije in socialistične zavesti ljudi ni in ne more biti uspešne obrambe in zaščite, čeprav bi se nam zdela formalna organiziranost še tako učinkovita in idealna.
PRED SREČANJEM JUGOSLOVANSKIH SAMOUPRAVLJAVCEV V KRAGUJEVCU
Sodelovalo bo 1100 delegatov in 120 znanstvenikov in teoretikov Osrednja tema: pridobivanje in delitev sredstev za osebne dohodke
Pridobivanje in delitev sredstev za osebne dohodke je eno izmed vprašanj, ki so v tem času nemara »najbolj« v središču pozornosti zanimanja delovnih ljudi. Jubilejno, že deseto srečanje samoupravljavcev Jugoslavije »Rdeči prapor«, ki se bo v sredo začelo v Kragujevcu, si je za tematski okvir razprav izbralo prav to problematiko.
O uspešnih pripravah na zbor jugoslovanskih samoupravljavcev je prejšnji teden v Kragujevcu razpravljal odbor 10. srečanja pod predsestvom sekretarja v IK P CK ZKJ Toda Kur-toviča. O jubilejnem srečanju pa so organizatorji še posebej spregovorili v ponedeljek na tiskovni konferenci, ki je bila v Beogradu.
Izvedeli smo, da je v Kragujevac že prispelo 115 referatov o praktičnih izkušnjah organizacij združenega dela iz vseh republik in pokrajin. Pomembna novost, ki jo prinaša letošnje srečanje, je v tem, da so bili referati pripravljeni v okoljih, v katerih so skrbno analizirali dosežke in izkušnje. Tako so avtorji teh del lahko natančno preverjali svoja gradiva ob širokih in pogosto dragocenih posvetih v kolektivih, katerih izkušnje in dosežke tudi opisujejo.
Na desetem zboru Rdeči prapor, za katerega se že zdaj močno zanimajo v kolektivih in v javnosti nasploh, še zlasti zaradi izmenjave izkušenj o tako pomembni temi, bo imel uvodni referat predsednik sveta ZSJ Mika Špi-Ijak. Srečanje bo delovalo v ple-
jah: TOZD in namensko razp^ rejanje dohodka. Delitev sre štev za osebne dohodke ' Delitev sredstev za osebij dohodke glede na minulo del° ustvarjalnost.
V času desetega srečat1^. Rdeči prapor se bo sestal tu znanstveni zbor. Organizirajo g zato, da bi omogočili tudi te?f tično razpravljanje o pridobi nju in delitvi sredstev za o*6"--dohodke. Organizator teh r j prav je Marksistični center P CK ZK Srbije.
Tako bo ob 1100 delegatih o lovnih organizacij in klfb ^ samoupravljavcev iz vseh reP blik in pokrajin na srečanju
delovalo tudi 120 znanstvenih teoretičnih delavcev iz vseh k jev države.	fj.
Desetič »Rdeči prapor«
isi'
/<//	Id I I .& g gN-g, S.Sg^-o.g-^ g	tSoBS -a a	l
I
ALJ SO MESARJI SAMOVOLJNO POVIŠALI CENE?
Cene in težave nespremenjene
družba ukinila regres pri ceni mesa in ta strošek je avtomatično prešel na pleča potrošnikov ~~ Na ramenih potrošnikov poslej tudi posebna pristojbina
:<
. Naš sodelavec Zvone Gjurin Je prisluhnil negodovanju delav-cey v klavniški industriji — toč-"ele v Emonini Mesni industriji Zalog — zavoljo mnenja dela javnosti, češ da so kolektivi samovoljno zvišali cene govedine ’n svinine. Našemu sodelavcu je direktor Mesne industrije inž. anez Škraba takole pojasnil ne-. avne »podražitve« mesa: »Ker je družba ukinila (15. januar etos) regres oziroma nadome-10 na sicer dogovorjeno ceno Za sy*nino in govedino, sta se obe Vrvs.ti mesa podražili natanko za yiSlno regresa: za 3,95 din pri ki-°gramu svinine in za 3,15 din pri alogramu govedine. V klavni-cah, kjer že tako komaj shajamo °n dogovorjenih cenah, si nismo m°gli privoščiti, da bi prodajali ceneje kot doslej.«
^ Direktor Škraba je še dodal, a'9 Mesna industrija Zalog ena edkih klavnic v Jugoslaviji, ki Poslujejo vsaj z minimalnim do-'ckom ter da so delavci te de-nvne organizacije v SOZD ULona po višini OD v zadnjem
^BANj
Zahtevni ^ obetavni načrti
la3ezu*tati gospodarjenja, ki so jih
^Hani8ktv Is1T elektro-
p .	zaostajajo za načrti.
Va l2v°dnja in prodaja sta pričako-
Prid* heSdkP°ln'*'’ zata*cn'*° P3 se je
TRn:ZV0dnj0 50 delavci ELEK-°dst MEHANIKE lani dvignili za20 ski 0t*0v v primerjavi s predlan-ta,n’' Presegli so tudi načrt prodaje to s° kot na tujem tržišču. Vse nlrn° dosegli s skoraj nespremenje-■,]„ stevilom delavcev, saj so zapo-j OSL povečali le za 2 odstotka. ^ predvidevajo še večjp proi-gja n°st in tudi proizvodne pro-seven nameravajo spremeniti. To bo Lialn-u ?aEtevalo velike investicijske lastnzbe- Že zdaj so začeli usklajevati jila * m°^nosti in načrtovana poso- ,
v	dohodek, ki so ga ustvarili
visokEKTROMEHANIKI> ie res iHat Vendar zelo hitro naraščajo čaj0 rialni stroški, ki jim onemogo-na]o.JLačrtovano akumulativnost in t.fj).e ter obratna sredstva. pQ. dt za letos predvidevajo visok LLLačS* Prodajc — 30-odsoten na do-jenieni >n več kot 20-odstoten na tu-sied i U' Proizvodnja mu bo lahko 15 ' a — nameravajo jo povečati za naukov. To bodo dosegli z racio-izkoriščanjem proizvodnih skalihIVOSti in delovnega časa. Poi-osnov 0d° nove vire za investiranje v da t,i na sredstva in storili bodo vse, šk0v Zrnanjšali rast materialnih stro-Upaj„ n bodo vse to tudi uresničili, 'et°šnjtUd' na Posiovni uspeh v
C. B.
lest
ANJ
času skorajda povsem na dnu.
Vodja komercialne v Mercatorjevi Tovarni mesnih izdelkov Janez Selan je navedbe inž. Škrabe v celoti — potrdil. Vendar je cena govedine in svinine na trgu nekoliko višja, svinina za 25, govedina pa za 35 par pri kilogramu. To razliko je pojasiiila inž. Tatjana Kranjc iz Živinorejske poslovne skupnosti. Do 20. januarja so klavnice izločale v sklad za pospeševanje živinoreje poseben prispevek od dohodka. Ta se je po 20. januarju povečal za 5 par in prešel na ramena kupcev mesa, ker je po posebnem
družbenem dogovoru ta pristojbina poslej kalkulativna postavka v ceni mesa.
O upravičenosti ali neupravičenosti postopka klavnic, ki so ukinjeno nadomestilo v ceni mesa začeli »pobirati« pri kupcih, je Ana Preskar z Zavoda SRS za cene povedala naslednje: »Pri premijah ali nadomestilih v cenah je uveljavljen nekakšen avtomatizem: proizvajalci lahko brez drugih postopkov (zahtevkov pri pristojnih organih) takoj, ko je objavljena ukinitev premije ali nadomestila, ta strošek nadomestijo z maloprodajno
ceno. Zavoljo tega seveda mesarji niso storili nič pregrešnega, ko so tisti del proizvodnih stroškov, ki jim jih je doslej pokrivala »država«, prenesli na potrošnikova pleča.« — Zavoljo tega se ni nič spremenilo, ne za kupce (razen zavoljo pristojbin zaradi katerih je poslej vsak občan na leto približno ob 20 dinarjev) niti za klavnice. Slednje imajo še vedno težave s poslovanjem (ker jih je še vedno preveč in nimajo polno izkoriščenih zmogljivosti) in “tudi mesa je na trgu še vedno premalo—
Z. G., R. B.
: Lff

Dražje meso, navsezadnje ni bistveno vprašanje. Bolj od tega je važno, ali bomo uspeli potrošnike toviti dovolj mesa...
i . H: i :	i Ai
SLOVINOV KORAK V EVROPO_______
Nagrajeno tridesetletno
prizadevanje
Slovinova uspešnost — je napomembnejši naš izvozniki vin — temelji na sodobni tehnologiji, specializirani proizvodni tradiciji in uvajanju novih spoznanj
„ Težave £ 2 zunanjo ^	trgovino
O i11 »trijplaVc' TOZD vrhniške Indu-Š0ŠTAu:;nia TOVARNE USNJA fija 'ričrte . 80 v letu 1977 izpplnili Judi U8odni° 8ibanJu proizvodnje, manj 3 s° Pa so finančni rezultati. Imeli 3Pre(j®Cejšnje težave s surovinami, ^. ^mi p01 8 surovimi svinjskimi ko-iv3' S]^’.“redčasno so se morali preu-bhe yshja'\TV Proizv°dnjo govejega raZ'	^v proizvodni program so
pfL t>Hb '. Uspešno. Težave s surovinami Žiti ° tudi v novi proizvodnji. Uvo-,morali več surovin in po-d ... bvoj, 31 materialov, kot jim bo uspelo b0 *i>ie|j 1 končnih izdelkov. Lani so p3’ ?ilijoV s°štanjski tovarni usnja 300 $0'	a°v dinarjev celotnega pri-
h 'b	0t? te8a približno 2,5 milijona
■jr	v iz izvoza. Zaradi težav pri
etošn S.SUr°vinami pa se bo njihov H’ ^iarj^1 lZvoz zmanjšal kar za milijon
C. B.
Leto 1977 je bilo le eno mnogih, ki dokazujejo uspešnost prizadevanj Slovinovih delavcev. SLOVIN je z dvajsetimi organizacijami združenega dela, v katerih je po vseh naših republikah zaposlenih več kot 5000 delavcev, jugoslovanska delovna organizacija v pravem pomenu besede. Vse uspešneje zadovoljuje naraščajoče potrebe domačega in tujega tržišča po kmetijskih in prehrambenih proizvodih, vinu, sadnih sokovih ter vseh vrstah brezalkoholnih pijač. Vse bolj se vključuje v kmetijsko proizvodnjo in predelovalno industrijo.
Število zaposlenih se je od nastanka kolektiva povečalo” kar stokrat. Takšno rast (povprečna letna stopnja rasti števila zaposlenih je več kot 18-odstotna) so dosegli z vsestranskim angažiranjem proizvodnih dejavnikov. Dosegajo tolikšno proizvodnost dela, ki jim omogoča vse večji dohodek in s tem materialno podlago dela. Vrednost osnovnih sredstev je približno milijarda in pol dinarjev. To jim dovoljuje nadaljnje vlaganje v nove kapacitete, pri čemer se pri izbiri kraja ravnajo po surovinskih, ekonomskih in tržnih merilih.
Za delavce SLOVINA je značilna težnja po kakovosti. Zato je vodilo v njihovem poslovnem odločanju boljša tehnična opremljenost dela, sodobna tehnologija in organizacija v vseh fazah delovnega procesa, delitev dela in specializacija ter uvajanje novih, visoko kakovostnih proizvodov. Vse to dosegajo s smotrnim gospodarjenjem in z vlaganjem sredstev v širjenje in posodabljanje proizvodnih procesov.
Lastnih obdelovalnih površin imajo že blizu 8.000 hektarjev. Uspešno sodelujejo tudi s številnimi zasebnimi poljedelci. Proizvodnjo so
specializirali po področjih, uvedli so sodobno tehnologijo, nove polnilne linije, modernizirali kleti, uvedli stalen nadzor kakovosti, organizirali lasten dostavni park po vsej državi.
Lastni sadovnjaki so jim »dali« več kot 4.000 vagonov pridelkov. Proizvodnja brezalkoholnih pijač se je dvignila za blizu 22 odstotkov. Sodobni stroji lahko v eni uri napolnijo 254.500 steklenic, tako da so jih lani napolnili že 514 milijonov. Tudi proizvodnja vina se je povečala za več kot 10 odstotkov. V eni uri lahko napolnijo 32.000 steklenic. Prvo leto poslovanja so proizvedli 52 vagonov vina, zdaj pa že blizu 7.000, ali kakih
500.000	hektolitrov. Njihove kletne zamogljivosti so 65 milijonov litrov.
Skupni dohodek Slovina narašča s poprečno letno stopnjo 15,9 odstotka, čisti pa z 18,1 odstotka. Leta 1976 so ustvarili približno za 3 milijarde skupnega prihodka in 50 milijonov čistega dohodka, medtem ko je bilo minulo leto še bolj uspešno. Slovin danes izvaža v države vzhodne in zahodne Evrope in je na prvem mestu jugoslovanskih izvoznikov vin. Izvoz narašča s poprečno letno stopnjo 10,7 odstotka in lani so izvozili za približno 8 milijonov dolarjev vin.
Tako uspešen razvoj dovoljuje jlovinovim delavcem, da si zastav-jajo zahtevne razvojne naloge. Ker Ja so njihove temeljne organizacije tazpršene po vsej Jugoslaviji, se na-neravajo povezati v SOZD. Obno-ili in razširili bodo vinograde, njihov <ilj je vse večji izvoz. Uvajajo tudi nov proizvod — sladkorno peso, ki jo bodo sami predelovali v sladkor. V Ormožu že grade tovarno sladkorja, ki bo skupni prihodek povečala za približno 500 milijonov dinarjev.
CIRIL BRAJER
PTUJ
Gradnja nove tovarne
Delavcem DO OLGA. MEGLIČ se bo uresničila večletna želja: v Dolah pri Ptuju so začeli graditi novo tovarno, ki bo omogočila sodobnejšo obstoječo proizvodnjo in uvajanje novega proizvodnega programa — hidropnevmatike.
Zavod OLGA MEGLIČ je nastal iz invalidske delavnice. Njegova proizvodnja je bila namenjena rehabilitaciji invalidov, če pa je kolektiv hotel obstati in uspešno poslovati, je moral razširiti svoj proizvodni program. Leta 1972 so se preusmerili v redno gospodarsko dejavnost. Povezali so se predvsem z domačo industrijo avtomobilov, pridobili pa so tudi zaupanje tujih podjetij med katerimi so najuglednejša RENAULT, SIMCA in DEI-MLER-BENZ. Lani so imeli že več kot 200 zaposlenih, ki so ustvarili dobrih 50 milijonov dinarjev prihodka. Da bi delali še bolj uspešno so se združili s SIGMO, TAM in POM v Kovinsko predelovalno industrijo Ptuj. Za PRIMAT so začeli proizvajati hidravliko in dolgoročna pogodba je zahtevala širjenje proizvodnje, ta pa nove proizvodne prostore. Pridružili so se SOZD ELKOM in tako ustvarili podlago za razvoj na področju fluidne tehnike.
Srednjeročni načrt predvideva do leta 1980 skoraj 100-odstotno povečanje števila zaposlenih, ki bodo ustvarili skoraj 200 milijonov dinarjev skupnega prihodka. V novi tovarni bo stekel program hidropnevmatskih elementov, strojev in opreme, vanjo pa bodo preselili tudi del sedanje proizvodnje in skladišča.
C. B.
NAMESTO KOMENTARJA
Predrage domače surovine
Med približno dvajsetimi domačimi proizvajalci premazov in sintetičnih smol se tovarna barv in lakov »Color« v Medvodah uvršča kot proizvajalec pramaznih sredstev na tretje mesto in kot proizvajalec sintetičnih smol na drugo mesto.
V lanskih enajstih mesecih je delovna organizacija »Color« dosegla celotni prihodek v višini 540 milijonov din, pri čemer je realizacija v primerjavi z istim obdobjem leta 1976 narasla za 16%.
Največja težava v poslovanju te delovne organizacije v minulem letu je bil izreden porast materialnih stroškov, ki je povzročil občutno zmanjšanje ostanka dohodka. Ob nenehnem naraščanju cen uvoženih in še zlasti domačih surovin ostajajo cene končnih izdelkov, to je barv in lakov, bolj ali manj nespremenjene.
Še posebno problematične so cene domačih surovin, med drugim tudi ftalanhidrida, ki ga v novem obratu izdeluje koprski »Iplas«. Cene te surovine iz domačega vira so znatno višje od cen uvoženega ftalanhidrida, zato generalni direktor tovarne barv in lakov »Color«, inž. Milivoj Hladnik meni, da jo bo treba sporazumno s koprskim proizvajalcem ustrezno znižati, ker se bodo sicer podrle vse kalkulacije, ki medvoški tovarni omogočajo kolikor toliko rentabilno proizvodnjo in izvoz.
Prav tako bodo morali predstavniki medvoške tovarne sesti za mizo in se pogajati o nižjih cenah surovin tudi s predstavniki zveznih materialnih rezerv. Čeprav so se, denimo, cene sojinega olja, ki ga v tovarni »Color« potrebujejo v proizvodnji sintetičnih smol, lani na svetovnem trgu nekajkrat znižale, je bil iz materialnih rezerv industriji premaznih sredstev na voljo po zvišanih cenah, ne glede na drugačna gibanja cen na svetovnih trgih.
Če upoštevamo, da je tovarna »Color« pomemben proizvajalec in tudi izvoznik sintetičnih smol (od skupne proizvodnje blizu 10.000 ton lani je približno tretjino izvozila), potem je razumljivo, da mora zaradi konkurence na domačem kot še zlasti zunanjem trgu težiti k zniževanju zdaj očitno previsokih materialnih oziroma proizvodnih stroškov. Povemo naj, da je tovarni »Color« v nekaj letih uspelo izvoz na klirinška področja v nekaj zadnjih letih povečati na 6 do 7 milijonov dolarjev, med tem ko je njen izvoz na konvertibilne trge zaradi ostre konkurence industrije premazov zlasti iz razvitih držav precej manjši in dosega vrednost blizu 700 tisoč dolarjev.
Kar zadeva proizvodnjo sintetičnih smol, je treba poudariti, da je bilo treba te surovine še pred leti docela uvažati in jih potemtakem plačevati z dragocenimi devizami izključno na konvertibilnih trgih. V medvoški tovarni zdaj razmišljajo, da bi zmogljivosti za proizvodnjo umetnih smol v letu 1978 povečali od 10.000 na 12.000 ton, predvidoma do leta 1980 pa podvojili. Tako bodo ob ustreznem povečanju serij znižali proizvodne stroške, kar jim zdaj onemogočajo premajhne zmogljivosti.
Kot rečeno, sporazumno z domačimi proizvajalci bo treba določiti ustrezno nižje cene nekaterih surovin ozkoma te cene čimbolj približati svetovnim poprečjem, saj se akumulativnost medvoške tovarne kritično znižuje tudi zavoljo dviga tečajev nekaterih zahodnih valut, predvsem marke. V zvezi s tem je treba poudariti, da se je tovarni »Color« zaradi nenehnega naraščanja stroškov materiala oziroma surovin ter hkratne zamrznitve cen vrste končnih izdelkov ostanek dohodka zmanjšal kar za dvainpolkrat. Prizadevajo si, da bi ustrezno zvišali storilnost na zaposlenega ter da bi kar najbolj izkoristili še druge rezerve v proizvodnji in poslovanju tovarne, vendar pa je jasno, da tudi te možne racionalizacije ne bodo kaj prida zalegle, če jih ne bo spremljalo prožnejše in spretnejše prilagajanje cen domačih surovin svetovni pariteti. Tudi proizvajalci in dobavitelji surovin bodo torej morali pomesti pred svojim pragom, da bo v hiši red.
M Ž.
VARSTVO OKOUA V TE ŠOŠTANJ
Prve naloge uresničene
Veliko energetsko bogastvo Šaleške doline — lignit terja tudi svoj »davek«. Površine, pod katerimi kopljejo lignit, se ugrezajo. V Šoštanju, kjer je naš največji termoenergetski objekt in v katerem porabijo za proizvodnjo električne energije večino nakopanega velenjskega lignita, pa so težave zavoljo pršenja vodnih kapljic iz hladilnih stolpov, žveplovega dioksida ter pepela.
Ob tem pa je mogoče ugotavljati, da sodi termoelektrarna Šoštanj med tiste naše delovne kolektive, ki si načrtno prizadevajo zavarovati okolje. Pripravili so akcijski program varstva okolja ter organizirali posebno službo, ki nadzoruje in meri koncentracijo žveplovega dioksida, nadzoruje čistost odpadnih voda ter opravlja še nekatera druga dela v zvezi z varstvom okolja. Ustanovljena pa je tudi posebna komisija delavskega sveta za varstvo okolja. Sicer pa podatke, ki jih zberejo v elektrarni, analizirajo skupaj z ljubljanskim hidrometeorološkim zavodom in v primeru potrebe predlagajo potrebne ukrepe. Omeniti je treba, da so v šoštanjski termoelektrarni sprejeli srednjeročni program varstva okolja in za njegovo uresničitev večji del tudi zagotovili potreben denar. Prve naloge, ki so jih zapisali v program, pa so letos že opravili.
Tako so med remontom namestili lovilce kapljic v hladilni stolp termoelektrarne Šoštanj 3, ki je najbliže cesti Šoštanj—Velenje. Prihodnje leto, predvidoma do septembra, bodo rekonstruirali elektrofiltre prvih treh blokov, saj so meritve pokazale, da uhaja v ozračje preveč pepela. Najnižji dimnik bodo povišali za 50 metrov, da bi obvarovali področje Lokovice. Zastavljena pa je tudi akcija za zmanjšanje hrupa oziroma ropota. Tako so že začeli vgrajevati dušilce zvoka na vseh izpušnih ceveh varnostnih ventilov, kotlov in zagonskih posod, pripravljajo pa študijo za izdelavo dušilnih pregrad za vleko dimnih plinov, ki so zunaj kotlovnice. Nevtralizacijski bazen, v katerega spuščajo odpadne vode, pa so hkrati z gradnjo nove četrte faze tehnično izpopolnili.
Največ težav povzroča žveplov dioksid. Z zvišanjem višine najnižjega dimnika se bo koncentracija žveplovega dioksida v ozračju bistveno zmanjšala. Koncentracijo že dlje merijo na več mestih. Z začetkom obratovanja nuklearne elektrarne Krško pa bo možno v Šoštanju, ko bo prevelika koncentracija žveplovega dioksida, to je v zimskih mesecih in ob nevihtah, zmanjšati obratovanje šoštanjskih termoelektrarn.	P.O.
DE
ljudje med ljudmi
11. februarja 1978 stran
t
rnn
ljudje med ljudmi
11. februarja 1978 stran
Delovni čas ni »zakoličena parco«
Mednarodna organizacija dela, pravzaprav njen biro, je izdala zanimivo publikacijo: Spremenljivi delovni čas. S tem je vsaj deloma zapolnjena vrzel, kar zadeva primerjalne analize in izkušnje na področju urejanja delovnega časa. To zlasti, kar zadeva sodobni, najnovejši razvoj. Čeprav je avtor te publikacije Švicar Heinz Al-lenspach obdelal materijo predvsem na podlagi izkušenj Švice in ZR Nemčije, je vsebinsko dala veliko izredno zanimivih, problemsko obdelanih informacij, ki kažejo na vso razgibanost v zahodni industrijski družbi, kar zadeva področje delovnih razmer. Verjetno ne bo odveč, če nakažemo nekatera dognanja, ki jih avtor analizira in ki bi bili zanimivi tudi za našo prakso ali pa našo bodočo usmeritev. Razmišljajmo o tem. Saj se tudi mi že dlje, morda bolj »akademsko« kot pa ustvarjalno ukvarjamo z drsečim delovnim časom, delovnim urnikom, prerazdelitvijo delovnega časa, priče smo polemikam o delovnem času ob različnih praznikih ipd. Poleg tega smo sedaj pred uveljavitvijo novega zakona o delovnih razmerjih, sprejemamo samoupravne sporazume o združevanju dela, ki morajo zajeti tudi področje delovnih razmer itd.
ODNOSI V PROIZVODNJI ZAHTEVAJO ^3?
NOVE REŠITVE
Avtor študije je eden vodilnih ljudi švicarske gospodarske zbornice, kar vsekakor publikaciji daje specifično obarvanost. Ne moremo mu očitati neobjektivnost ali pristranost. Sodi med vodilne strokovnjake za delovni čas. Založnik Mednarodna organizacija dela ocenjuje motiv za izdajanje te knjige takole: delovni čas je vgrajen v kontekst splošnih naporov za humanizacijo delovnih razmer.
Zares, čeprav se avtor v svojih razmišljanjih ni dotaknil neposredno razrednih odnosov: delavec — delodajalec, pa ni mogel mimo tega. Na enem mestu navaja takole: »Uvajanje spremenljivosti delovnega časa predpostavlja pripravljenost za kooperativnost vseh, ki sodelujejo na področju upravljanja. Razen v izjemnih primerih, ki so objektivno pogojeni, vodilni ljudje v proizvodnji morajo zmanjšati svoje hierarhične prerogative in v isti meri naj bi podrejeni pridobili večje pravice v njihovem položaju. Tako se zmanjšujejo možnosti, ki izhajajo iz avtoritete njihove delodajalske funkcije. Toda če podrejeni ne sprejemajo svoje odgovornosti, ki je pogoj zadovoljivega napredka podjetja, lahko postanejo prednosti, ki jih ponuja spremenljivi delovni čas, iluzija tako za delavce kot tudi za podjetnika.«
Ideja je torej na nekakšni »participaciji« delavca v proizvodnem procesu, v vključevanju le-tega v soodločanje.
Toda ko gre za motiviranje uveljavitve spremenljivega delovnega časa, avtor spet navaja podatke, ki govorijo o tem, da prvi koraki v uvajanju takšne ureditve niso bili plod razmišljanj delodajalcev, temveč da so prišli neposredno od delavcev. Z izkušnjami nekaterih nemških podjetij to tudi ponazarja.
Torej se v zahodni kapitalistični družbi tudi na področju delovnega časa kažejo prvine tako imenovane industrijske demokracije. Čeprav so tudi tukaj dometi lahko samo omejeni, pa vseeno nakazujejo spreminjanje tistih odnosov, ki so bili izrazito tradicionalni, kjer se je hierarhija javljala kot oblast nad delom, kjer je bil položaj delodajalca »nedotakljiv«.
Torej gre za pomemben korak od taylorizma, tako imenovane humanizacije dela in »medčloveških odnosov« k »delitvi oblasti« in odgovornosti, čeprav na omejenem področju in še vedno ob »sveti privatni lastnini« sredstev za proizvodnjo.
V	kolikšni meri je ta » novost« že zajela zlasti industrijske organizacije, kažejo naslednji podatki: v Evropi so spremenljivi delovni čas prvi uvedli v ZR Nemčiji, in sicer leta 1967 v podjetju Bolkovv v Ottobrunnu, od tedaj je v tej deželi uvedba takega časa napredovala na okrog polovico vseh zaposlenih v letu 1975. V Švici je leta 1975 imelo spremenljivi delovni čas kakih 30 % vseh zaposlenih. Od leta 1971 se to gibanje razvija tudi v Italiji, Franciji, Beneluksu, Veliki Britaniji, pa tudi na Japonskem, v Kanadi in ZDA. Na regionalni konferenci Mednarodne organizacije dela za Evropo je generalni direktor Biroja te organizacije izjavil: »To je najbolj radikalna inovacija, ki je bila v zadnjih letih uvedena na področju delovnega časa!« O pomembnosti tega govori tudi poseben interes OECD, ki je na svoji konferenci leta 1972 v Parizu posebno razpravljala o tem vprašanju.
V	publikaciji beremo, da so delavci povsod podprli spremenljivi delovni čas.
BISTVENI PROBLEMI V UVAJANJU SPREMENLJIVEGA DELOVNEGA ČASA
Izsledki študije jasno nakazujejo, da gre za »prelom« s tradicijo. Gre za prekinitev stoletne tradicije, ki je bila zasidrana v industrijskih odnosih. Čeprav pri tem interpretacija temelji na psiholoških argumentih, je vsekakor jasno, da gre za globlje socialno-politične in socialno-ekonomske posege.
Kar spontano se vsiljuje primerjava z našo temeljno organizacijo. To glede tistega področja, ko avtor vsebinsko obdeluje položaj in probleme temeljne enote v proizvodnji. Takole razmišlja:
»Novi sistem (spremenljivi delovni čas, J. T.) ima za posledico, da podira nekaj, kar je bilo v dolgotrajnem procesu v preteklosti solidno grajeno. Nastaja potreba, da se razvijejo kontakti med člani delovne grupe, da se spodbudijo neformalne zveze med skupinami delavcev in z njimi. Toda vse to zahteva povečan pretok informacij in splošno decentralizacijo v oblasti in odločanju. To mora povzročiti, da relativno majhne skupine delavcev delajo samostojno, da le-te brez nujne prisotnosti svojega šefa samostojno in normalno funkcionirajo, da delajo v interesu programa podjetja, v soglasju s splošnim interesom. Če uvedba spremenljivega delovnega časa nima takih posledic, to je, da ne uvaja upravljanja v takšnih oblikah, lahko postane uvedba takega sistema tvegana.«
Avtor je torej dobro razumel sodoben pojav tako imenovane tehnološke alienacije, ki pa je razredno pogojena, čeprav jo je mogoče tudi s takšnimi posegi omiliti ali zmanjšati zaostritve.
Bistvo je ^poudarjeni vlogi delavca, v njegovi odgovornosti, zavesti, v njegovi identifikaciji z interesi podjetja. In spet: ali ni v tem tudi nekakšna sugestija, da naj bi prav TOZD v ureditvi delovnega časa imele, pravzaprav morale imeti večje pristojnosti in odgovornosti. Ni argument v izkušnjah tujih dežel — čeprav tudi teh izkušenj v praktični realizaciji ne gre zanemarjati — temveč v dejanskem odločanju o delovnih razmerah. Delovni čas pa je vsekakor nekaj, kar je temeljno.
Ni pa v tem mišljena nekakšna spontanost, anarhoidnost, individualizacija. Gre za potrebo po temeljitem proučevanju pogojev, možnosti in za postopnost.
Naj navedemo argument avtorja: uvajanje spremenljivega delovnega časa zahteva multidisciplinarni pristop. Nakazuje nujnost, da sodelujejo ne samo najbolj zainteresirani delavci, temveč tudi strokovnjaki, kot so psihologi, fiziologi itd. Toda že samo dejstvo,
da gre za odnose, ne pa za organizacijske posege, čeprav tudi le-ti niso nepomembni, kaže na družbeno naravo in občutljivost tega ukrepa.
INTERESI DELAVCEV IN PODJETJA
Analiza se ni mogla izogniti različnosti interesov, ki se pojavijo ob takšnih posegih. Zato je zfelo zgovorno pokazala na vse pozitivne in negativne strani.
Ugotovitve zahtevajo vsekakor kritično obravnavo. Toda objektivni prikaz teh zaključkov bo lahko tudi vzpodbudil našo kritičnost.
Za delavca je po mnenju avtorja vrsta pridobitev, ki jih prinaša s seboj spremenljivi delovni čas.
UGODNOSTI ZA PODJETJE
Ugodnosti za podjetje naj bi bile druga plat medalje. Že samo dejstvo, da se delavci z novo organizacijo delovnega časa bolj zanimajo za lastno podjetje, je argument za povečanje produktivnosti dela. Tako se zmanjšuje potreben delovni čas po enoti izdelka, zmanjšuje se izmeček, lažja je rotacija delavcev znotraj podjetja, zmanjšuje se odsotnost z dela itd.
Torej gre za obliko preprečevanja fluktuacije iz podjetja v podjetje, saj lahko delavci v podjetju v večjem obsegu uveljavljajo svoje želje in so zato manj zainteresirani za zaposlitev drugod. Zmanjšuje se število nadur pa tudi marij je tako imenovanega mrtvega delovnega časa.
Potreben čas za začetek obratovanja se tudi skrajšuje. Kratkotrajne odsotnosti z dela so manjše.
J
Izkušnje Švice pa spdna 0srednji problem s stališča interesa podjetja. Gre za oi..1 za optimalno organizacijo dela: »Normalno delovanje	delovnega časa terja opti-
malno organizacijo delaj atlteva precizne modalitete in od-govornosti v odločanju- 0 §re za zrelo odločanje na vseh ravneh organizacije ifli] zahteva uvedbo modernih oblik upravljanja, gre ^ 12acijo dela, kar je vse v interesu podjetja.«
PREDNOSTI Z>)DNo GOSPODARSTVO
Čeprav je avtor bolj ** ®re za učinke spremenljivega delovnega časa za narodne stvo, kar je tudi razumljivo, pa le opozarja na informaciji,Val° širše ekonomske interese.
Že samo dejstvo, da delovni čas vodi k večji produktivnosti dela, potrjuj'5' 'uteres.
S stališča organizacij'! Prometa vpliva na perspektivnejše planiranje prome1' rukture. To naj bi tudi zmanjševalo stroške gradnje in j ejse sodelovanje pri planiranju med komunalnimi struč, P°djetji.
Zmanjšujejo se nesri
/hodu in
odhodu na delo in z dela.
Zmanjševanje konic v j - Zrnanjšuje tudi rizike. Delavci sami, ki potujejo na del*. J10 'n fizično bolje pripravljeni in bolj sposobni obvladov,, ne težave.
Lažje je zaposlovanj^ J°S!er|e ženske se odpirajo nove > omogoča tudi prilagaja-bratno. Večja stabil-
Lažje je zaposlovanj«^us!ene žensk možnosti za zaposlovanj Vr" čas omo| nje družinskih in matetif ezn°sti in ob:
Janje a i	’	"“‘“i
nost delavcev, splošno J uetovne migracije in fluktuacije je vsekakor izredn0 n s>rši družbeni interes.
NEVŠEČ^^ELAVCE in /djetja
V	svoji poklicni zavze' ,tor opozoril na nekatere nevšeč-
nosti ob novi ureditvi d®. Sa- Čeprav te nevšečnosti niso take in tolikšne, da bi la^v^ uvajanja, le našteva nekatere, ki jih vsekakor 1 ' ako navaja objektivne okoliščine v posameznih počlj sPremenlji vega delovnega časa ni mogoče uvesti. Dela'lla^ Podjetjih dobijo občutek neenakopravnosti. Pojaviju)jr(i n Problemi pri plačah, pri kontroli prihoda na delo i* gacen je način urejanja nadurnega dela ipd.	lrj
Pri podjetjih nastajal . V1 stroški zaradi prilagajanja delovnega procesa in e- Tudi nekateri režijski stroški v posameznih podj^Vj^ P°večajo, denimo za ogrevanje, razsvetljavo, za enejje rn° službo, komunikacije ipd. Nastajajo nekateri pr<^jSa 0tranjih komunikacij, medsebojne povezave med 0*J6(ja ezn''ci> gre tudi za zagotavljanje stikov z zunanjim s<^emaavtor je glede teh nevšečnosti optimist; meni, da jilH11!^ s ®at‘. Podjetnike takole »poučuje«: »Podjetnik m°fSjp0^Premenljivega delovnega časa zaupati v čut odgovorn^^ enje svojih sodelavcev. Lahko se zgodi, in to se bo tutLe q a 130 posameznik zlorabil to zaupanje. Tega morda ^d- To lahko zares povzroči nekatere posledice fm311 Podjetje, ki jih ne gre zanemarjati.«
naklepa
To so nekatere zan'r,t^nienjene publikacije. V posebnem poglavju so obd^,),. Pnmeri uvajanja spremenljivega delovnega časa v 0()?a1rCarskih podjetjih. Obširna je tudi literatura, na katef'st teJa Publikacija.
Zdi se, da je največ]3 j), ^ ‘dušenj v tem, da odpirajo praktične možnosti v	Spregledati tudi ni mo-
goče pomena tistih 'zkU ,Polit°tna nekatere politične in razredne razsežnosti v raž1Vpr . e delovnega časa.
V	publikaciji ni odg°'( Sanje, kaj o tej problematiki menijo sindikati teh de^ekater
V	naši praksi tudi že 1 re Skušnje, vendar gre za iz-
kušnje iz organizacije . na rac'j>, ne pa v Sami materialni proizvodnji. Problem P‘ 'n za naše razmere nič manj aktualen.	''v te
Namen tega zapis®)
rri’ da opozori nanje.
J. TAVČAR
Razvijanje individualne svobode delavca je v tem, da lahko delavec neposredno vpliva na takšno razporeditev delovnega časa, ki ustreza njegovim individualnim željam, razpoloženju, temperamentu. To so zlasti psihološki in fiziološki aspekti delovnega časa.
Avtor to poimenuje kot svobodo akcije. Takšna svoboda akcije zastavlja vprašanje, ali je še potrebna tradicionalna »poentaža« delovnega časa z različnimi urami za registracijo. Gre za nekakšen psihološki moment: za samodisciplino delavca.
Odpadejo vse tiste delovne ure in delovni čas sploh, ki ga je delavec dotlej nekako »daroval« delodajalcu. Ostajanje na delu in predčasni prihod na delo, kar ni bilo plačano, sedaj odpade. Privilegijev ni več. »Modri« in »beli« ovratniki so bili do uveljavitve različnih oblik spremenljivega delovnega časa dejansko med seboj v različnem položaju. Sedaj, ko se spremenljivi delovni čas uvaja v proizvodne obrate, so možnosti in odnosi izenačeni.
Pojavi se možnost prilagajanja delovnega ritma življenjskemu ritmu delavca. Individualne posebnosti, ki jih vsak delavec vsekakor ima, so lahko eden od kriterijev za oblikovanje spremenljivega delovnega časa.
Pomembni so problemi, ki so povezani z osebno »organizacijo« življenja posameznika. Prihod na delo, odhod domov, oddaljenost od delovnega mesta, način prehrane, družinske razmere ipd. — vse to je mogoče v določenih mejah realnosti spoštovati ob uvajanju spremenljivega delovnega časa.
Izkoriščanje in organiziranje svobodnega časa, odmor in rekreacija, dobivata nove razsežnosti v odpiranju novih možnosti. »Kreditiranje« v že opravljenem delu — delovnem času in obratno, možna kompenzacija za predčasno izkoriščen prosti čas omogočata, da prosti čas izkoriščamo bolj prožno in manj stereotipno.
Možnosti večje socialne integracije so pri avtorju zelo poudarjene. Čeprav nakazuje predvsem potrebe in možnosti kulturnega življenja in zabave, vidimo, da za delodajalce ni nepomembno področje kulturnega udejstvovanja.
Boljše delovno vzdušje v delovnih obratih je pomembna pridobitev. Gre za drugačne medsebojne odnose med delavci. V publikaciji so take ocene: »... zmanjševanje agresivnega vedenja, ki je rezultat modernega načina življenja, in zaradi različnih drugih razlogov spremenljivi delovni čas prispeva ne samo k izboljšanju ozračja v podjetju, temveč tudi k povečevanju veselja do dela. Za delavce, ki znajo izkoristiti vse te prednosti, pomeni ugodno delovno vzdušje pomembno motivacijo.«
KNJIGA, KI SMO JO DOLGO ČAKALI_
Slovenska partizanska plačilna sredstva
ZGODBA, KI JO RISE ŽIVLJENJE
Barbara je zbežala k pravobranilcu
Barbara med svetlobo in senco
Zgodba se sicer ni začela pri vratarju. Pri njem — torej pri vratarju — je zgodba samo prišla na dan, ko je ženska čakala, da bo prišla na vrsto za pogovor s pravobranilcem.
Natakarica je bila. Po njenem pripovedovanju je delala v redu, nakar so jo na vsem lepem prestavili za pomivalko. Odšla je »v ilegalo«. Seveda jo je sprememba v družbeni lestvici veljave močno prizadela in se ji je naposled zazdelo, da ji lahko pomaga samo še pravobranilec. On jo bo že razumel. Saj je navsezadnje zato tu, da razume delavca v nesreči...
Naj povemo, da se nismo pogovarjali s pravobranilcem, tako da ne vemo, kako je s svojimi pravniškimi očmi videl Barbarin primer. Saj vidite: natakarici, ki se je tako ali drugače spremenila v pomivalko, smo v naši zgodbi dali ime Barbara...
Barbarino zgodbo smo skušali poglobiti in osvetliti tam, kjer je bila natakarica in je še zdaj pomivalka.
Saj poznate tisto znano okolje: gostilna, restavracija, bife (itd.), kjer se odnosi zgoste v tri poglavitne sestavine, torej prodajno mizo ter gosta na eni in natakarico na drugi strani. Tudi Barbara je bila nekaj mesecev sestavni del. »menjave dela«, nakar se je zgodilo...
Prišel je gost in dal na mizo blok za kavo. Potem je čakal. Dve minuti, tri... morda celo pet.
»Oprostite, bom naposled dobil svojo kavo?« se je začel razburjati.
Barbara mu je zabrusila čez ramo: »Kavo? Najprej mi dajte blok, potem se bova že naprej pogovarjala!«
Možakar je bil presenetljivo miren, kakor prav gotovo ne bi bil normalen pivski ali kofetarski bratec. Kaj je razmišljal, ko je šel drugič k blagajni, da bi plačal kavo in se z blokom spet pojavil na »pristojnem mestu«, ne vemo. Tudi tega ne vemo, ‘ zakaj je bila Barbara tako osorna z njim. Malo je letala in pogledala sem in malo tja, tako da je bila naposled res prepričana, da »tistega bloka« za kavo še nikoli ni videla.
Drugič seveda bloka za kavo ni mogla spregledati... Natočila je kavo v skodelico, vzela žličko, malo z njo pokusila, če je kava v redu, nakar je žličko obliznila in jo dala v skodelico.
»Prosim,« je rekla gostu, ko mu je postavila kavo pred nos.
Gost pa se ni nasmehnil in rekel »hvala«, temveč je — zahteval šefa.
Tako bi lahko pisali in opisovali še naprej, vendar je bolj pošteno, če že kar zdaj povemo, da je bil gost delavec inšpekcijskih služb. Barbara je pač imela smolo in je naletela na tipa, ki si ga je najmanj želela...
Šef je seveda ukrepal po kratkem postopku. Inšpektorju se je opravičil, malce je še migal z rameni, češ, saj veste, kako je z neizobraženimi in ne dovolj usposobljenimi delavkami in je takoj zatem nagnal Barbaro med pomivalke.
Barbari pa so se zadaj odprla sa-

KVADRATURA KROGA
Narodna banka Slovenije je v minulem jubilejnem letu kot svoj prispevek k počastitvi Titovih in partijskih jubilejev sklenila izdati monografijo »Slovenska partizanska plačilna sredstva«. To zanimivo, nedvomno že dolgo potrebno, večstransko koristno in za zgodovino naše ljudske revolucije še posebej pomembno publikacijo je NB Slovenije pred dnevi predstavila na tiskovni konferenci v Ljubljani.
Kako naj utemeljimo pravkar zapisano misel? Predvsem s tem, da monografija nedvomno opozarja na (širši javnosti manj znano) vlogo in delovanje slovenskega bančništva med narodnoosvobodilnim bojem. Čeprav je poudarek na likovni predstavitvi vseh partizanskih plačilnih sredstev, ki so bila v obtoku, kakor tudi prikazu izdelanih osnutkov za slovenske plačilne bone, obveznice posojila svobode in obveznice posojila narodne osvoboditve, knjiga
skozi zgodovinski oris podaja tudi doslej najbolj celovit kronološki pregled nad partizanskim denarjem v Sloveniji. Ni odveč opozorilo, da je pomenilo tiskanje partizanskega denarja v takratni zasedeni Evropi enkratni zgodovinski fenomen, pomemben še zlasti zato, ker so bila vsa partizanska plačilna sredstva po končani NOB tudi dejansko vnovčena oziroma so bili imetnikom partizanskih obveznic zneski vpisanih posojil tudi izplačani v naši nacionalni valuti.
Narodna banka Slovenije je to monografijo kot svoje darilo, razen poslovnim partnerjem in sodelavcem doma in v tujini, namenila tudi vsem slovenskim osnovnim šolam, gimnazijam in visokošolskim ustanovam. Prav gotovo gre za hvalevredno in posnemanja vredno dejanje. Žal pa monografija ni namenjena prodaji, čeprav je krog interesentov verjetno precej širši.
M. G.
/o st g°VorM> tovarišica Francka? ■Urni<n0vanje dogradili do roka, brez skrb‘’ opij tvo, z upoštevanjem vseh vaših dod^job^'
''' j Kanti kopalnice in kuhinje?
za eno sobo, to je s prebitjem
steft-f
p 60
'J , Potem skupne površine? So že ■
''' Je to !Set kvadratnih.
"j	ai dodatno obremenilo, tovari-
ŠlCa^arLš-f
^ Jh, d« Se*' To sem celo izrecno vpra-štilK’	Se bodo vse spremembe upošte-
vale r Hak '
fi	celotno vsoto?
e Plačujemo točno po pagod-
bi -' (Parec.
^t) ^ dej^ ^nezu> nai kar nakaže. Šli so ]lrn bo nedvomno prav pri-
bo.
tnt
brarll']i)e,t0,
M' Ifier^0 da.
kako ne! Nihče se ga ne
1 arbhca Francka, prav ste pove-^	^anes tam, kjer smo, ker se vsi
Pef/.e nUj»tn’ ° čemer tudi zdajle piševa.
k' Potrebn(> še bolj zaostriti, da se	kdo stoji. Kje sva že obstala z
— Pri slojih!
— Aha, pri slojih... Sloji so pri nas praktično še neobdelana materija, tovarišica Francka. Že veliko si jih je ob naših slojih polomilo zobe, zato se jih zelo nerad lotevam. Vendar me ni nihče vprašal, ali mi je ta tema všeč ali ne: dali so me na spisek za predavatelje in pika. » Tudi vodilne strukture so se dolžne angažirati,« so rekli, zdaj pa moram zaplavati po tej materiji, kakor vem in znam. Bo že kako! Pa pišiva naprej!
»... kot rečeno, v delu družbenih slojev se je ob dejstvu, da ježe občutil materialne in družbene bla-godati socialističnega razvoja, začelo dajanje prednosti svoji usodi, osebnemu statusu, osebnemu gmotnemu položaju in družbenemu vplivu pred bojem za uresničevanje strateških nalog socialistične samoupravne revolucije. Začeli so se kazati znaki malomeščanskega samozadovoljstva in sebičnosti ter oportunizma,« Kako zveni, Francka?
— Dobro, zelo dobro!
— Gremo naprej! »Med temi sloji, ki so praviloma angažirani na pomembnih, delovno in družbeno zelo vplivnih delih v združenem delu oziroma v institucijah samoupravne družbe, se je postopoma začela umikati opredeljenost za uresničevanje in spoštovanje vrednot, ki so povezane z borbo za samoupravno socialistično preobrazbo družbenih odnosov, dnevnemu pragmatizmu...«
— Saj res, tovarišica Francka, da ne pozabim. Nakup stanovanja zase sem zaradi sedanje situacije nujno pogojeval z nakupom dveh garsonjer za naše
moupravna obzorja, zaščita delavcev na delovnem mestu in... saj ni, da bi še naprej razpredali. Odločila se je pač za obisk pri pravobranilcu.
Roko na srce, težava naše zgodbe je v tem, da ne vemo prav natanko, kdo je krivec in kdo žrtev. Kdo je »črna« in kdo »bela« oseba v dogajanju.
Barbara je prav gotovo naredila napako, ker je mislila, da se lahko kot natakarica vede do gosta tako, kot ji prav takrat srce poželi in kakor je pač razpoložena. Ko pa je zaradi smole — soočenje z inšpektorjem — odletela na najmanj veljavno in tudi najslabše plačano delovno mesto, se je naenkrat začela spraševati o svojih samoupravnih pravicah in jih je hotela uveljavljati s pomočjo .pravobranilca.
Pustimo ji njeno pravico in pustimo ji tudi pravico do tega, da misli o stvareh tako, kot se njej zdi, vendar.. .
Inšpektor? Ravnal je prav, ker ga navsezadnje plačujemo zato, da je
»oster«. Barbarin šef je tudi »ravnal prav«, ker pač mora nekaj ukreniti, kadar pride do zagate.
Morda je pa bistvo Barbarine tragedije prav v tem, da se sploh ne zaveda, za kaj gre. Prišla je od nekod s kmetov (ali morda iz manj razvite republike) in nima niti približne predstave o tem, kakšne so minimalne zahteve za vedenje natakarice do gosta. Nihče je ni prav poučil, gostinske šole nima... Barbara se je — preprosto — vedla »elementarno«... Potem se je naenkrat znašla v položaju, da so jo kazensko premestili »navzdol«...
Spet se je povečalo število tistih, ki pravijo — in prisegajo z vso prizadetostjo! — da je samoupravljanje v teoriji lepa stvar, v praksi pa zataji pri odnosu do delavca. Potem naj bi za prizadetega delavca ostal na voljo le se pravobranilec...
Kaj in kako je pa pravobranilec Barbari sploh še lahko pomagal, je pa že drugo vprašanje.
Tig
snažilke. Ste to upoštevali?
— Seveda smo! Personalni že išče garsonjere, vendar jih ni na trgu. Razprodane so za dve leti vnaprej.
— V redu! Proti višji sili ni pomoči! Glavno, da stvar ne stoji! Nadaljujva!
»... Pod temi pritiski so začeli posamezniki izgubljati kompas in družbena merila, ki jih oblikuje revolucionarna socialistična akcija. S svojim pragmatizmom in lovom za hitrimi zasebnimi gmotnimi koristmi vred so začeli postajati v vse večji meri plen lastne demagogije in drseti na konservativne, odbranaške pozicije. Zveni, kaj?
— Dobro se sliši! Koga vse pa mislite s tem, tovariš šef?
— Ali ni dovolj jasno povedano?
— Ne, ni!
—- Bolj jasno ne morem govoriti, tovarišica Francka. Nihče te teme bolj jasno ne predava, zakaj bi jo moral jaz!? Do tu je še varno hoditi, od tu naprej pa so čeri. Jaz Že ne bom nasedel, brez skrbi, da ne! Mojo številko pa imate menda še v rokovniku, ne?
— Kakšno številko?
— Ja, žiro računa vendar!
— Seveda jo imam, kako ne, tovariš šef...
— Ko vas bodo klicali, jim jo le povejte. Za predavatelje A kategorije imajo tako posebno postavko v proračunu.
VINKO BLATNIK
OSIMOVIMIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA
V zbirki knjižnica dve novi brošuri:
SINDIKATI bosta v kratkem izšli
Št 12
TEHNOLOGIJA IN SAMOUPRAVLJANJE
V brošuri je strnjeno gradivo s posveta na temo tehnologija in samoupravljanje. Posvet j.e pripravila sekcija za idejna vprašanja samoupravljanja in politično ekonomska vprašanja marksističnega centra pri CK ZK Slovenije, pobudo zanj. pa so dali številni družbenopolitični delavci, ekonomisti, pravniki in drugi družboslovci tehnične inteligence v združenem delu. Te pobude so bile nedvomno odsev potreb prakse pa tudi idejnih in teoretičnih nejasnosti na tem področju.
Cena za izvod: 35.— din
Št. 13
SINDIKATI IN UVELJAVLJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU
Trije pomembni dokumenti, ki so bili že v javni razpravi (objavljeno v Sindikalnem poročevalcu št. 12/77) zdaj tudi v brošuril
—	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke po zakonu o združenem delu.
—	Gospodarjenje in upravljanje z združenimi sredstvi kot podlaga delavčevega delovnega prispevka v delitvi osebnih dohodkov (osebni dohodki iz naslova minulega dela)
—	Svobodna menjava dela med delavci temeljnih organizacij združenega dela in delavci delovnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega pomena
Brošura pomeni trajen pripomoček pri iskanju konkretnih rešitev v organizacijah združenega dela.
Cena za izvod je samo 25.— din.
Naročila sprejema ČGP Delo, TOZD DELAVSKA
ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
NAROČILNICA
Pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, Ljubljana, nepreklicno naročamo:
....izvodov brošure knjižnica SINDIKATI št. 12 in
....izvodov brošure knjižnica SINDIKATI št. 13.
Brošure pošljite na naslov: ..........
(ulica, poštna številka, kraj)
Naročeno dne, kraj: ..........................................
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga.
Čitljiv podpis naročnika (z žigom)
DE
iz osnovnih organizacij
novice iz organizacij
TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME, GORENJE VELENJE
Priprave na skupščinske volitve
Konferenca osnovnih organizacij sindikata tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje ocenjuje, da so bile skrbne in uspešne priprave na spomladanske skupščinske volitve v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, ki so jih vodili koordinacijski odbori. Ocena dosedanjega uveljavljanja delegatov ter dela delegacij je bila podlaga za kandidiranje možnih kandidatov za delegate v zbor združenega dela občinske skupščine ter skupščine samoupravnih interesnih kupnosti.
Na predkandidacijskih konferencah so liste evidentiranih možnih kandidatov dopolnili in povečali tako, da so do začetka temeljnih kandidacijskih konferenc evidentirali skupaj 1.528 možnih kandidatov za delegate. Struktura evidentiranih možnih kandidatov je zadovoljiva, saj je med njimi več kot polovico (857) žensk, zadovoljiva pa je tudi udeležba komunistov in mladih. Na temeljnih kandidacijskih konferencah, ki jih bodo opravili od 6. do 14. februarja, pa bodo določili kandidatne liste za volitve v zbor združenega dela ter v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Kandidatne liste bodo odprte, se pravi, da bo na njih več kandidatov, kot pa bo izvoljenih delegatov.
P. O.
JERUZALEM
Pomembne naloge sindikata
Na občnem zboru sindikalne organizacije TOZD Jeruzalem, ki se ga je udeležila večina članov sindikata kljub temu, da pri njih delovnega procesa ne morejo ustaviti in je bilo zato nekaj članov upravičeno odsotnih, so ugotovili, da je bil njihov sindikat v minulem obdobju aktiven na vseh področjih. V razpravi pa so menili, da še niso povsem uspeli poglobiti samoupravnih odnosov, predsem pa ne delegatskih razmerij. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da bodo v bodoče predvsem uveljavljali načelo, da »delavci neposredno odločajo prek svojih delegatov«, in to na ravni TOZD, OZD kakor tudi občine. Ob tem so tudi poudarili, da so premalo storili p,i povezovanju s krajevnimi skupnostmi, v katerih živijo njihovi delavci, kar bo ena pomembnejših nalog sindikata v letošnjem letu.
Na občnem zboru so na kratko ocenili tudi gospodarjenje v minulem letu in ugotovili!, da je bilo uspešno in da imajo za to poleg vodilnih in vodstvenih struktur veliko zaslug tudi družbenopolitične organizacije v temeljni organizaciji, saj so uspele prepričati kolektiv, da si je delil le tisto, kar je sam ustvaril.
BREST, CERKNICA
Poskrbeli za toplo malico
Z dograditvijo nove Brestove tovarne ivernih plošč v Podskrajniku je v tem kraju nastala tudi potreba po ustreznem organiziranju družbene prehrane. V sindikalni organizaciji so se zavzelil, da bi prehrano tudi ustrezno uredili.
Tako so že ob začetku gradnje proizvodnih obratov začeli dovažati toplo hrano iz Cerknice. Razdeljevali so jo v leseni baraki gradbenega podjetjaj Stavbenik iz Kopra.
Ko pa so se v nove delovne prostore preselili tudi delavci iz obrata oblazinjenega pohištva iz Martinjaka in delavci za razrez iprena iz Rakeka, se je število toplih obrokov tako povečalo, da začasni prostori niso več ustrezali. Zavoljo tega so zgradili posebne prostore, ki so po svoji velikosti in namembnosti kos novim potrebam.
11. februarja 1978 stran
CELICA POD DROBNOGLEDOM
Matjaž Virant: »Kljub temu, da sindikalna lista podrobno določa, kako vrednotiti minulo delo, so pri nas na tem področju precejšnje nepravilnosti.
Sindikat v samoupravni šoli
Osnovna organizacija sindikata, ki združuje delavce v TOZD Trgovna in Skupne strokovne službe »Inles« Ribnica, je ena izmed tistih, ki so jih kalile težavne razmere, v katerih je bilo naše gospodarstvo.
Vse to se je močno odrazilo tudi v omenjeni osnovni organizaciji sindikata, ki je tako v praksi spoznavala in doživljala svojo novo vlogo. Lahko bi rekli, da so ljudje v tej Inlesovi osnovni organizaciji z nedavnim občnim zborom sklenili staro in obrnili list v novem samoupravnem poglavju, od katerega si veliko obetajo.
So njihova pričakovanja upravičena?
Na to so skušali odgovoriti: Breda Oražen, tajnica OOS, Janez Oražem in Leopold Žlindra, novoizvoljena člana izvršnega odbora OOS, ob koncu pa se je našemu pogovoru pridružil še Matjaž Virant iz TOZD Vrata, ki dela na večfaznem stroju.
da smo se v sindikatu že tako organizirali, da »stvari« ne bomo samo razumeli, ampak jih tudi spreminjali. To je velik korak, pa tudi nujno potreben, če bomo dejansko hoteli sami krojiti svojo usodo. K temu pa težimo vsi, kar je tudi edino prav, saj je znano reklo, da je »bog najprej sebi brado ustvaril«. Tudi mi, delavci, bomo lahko najprej poskrbeli zase, kar, med drugim, narekujeta tudi ustava in zakon o združenem delu.«
SINDIKAT IN ZAKON
O ZDRUŽENEM DELU
Najprej je spregovorila Breda Oražen:
»Lahko rečem, da je naš sindikat v minulem obdobju uspešno absolviral samoupravno šolo. To je bilo tudi nujno potrebno, kajti sicer res ne vem, kako bi lahko sprejeli vse te akte, ki nam jih je naložil zakon o združenem delu. Akte same niti ni težko sprejeti, vendar se moramo vprašati, če obstajajo realne možnosti, da bi zaživeli med delavci. Za to pa zelo potrebujemo sindikat, kajti delavci so si pri nas že pridobili toliko samoupravnega znanja, ki je potrebno vsaj za razumevanje, če že ne za aktivno sodelovanje pri uresničevanju sklepov. Na tem pa ne smemo ostati in upam,
PREMALO STIKOV Z DELEGATI
»Kaj je pokazalo uresničevanje zakona o združenem delu?«
»Prav gotovo je, da smo se v zadnjem času največ ukvarjali ravno s sprejemom in obravnavo določil zakona o združenem delu. Čeprav na sindikalnih sestankih, kjer smo tolmačili zakonska določila, delavci niso imeli bistvenih pripomb, sem prepričana, da je to ena najbolj pomembnih akcij, ki jih je sindikat kdajkoli imel in da so delavci s »svojo ustavo« dokaj dobro seznanjeni. Razumljivo je, da se je minulo leto v uresničevanju zakona pri nekaterih zadevah zataknilo, vendar smo kljub temu oblikovali dobra izhodišča za oblikovanje samoupravnih sporazumov, ki jih terja zakon o združenem delu. «
Poleg tega je sindikat v minulem obdobju aktivno sodeloval tudi pri sprejemanju sindikalne liste, organiziranju rekreacije, nabavi ozimnice in proslavi Titovih jubilejev. Ob tem pa moramo priznati, da v sindikatu nismo nikoli razpravljali o uveljavljanju delegatskega sistema. Sindikat, kot organizacija, ni imel stikov z delegati, ki delujejo v raznih samoupravnih skupnostih, zborih skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in podobno. Zategadelj člani sindikalne organizacije tudi niso
imeli prave predstave o delovanju omenjenih skupnosti, kar se bo najbrž pokazalo kot slabo, ko se bomo srečevali, in to prav kmalu, s problemi financiranja, oziroma bomo s prispevki iz dohodka zagotavljali sredstva za skupno porabo v občini.«
Janez Oražem in Leopold Žlindra sta bila pred nedavnim izvoljena v izvršni odbor OOS pa smo ju povprašali, kako gledata na delo sindikata v prihodnje.
Besedo je povzel Janez Oražem.
MANJ FUNKCIJ IN VEČ
DELOVNIH USPEHOV
Najprej moram povedati, da s to novo funkcijo nisem nič kaj zadovoljen, saj imam že dosti dela drugod. Ne vem, kakšno je bilo to naše evidentiranje in volilni postopki, ki so naložili novo delo že prej dovolj obremenjenim ljudem. Nekateri bi morali imeti manj funkcij in bi tako lažje in bolje delali. K tem sodim tudi jaz, vendar kar je, je, zdaj bo treba bolj zapeti tudi v sindikatu. Dela je precej na vsakem koraku. Po mojem mnenju, bomo morali v prihodnje povečati aktivnost članstva v različnih komisijah, ki v naši organizaciji združenega dela urejajo medsebojne odnose, dohodkovna razmerja, kadrovska vprašanja in podobno. Člani sindikata premalo sodelujemo tudi z organi samoupravljanja.
Janezova razmišljanja je nadaljeval njegov tovariš Leopold Žlindra, ki je v tovarni varnostni inženir.
NOV DELITVENI SISTEM NI MUHA ENODNEVNICA
»Kot novoizvoljeni član izvršnega odbora naše sindikalne celice, si bom prizadeval, da bomo uspešno nadaljevali začrtano delo. Največ nedorečenih stvari.
m
de
Za
de
ki so pred sindikatom, je pustil naš novi nagrajevalni sisteth j Uparn, da bomo v tem letu obli' ka kovali ustrezna merila za nagra' jih jevanje režijskih delavcev, kals pa ne bo lahko. Vedeti morafflOi nil da je delo nekaterih delavceTSo zelo težko vrednotiti, vendar na tem, da bi bil njihov dohodek y samo rezultat ovrednotenega de-lovnega mesta in kolektivnega *ll učinka, ne smemo ostati. Nod pj delitveni sistem ni muha enod' nevnica, zato ga bo treba nepr£' stano izpopolnjevati in dograje; toi
vati. Poleg tega bomo morali tudj ni;
spremeniti poglede nekaterih, k1 de kot funkcionarji niso vedno Pri stopali stališč delavcev in mnenj3 rit sindikalne organizacije. Res P3 je, da bomo morali v prihodnf ky bolj organizirati ta naša mnenj3 se in stališča. «	. ; de
Pogovor smo sklenili z Mat)3' vc žem Vitantom.	.	tel
»Tudi jaz bi rad povedal nek3) Nja besed v zvezi z novim dohodkov' de nim sistemom. Pravzaprav bi ot’ ha tem samo poudaril željo delav ke cev v neposredni proizvodnji, k ^ so ta kolektiv tako rekoč post3' tui vili na noge, da bi njihovo minul; delo bolj vrednotili. Namrec' ^ kljub temu, da sindikalna lista Se podrobno določa, kako vredno' pr titi minulo delo, so pri nas velik2 razlike v osebnih dohodkih, de' dr nimo, inženir ja, ki je »prišel v t°' ria varno včeraj« in delavca, ki živl vq s tem kolektivom že od vseg£(,zr og četka.	_	zv.
Glede dela sindikata organi^3' cije v prihodnje pa mislim,
prihodnje pa mislim, bomo morali krepko pljuniti^. ^
v
roke — in to vsi skupaj — sal 'h bomo le tako lahko dosegli z3 sq
nai “ Se-
stavljene cilje. Sindikat naj u| bc imel po mojem mnenju še napre) ni, predvsem značilnost samo3 lo, pravne šole, ki jo delavci tak3 bo nujno potrebujemo.«	, X)
IVO KULJAj
d«
NAŠE
IZKUŠNJE
S KiSSS
lili
ilil
UsDehi in slabosti


te
nr
se
za
sti
kr
kr
de
Ta čas v osnovnih organizacijah sindikata ocenjujejo dosedanje delo sindikalnih skupin, izvršnih odborov in delegatov v organih sindikata na vseh ravneh organiziranosti. Tako je tudi v Savi, ki je znana po prizadevnosti sindikalnih aktivistov in veljavi, ki jo ima sindikat v tej delovni organizaciji. Za marsikoga bo presenetljivo izzvenela trditev, da je vodstvo sindikata še pred občnimi zbori dalo članstvu svojo oceno sindikalnega dela. Pravzaprav ni pomembno, kako so to naredili — ali v obliki razgovora s predsednikom ali v kupu gradiva, ki ob takih priložnostih po navadi »zasuje« delavce.
Mile Milivojevič predsednik konference sindikata v Savi je takole povedal: »Nadaljnji razvoj samouprave v naši delovni organizaciji je bilo tisto področje prizadevanj sindikalnih organizacij v Savi, ki smo mu posvetili največ skrbi. Ugotavljamo, da smo dosegli lepe rezultate, saj smo izboljšali kakovost samoupravnega odločanja in uveljavili sindikalne skupine kot delegatsko podlago za odločanje na vseh ravneh. Moram pa povedati, da z našim delom še nismo povsem zadovoljni. Če boljše odločamo, če smo uveljavili tudi boljši informacijski sitem, pa na drugi strani ugotavljamo, da so naši zbori premalo živahni. Temu vprašanju bomo zato v prihodnje v sindikatu posvetili več pozornosti. Nismo zadovoljni s sedanjo samoupravno organiziranostjo in kakovostjo odločanja. Prav zato oblikujemo tudi novo samoupravno organiziranost, kjer bomo zagotovili
takšno stopnjo sodelovanja delavcev v temeljnih organizacijah — nove temeljne organizacije so tehnološko in ekonomsko zaokrožene celote — kakršno zahteva zakon o združenem delu.«
V	kranjski Savi so tudi delegatskemu sistemu posvetili mnogo razmišljanj. Največ so dosegli pri delu delegatov v občinski skupščini. V sindikatu ocenjujejo, da je ta delegacija kljub nekaterim težavam zelo dobro delala, saj je skupščina sprejela tudi veliko njihovih stališč in amandmajev. Toda z rezultati delegacije pri samoupravni interesni skupnosti, čeprav so se delegati trudili, niso zadovoljni. Ocenjujejo namreč, da so samoupravne interesne skupnosti še vedno preveč oddaljene delavcem, odgovorni profesionalni delavci, ki jih vodijo, pa oddaljeni od življenja in dela v delovnih organizacijah.
Mile Milivojevič nadaljuje: »Ugotavljamo, da samoupravne interesne skupnosti še vedno niso to, kar bi morale biti. Kljub vsemu pa moramo povedati, da bo tudi v prihodnje moral naš sindikat več storiti, da bo odpravil to pomanjkljivost in pomagal delegacijam. Doslej pa smo lahko zadovoljni z našim deležem pri oblikovanju stanovanjske politike v naši občini, s sprejemanjem samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.«
V	sindikalnih organizacijah so se že pred leti odločili, da bodo sproti spremljali gospodarjenje v temeljnih organizacijah združenega dela. Celo zapisali so, da mora sindikat nameniti več časa gospodarjenju, krepitvi produktivnosti, izkoriščanju proizvodnih
zmogljivosti, skratka racionalnejšemu gospodarjenju. Pri tem pa niso pozabili tudi na povezovanje in oblikovanje odnosov v sestavljeni organizaciji Polikem.
Pa še na nekaj moramo opozoriti: sindikat je zelo tvorno sodeloval pri izpopolnjevanju sistema delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji, pri sprejemanju in usklajevanju dogovorov med panogami in pri regijskih dogovorih o zagotavljanju najnižjih osebnih dohodkov. Mile Milivojevič pravi, da njihov samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke daje vse možnosti delavcem, da delijo osebni dohodek na osnovi rezultatov dela.
»Sindikat je sodeloval tudi v razpravi o sindikalni listi. Sprejeti smo jo in jo uveljavili v naših samoupravnih aktih, vendar nas v teta dokumentu marsikaj moti. Ne razumemo, zakaj so bile doslej tolikšne razlike med republikami, zakaj se predlogi upoštevajo šele v naslednjem letu. In še bi lahko našteval...«
Sindikalne organizacije v kranjski Savi skrbijo tudi za družbenopolitično usposabljanje in izobraževanje, za oddih in rekreacijo* kulturo, kadrovsko politiko v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni organizaciji. Zelo na kratko lahko povemo, da se sindikat ubada z vsem, kar je za življenje in delo delavcev pomembno.
V
ki
k*
«0
ko
v,
Pc
Sit
de
tii
te
tu
Ue
*e
Ve
'el
ta
sa
h«
že sami usmerjeni h gledanju kulturnih oddaj, poleg tega pa jih seznanjam s programom in se o oddajah kasneje‘tudi pogovarjamo.
No, najbrž si mislite, da pri nas nimam veliko dela pri priporočanju knjig, zato je moje delo bolj posvečeno sodelovanju z organizatorji kulturnega življenja v
^ kratko anketo, ki obsega le dve vprašanji, sem se napotila med organizatorje kulturnega življenja v delovnih organizacijah. Spodbudo za vprašanje, kako pri-°kžati dobre kulturne prireditve televizijskega programa, sem dobila v Informa-torju, ki ga izdaja komisija za kulturo pri občinskem svetu ZSS Maribor. V njem le. namreč ena od udeleženk lanskega seminarja za organizatorje kulturnega živ-jenja povedala, da so z anketo ugotovili, da delavci največ gledajo televizijo. °rugo vprašanje se bo morda zdelo malce »nesimetrično« glede na prvo. Zani-| Jalo rne je namreč, kakšno je delo organizatorjev pri približevanju dobre knjige klavcem. Večina anket in raziskav je pokazala, da ljudje veliko manj berejo prav Zato, ker veliko gledajo televizijo. Pa vseeno mislim, da izbirno gledanje televizije sti! dopušča tudi branje knjig.
T. V ^azSov°r z anketiranci je po-■ 1 j.?2®') da so na teh,dveh področ-ra Jih šele na začetku. Pravzaprav se 0 ..Revizijskim programom še n J JKJer niso ukvarjali, vseeno pa :e 0 lr*eli zanimive zamisli, na
ieli V, •
de- .najemna knjižnica ma-:gj nb0skih delovnih orga-
J!22ai______________________L
ie-	Prva sogovornica je bila
udi n- arišica Slava Oberleit, orga-)ci de,,ator kulturnega življenja za za- pripCe TOZD Visoke gradnje nja jj^radisu, gradbena enota Ma-
ni£ kniT ^arn'sel o približevanju nja se u.rnega programa televizije de/1'1 Z<^' dobra. Pri nas so tega ja- v j. 2'j1 samo učenci, ki stanujejo tel" 3 ' m domu, saj jim vzgoji-kai N'aJ-aSVelujej°, kaj naj gledajo.
3v" d , a. organizacija združenega ob na2slrna	H00 zaposlenih
aV' ifg Sektorjih, zato bi za kaj ta-, k> 3 P°trebovali več ljudi. Ko-ita' tUrna bila takšna oblika kul-ulo animacije na večjih grad-•eč 1 ’’ kjer imajo tudi televizij-ista Se prejemnike. Organizator bi no- pr Sain moral bolje seznaniti s ike stav^arnorn 'n obširneje pred-d£' dro/ ' delavcem oddaje s po-t°' najJa kulture. Seveda bi bila Žid Vo|D°lj učinkovita oblika pogo-23 °gla ?omagal pa bi si lahko z
za- Zv°fikov. °bjavljanjem prek dep/ Približevanje dobre knjige I mJnim ljudem smo naredili sa) 'aiejjtoveč Pfgd več leti smo z3' sou .:voJ° knjižnico, potem pa b| bom 1’S6 kar obležale. Zdaj pa se iNJ niCo° vključili v vzajemno knjiž-oU' lovn i!^eka^erib mariborskih de-ak° bon,111 organizacij. Prispevali i Dovef^aSe kni'8e’ iond pa bomo lA-1 ? Sr ,a 1 z nakupom novih knjig - del0v Stev’ ki jih bodo prispevale že x,ne organizacije. Našli smo teij),, °Veka’ ki se bo posvetil
meddefaavd0d0 knilgf kr°žile
Se r,- c .VC|! priporočal jih bo in zariim an*rnal tudi za to, kaj ljudi stroL a' Pomagali pa bodo tudi ktiiii0Vn' delavci mariborske knjj„nice- Kupili bomo tudi dela,,6 V ,srbohrvaškem jeziku za ^ ce lz drugih republik.
1^ tovarni bomo imeli izposoj evališče
varjaiaVarni ^vila sem se pogo-kot11> z. Brankom Pungartni-ku]t’ nim^ od organizatorjev v cem!?e®a življenja, zaposlenim u za izobraževanje.
P°Poln a.enkrat poskušamo iz-sm0 ijv,11 oblike delovanja, ki "ovih ^u''edli, zato ne odpiramo veljlCoP?cboO'j' Bes je, da ljudje edajo televizijo, toda mi 1% , °.nobenega pregleda nad ttiijj’ al gledajo in mislim, da e bi mogli zelo vplivati
temu vztrajno delamo. Lani smo posvetili pozornost povečanju števila naročnikov knjig Prešernove družbe, ki jih je zdaj 164 med 740 zaposlenimi. Vključili se bomo tudi v vzajemno knjižni*« co, vendar je ta akcija precej nebogljena, saj se je združilo le nekaj manjših delovnih organizacij v Mariboru. Sami smo izvedli anketo med delavci in 40 % jih je izjavilo, da so za ustanovitev oddelka vzajemne knjižnice. S tem, da bomo dobili knjige v tovarno in bomo imeli izposojevalno mesto, bo tudi delo organizatorjev kulturnega življenja lažje. Imeli bodo neposreden stik z izposojevalci, lahko jim bodo priporočali, kaj naj berejo, pa tudi bralci se bodo lahko med seboj pogovarjali o že prebranih.
Potujočo knjižnico izkoriščajo samo delavci Zlatoroga
Marjana Arko, organizator kulturnega življenja v mariborski knjižnici, ima seveda manj težav pri približevanju knjige
i
Slava Oberleit: Našli smo že človeka, ki bo poskrbel, da bodo knjige krožile med delavci...
Magda Šimenc: Povabiti bi bilo treba tudi potujočo knjižnico...
Seeno pa bi lahko za za-vest;i: . usili z razširjenimi ob-
tfi v biltenih.
HtiV(:antl stik z delovnim kopito j zagotoviti organizi-j*retnai . vanje je težko. Vse HUrn° Je razumevanja za delo e komisije v političnih, ^'ovn Vnih in drugih organih e organizacije. Kljub
Ifo & 4. .
Marjana Arko: Načelno sem proti ustanavljanju novih knjižnic, dokler...
svojim sodelavcem pa tudi o kulturnih oddajah na televiziji se pri njih pogovarjajo, jo pa teži marsikaj drugega.
V primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami, predvsem v industriji, smo zelo majhen kolektiv, saj nas je komaj trideset. Vsi zaposleni imajo vsaj srednješolsko izobrazbo. V glavnem so
Lado Sluga: Dobili bomo tudi prostor za delo kulturne komisije...
drugih delovnih organizacijah. Načelno sem proti ustanavljanju novih knjižnic, dokler niso zagotovljeni pogoji za dobro delo matičnih knjižnic. Zadnje čase pri nas kupujemo po en primerek knjige za knjižnico na Taboru, kar je toliko kot nič, denarja za kaj več pa nimamo. Izposoja pada, saj bi se vsak naveličal po tri mesece čakati na knjigo. Treba je narediti nekaj, da bodo knjižnice lahko opravljale svoje poslanstvo. Bolje kot ustanavljanje novih knjižnic po delovnih organizacijah bi bilo izkoriščanje potujoče knjižnice, ki jo zaenkrat uporablja samo tovarna Zlatorog. Organizatorji kulturnega življenja pa naj bi se posvetovali na eni strani z delavci, po drugi pa s strokovnjaki v knjižnicah.
Vstopnice za razne prireditve niso vse
Lado Sluga, varilec v tovarni Saturnus v Ljubljani, pravi, da organiziranje kulturnega življe-
nja vse prepogosto obvisi na enem samem človeku, zato je tudi uspeh skromen.
— Za priporočanje televizijskih oddaj in za pogovore o njih bi morali imeti bolj razgibano mrežo referentov po TOZD. Na voljo za to pa imamo tudi bilten Informator in tovarniško glasilo Glas Saturnusa. Dobili bomo tudi prostor za delo kulturne komisije in tam bi se lahko vsak mesec vsaj enkrat dobivali in pretresali vse, kar smo videli na televiziji. Tako bi bilo uresničeno naše prizadevanje, da bi aktivno sodelovalo čimveč delavcev. Bilo bi bilj učinkovito kot pa preprosto nakupovanje vstopnic za različne prireditve.
Z delom pri približevanju knjige delovnim ljudem se ne morem preveč pohvaliti. Pred leti smo imeli svojo knjižnico. Delo v njej pa je spet preveč obremenjevalo samo enega človeka in zato je zamrlo. Zaenkrat je vse, kar naredimo, to, da dovoljujemo vstop med malico prodajalcem knjig in le-ti potem priporočajo, kar imajo. Opazil sem, da ljudje v glavnem kupujejo priročnike. Zares bi se morali bolje organizirati za priporočanje knjig. Položaj se bo malo izboljšal, ko bomo v Mostah dobili novo knjižnico v novem kulturnem domu. Tako bomo ljudem vsaj lahko svetovali, kam naj gredo po knjige.
Potrebovali bi več kulturnih animatorjev
V Žitu v Ljubljani sem se pogovarjala z Magdo Šimenc iz računskega centra.
— Pri nas je kulturna animacija predvsem stvar mladinske organizacije, sta povedala ona in njen sodelavec Milan Selan, ki je prav tako član kulturne komisije OO ZSMS.
Televizijski programi v časopisih niso dovolj natančni in res se pri priporočanju določenih kulturnih oddaj odpirajo organizatorjem kulturnega življenja nova področja. Kulturna sekcija bi lahko organizirala pogovore, čeprav je to tehnično kar težko izvedljivo. V Žitu je zaposlenih več kot 2000 delavcev in animirati vse je skorajda nemogoče.
Tudi za knjigo je pri nas bolj slabo poskrbljeno. K nam prihajajo prodajalci knjig, in to je vse. Mladinska organizacija sicer nakupuje predvsem marksistično literaturo in jo predstavlja v glavnem mladim. Na osnovi te literature smo organizirali že nekaj kvizov. V pogovoru smo prišli do zamisli, da bi knjige predstavljali mladinci sami v svojem listu in tako spodbujali k branju tudi druge. Povabiti bi bilo treba tudi potujočo knjižnico.
In kakšne so skupne ugotovitve organizatorjev kulturnega življenja? V glavnem je največja ovira za njihovo uspešnejše delo veliko število zaposlenih in premajhno število organizatorjev. Tudi triizmensko delo odteguje dosti delavcev pa velika oddaljenost doma in delovnega mesta. Odgovori pa so pokazali, da organizatorji kljub temu snujejo vedno nekaj novega in si prizadevajo pritegniti čimveč ljudi.
STANKA RITONJA
11. februarja 1978 stran
OB LETOŠNJEM SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Veš, narod, svoj dolg ?
Na predvečer obletnice smrti dr. Franceta Prešerna, pred dnevom, ki ga Slovenci praznujemo kot svoj kulturni praznik, je bila v Slovenski filharmoniji slovesnost, na kateri so že tridesetič podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Prešernove nagrade so tokrat prejeli pisatelj Anton Ingolič, operiti pevec Ladko Korošec, slikar Nikolaj Omerza, pesnik Kajetan Kovič, arhitekt Edo Ravnikar in brata slikarja Nande in Drago Vidmar. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so glasbenik Anton Grčar, scenograf Meta Hočevar, filmski režiser Jane Kavčič, pisatelj Vladimir Kavčič, kostumografinja Marija Kobi, igralec Rudi Kosmač, arhitekt Fedja Košir, pesnik Miroslav Košuta, književnik Janko Messner, dramati-zator Janez Povše, grafik Janez Suhadolc, slikar Janez Šibila, kipar Dušan Tršar in baletni plesalec Vojko Vidmar.
IZ GOVORA
PREDSEDNIKA RK SZDL SLOVENIJE MITJE RIBIČIČA
»... V SZDL Slovenije, organizaciji, ki deluje v duhu revolucionarnega izročila Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ki združuje socialistične in napredne sile v današnjih bitkah za socialistično samoupravljanje, smo letošnji Prešernov praznik povezali z našo kulturno osvobodilno tradicijo, z vlogo znanstvenih in kulturnih ustvarjalcev v socialistični revoluciji, s pomenom štirih kulturnih plenumov OF od 41. do 45. leta, s pomenom
kulturniške skupine, močno različne po umetniških, svetovnonazorskih in političnih pogledih in enotne glede temeljnih točk Osvobodilne fronte, v katerih je s komunisti, krščanskimi socialisti, sokoli in drugimi patriotskimi silami oblikovala vodstvo našega množičnega ljudskega gibanja. To je bil edini narodni upor v takratni Evropi, na čelu katerega ni stal meščanski, temveč delavski razred, združen s kmeti in inteligenco, pa tudi edina revolucija, v katere štabu in izvršnih političnih in oblastnih organih so delovali najuglednejši predstavniki kulturnega ustvarjanja.
Njihov prispevek naši partizanski zmagi ni bil le v tem, da so se z ramo ob rami borili v bojnih enotah, premagujoč kot vsi partizani iste tegobe, žrtvujoč svojo kri in zdravje, njihov pomen je tudi v tem, da so v ljudskem gibanju in surovi vojaški resničnosti tistega časa odkrivali in vnašali vanje človečnost, lepoto, smisel, da so dvigali nadarjene neznance iz ljudskih množic, prebujali množično ustvarjalnost — literarno, likovno, glasbeno, recitatorsko, igralsko, skrbeli za kulturno življenje v vojaških enotah za ljudsko in slovensko izvirnost, za vedrino in humor, za prepotrebni partizanski optimizem, za oblikovanje novega socialističnega tiska, radia, publicistike, založništva in filma. Tako smo v najtežjih in najbolj krutih okoliščinah oblikovali temeljno smer demokratične, svobodne in angažirane, humane in socialistične kulturne politike naše družbe.
Kot dajejo naše delegatske skupščine in druge samoupravne ustanove domicil partizanskim enotam, brigadam in aktivistom OF v takratnih okrožjih, tako bo jutri republiška konferenca SZDL Slovenije podelila domicil kulturnim ustvarjalcem — udeležencem NOB, udeležencem kulturnih plenumov in partizanskim kulturnim aktivistom. V NOB je padlo in po vojni umrlo po doslej zbranih podatkih več kot tristo kulturnih delavcev, pesnikov, pisateljev, igralcev, slikarjev, arhitektov, skladateljev, novinarjev. Prav toliko, morda tudi več, pa je že živih in dejavnih kulturnih aktivistov OF in ti naj bi kot kulturniški plenum pri republiški konferenci prispevali svoj delež k temu, da se veliki čas razišče in neponovljivo kulturno dejanje naše revolucije utrdi kot kulturno izročilo in kot eden temeljev naše današnje in jutrišnje družbene in kulturne politike.
Ko SZDL podeljuje domicil, ko pod našo streho ponovno organiziramo kulturniški aktiv, se zavedamo, da ne gre pri tem samo za zgodovino in za to, da bi veličastno podobo naše revolucije in osvobodilnega boja ohranili nepotvorjeno, da bi, kolikor je to mogoče, obnovili vsa dogajanja iz štiriletne NOB, da bi v ljudstvu ohranili zavest o pomenu kulture za zmago, svobodo in človečnost naše revolucije. Gre tudi za to, da bi na izročilih te tradicije gradili naše današnje kulturno življenje, da bi se današnji mladi rodovi kulturnih ustvarjalcev napajali z njim, da bi ustvarjalno kulturno delo tudi danes bilo del prizadevanj za osvobajanje dela in človeka, za revolucionarno spreminjanje družbe in človeka v njej...«
Mitja Ribičič je dejal, da si prizadevamo, da bi bilo v široki fronti socialističnih sil združeno vse napredno, osvobodilno, vse ustvarjalne sile dela in znanja, vse, kar utira pota gospodarsko-kultumemu in kulturno-gospodar-skemu napredku, v nadaljevanju pa dejal:
»Med kulturnimi ustvarjalci in ljudstvom so v času NOB zaradi neizprosne zgodovinske nuje padle vse umetne pregrade. V našem povojnem gospodarskem, političnem in kulturnem razvoju pa so se marsikje ponovno zgradile stare in nove ovire, institucionalne in idejne narave. V današnjem graditeljskem obdobju včasih pozabimo na težo naše bitke za samourav-Ijanje doma in v svetu ter na to, kako pomembna je za naš obstoj, varnost in demokratični razvoj enotna in združena dejavnost vseh socialističnih sil. Dobro bi bilo, ko bi beseda, vpliv in ugled partizanske kulturniške generacije ob letošnjem Prešernovem prazniku pripomogli k temu, da bi tudi v bitki za samoupravno demokracijo in neuvrščenost odprli kulturi še širše možnosti razvoja, v množicah pa spodbudili nov val kulturnega osveščanja. ..«
»... Oton Župančič je spraševal: Veš poet, svoj dolg, do svojega naroda, do svojega ljudstva? Zastavimo si danes ob kulturnem prazniku vprašanje: Veš, narod, svoj dolg do svojih pesnikov, do velikih mož preteklosti, do partizanov — umetnikov, ki so dali svoja življenja, do streljanih talcev in umrlih v taboriščih smrti? Kulturniški plenum pri republiški konferenci SZDL Slovenije naj bi bil porok naši socialistični družbi za to, da bi odgovor na to vprašanje bil vedno pritrdilen, dostojen veličine kulturnega izročila preteklosti, če hočemo, da bodo rodovi za nami tudi naš današnji čas ocenili kot ustvarjalno preteklost.«
DE
sindikati po Jugoslaviji
SINDIKAT GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE______________________
Res samo »zamujena« dilema?
Priprave na sprejem medrepubiiško-pokrajin-skega dogovora o merilih za uporabo zakonskih določil o organiziranju združenega dela na področju projektiranja, v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala so zastale, ker se razprava vrača na temeljna vprašanja, do ku-terih se je večina podpisnikov že opredelila
Čeprav so se o osnutku med-republiško-pokrajinskega družbenega dogovora o merilih za uporabo z zakonom o združenem delu določenih pogojev za organiziranje združenega dela na področju projektiranja, v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala pogovarjali v decembru dvakrat na zvezni ravni, so nedavno v Beogradu o tem znova razpravljali predsedniki republiških, pokrajinskih in mestnih odborov ter zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev.
Po devetmesečni dejavnosti pri pripravljanju tega dokumenta namreč pogovor o nekaterih vprašanjih še ni končan — oziroma je šele na začetku. Medtem ko so v vseh republikah in pokrajinah zavzeli stališče, da mora biti določanje meril za oblikovanje TOZD v gradbeništvu stvar družbenega dogovora (s čimer sta se strinjala Zvezni komite za energetiko in industrijo ter Gospodarska zbornica Jugoslavije kot sopodpisnika) pa republiški odbor sindikata gradbenih delavcev BiH še razmišlja o možnostih, da gre samo za teze, ne pa že za dogovor, s katerim se večina podpisnikov vsaj načelno že strinja.
Sindikalni vodstvi Vojvodine in Slovenije sta o osnutku tega dokumenta opravili tudi široko javno razpravo med delavci in zdaj hitita s sprejetjem, saj je očitno, da je delo v zamudi, če
Minila sta dva meseca od požara, ki je uničil tovarno obutve RAS v Novem Pazarju. Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Srbije je tako pozval sorodne organizacije na območju republike, da v okviru možnosti posodijo Rasu dotrajane oziroma njim nepotrebne stroje, da bi kolektiv v Novem Pazarju lahko kolikor toliko nadaljeval proizvodnjo. Poziv ni ostal brez odmeva. Kmalu je v Novi Pazar prišlo 84 strojev — iz Srbije 25, iz BIH 20, iz Makedonije 15, iz Slovenije 12 s Hrvaške 8 in iz Črne Gore 4
'rispela je tudi druga pomoč. Pomagale so občina SR Srbija in mnogi drugi, tako da so lahko začeli obnavljati uničeno tovarno oziroma natančneje povedano: z graditvijo nove. Ko bo letošnjo jesen končana, bo 800 delavcev nadaljevalo svoje normalno življenje.
Ognjeni zublji so 1. decembra lani pogoltnili proizvodno halo s celotno opremo, skladišče izdelanega blaga, nedokončano proizvodnjo, del reprodukcijskega materiala in rezervne dele. Škodo so ocenili na 120 milijonov dinarjev. Pomoč, ki bo prišla do konca marca bo, kot računajo, znašala 24 milijonov. Ta sredstva bodo porabili za poravnavo stroškov sedanje proizvodnje in izplačilo nadomestila osebnih
upoštevamo ustavno preoblikovanje, ki v gradbenih organizacijah poteka že več kot leto dni.
Sicer pa so pripombe k besedilu dokumenta omejene na to, da so njegova določila premalo dorečena in preveč splošna. Mimogrede še to: niti zvezni komite za energetiko in industrijo, ki kot sopodpisnik mora biti tudi nosilec naloge, ni obravnaval osnutka dogovora in prav zato so ga na seji sindikata upravičeno grajali.
Delovna skupina, ki se intenzivno ukvarja s pripravo tega dokumenta, je ponudila udeležencem seje novo inačico dogovora, dopolnjenega s pripombami iz razprav, ki so potekale po republikah in pokrajinah. Po tej inačici bo opuščena fazna proizvodnja kot osnova oblikovanja TOZD. Namesto nje omenja osnutek proizvodno-tehnoloških del delovnega procesa oziroma delovno celoto. Sodeč po razpravi na seji — pa je to za mnoge sporen in nezadostno opredeljen pojem.
Prav zato so se dogovorili, da morajo do 20. februarja v republikah in pokrajinah še enkrat proučiti sporna vprašanja, nato pa bi na začetku marca o tej temi organizirali posvetovanje, na zvezni ravni.	Z.B.V.
dohodkov začasno nezaposlenim delavcem. Teh je 256.
Tovarna je v želji, da bi čim prej omilila posledice nesreče in zaposlila kar največ delavcev ter nadaljevala proizvodnjo, sprejela vrsto ukrepov. Tako je med drugim prostore za družbeno prehrano spremenila v delavnico za krojenje gornjih delov obutve, staro dvorano konfekcije RAŠKA pa v delavnico za krojenje spodnjih delov in montiranje obutve.
Poleg tega so se dogovorili, da bodo vsi zaposleni na območju občine sodelovali pri saniranju posledic požara z najmanj dvema enodnevnima zaslužkoma. Delavci Rasa pa so sklenili, da bodo letos delali tudi ob sobotah. Sredstva, ki jih bodo tako zbrali, bodo porabili za saniranje tovarne.
Tovarna obutve Ras je sicer dobila mnoga priznanja in nagrade za kvalitetno in sodobno obutev. V petnajstih letih nobenega poslovnega leta ni končala z izgubo, 42% proizvodnje pa je izvozila. Verjetno od tod tudi izhaja pripravljenost nekaterih tujih kupcev, da pomagajo no-vopazarskemu proizvajalcu, in sicer s podaljšanjem rokov za dobavo blaga oziroma z neobra-čunavanjem penalov za neopravljene dobave.
G. ANTONIJEVIČ
ZDAJ
IZJEMA,
KASNEJE
PA...
Skoraj neopazno, v nekaj vrsticah črnih kronik, so dnevniki objavili dvoje vesti, ki zaslužita precej večjo pozornost naše javnosti.
V prvem občinskem sodišču v Skopju sta bila namreč kaznovana avtoelektričar Novko Milo-ševski, bivši predsednik delavskega sveta skopskega podjetja Žito lux, in pravnik Aleksander Stefčevski, ki je po objavljenem natečaju kandidiral za direktorja te organizacije posebnega družbenega pomena za mesto.
Po odločitvi sodišča bo ta dvojica morala odsedeti v zaporu po 10 mesecev, in sicer zato, ker je Miloševski, ki ga je spodbujal Stefčevski, izkoristil svoj položaj predsednika delavskega sveta in pripomogel sprejeti nezakonit sklep tega samoupravnega telesa, po katerem naj bi pravnika Stef-čevskega imenovali za direktorja, kljub temu, da je skupščina mesta Skopje pred tem zavrnila njegovo kandidaturo.
Ne glede na to, da mu je bilo znano, da takšne odločitve ni mogoče sprejeti brez poprejšnjega soglasja skupščine mesta, je Miloševski podpisal sklep propadlemu direktorskemu kandidatu Stefčevskemu s pripombo, da je bil ta sklep sprejet na podlagi odločitve delavskega sveta. To pa je oba pripeljalo pred sodišče. Slabi odnosi med ljudmi v Žito luxu so pripeljali to organizacijo združenega dela v prisilno upravo.
itA>NI{KE N«yiNE
Zaradi hude kršitve temeljnih osnov delavskega samoupravljanja pa je občinsko sodišče v Ku-manovu obsodilo konec minulega leta dva vodilna delavca iz kombinata obutve Čik. Mihajlo Na-stasijevič je bil obsojen na štiri, Trajko Canevski pa na dve leti zapora.
V obrazložitvi tako stroge obsodbe je rečeno, da sta omenjena delovala s protisamoupravnih in grupaških pozicij, nasprotnih ustavi in zakonu o združenem delu. Med drugim sta sklicala izredno sejo delavskega sveta in zamenjala direktorja kombinata Milana Zdravkoviča. Pred tem sta, kot so ugotovili na sodišču, vplivala na člane delavskega sveta in s tem tako rekoč izsilila sprejetje nezakonitega sklepa. Pri tem sta zaobšla zakonsko in samoupravno obveznost, da se je treba o zamenjavi direktorja prej posvetovati z družbenopolitičnimi organizacijami in skupščino občine.
Takšne obsodbe so novost v naši sodni praksi. Nedavno tega smo z zakonom določili, da je kršitev temeljnih določb delavskega samoupravljanja in samoupravnih pravic delavcev kaznivo dejanje, zaradi katerega je predviden tudi zapor. Tedaj je bilo precej dvomljivcev, ki so zmajali z glavami, ker niso verjeli, da bi utegnil nekdo biti za to tudi kazensko odgovoren. Ti dve obsodbi, čeprav sta še vedno osamljena primera, pa prepričljivo govorita, da niso imeli prav.
Razne komisije in odbori pri sindikatu, družbenopolitičnih organizacijah in organih občasno seznanjajo javnost o pogostih kršitvah samoupravnih norm in pravic delavcev. Zato smo tudi imenovali družbene pravobranilce samoupravljanja ter oblikovali sodišča združenega dela. Oboji lahko rešijo številne nezakonite primere, zato ni potrebno, da bi se v to vmešavala redna sodišča.
Vendar pa, če bo potrebno, se temu ni treba izogibati. Imamo zakon, imamo kdaj pa kdaj drastične primere kršitev samoupravnih norm, zato se ni treba izogibati sodiščem. Naj storilci te vrste kaznivih dejanj dobijo zasluženo kazen.
V. MILJEVIČ
SOLIDARNI TUDI V DEJANJIH__
V NESREČI NISO SAMI
Delavcem tovarne obutve RAS v Novem Pazarju, ki je pogorela, so z opremo pomagali sorodni kolektivi iz vse države, z materialnimi prispevki občina in SR Srbija, medtem ko so inozemski kupci pristali na podaljšanje dobavnih rokov brez penalov
11. februarja 1978 stran
1$
V nadurnem stilu...
Minilo je dobrih deset let, odkar smo pod pritiskom nezaposlenosti kot posledice go-spodarkse reforme leta 1965 začeli boj proti raznim oblikam dopolnilnega dela. Političnim obsodbam tega pojava so običajno sledili zakonski in samoupravno dogovorjeni ukrepi. Po kratkem zatišju pa se je zmeraj začel nov val dela in pridobivanja osebnega dohodka po rednem delovnem času.
Tudi lani smo zabeležili naraščanje. Samo v svoji delovni organizaciji je nadurno delal vsak deveti delavec. Opravljanje dela po izteku delovnega časa je postalo stil v prometu,
gradbeništvu, zdravstvu in prosveti. Nekatere ocene kažejo, da vsak drugi delavec doda k svojemu rednemu dohodku še kak dinar, ki ga je zaslužil z dopolnilnim delom. Zato ni brez osnove ocena Mika Špiljka na nedavni seji predsedstva zvezne konference SZDLJ, da »Jugoslovani neverjetno mnogo delajo, celo več kot kjerkoli drugje v Evropi, vendar ne dovolj na delovnem mestu«.
Jezu, ki naj ustavi hudournik nadurnega dela, je bil nedavno dodan medrepubliško-pokra-jinski dogovor o dopolnilnem delu, ki predvideva lažje zaposlovanje mladih strokovnjakov
in upokojencev. Izkušnje kažejo, da so ukrepi, z zakonom predpisani ali druzucno dogovorjeni, premalo, če se delavec in organizacija, v kateri delavec dela, sporazumeta o smotrnosti dopolnilnega dela.
Dopolnilno delo je mogoče omejiti na resnične potrebe samo tedaj, ko je delo tako organizirano, da delavec lahko da od sebe maksimum na rednem delovnem času ob delitvi, ki bo to tudi vrednotila. Pri nas pa se, kot je dejal Mika Špiljak, še zmeraj bojimo prevelikih zaslužkov. Dela se naši ljudje ne bojijo. To dokazujejo podatki, koliko delajo dopolnilno.
M. KOLAROV
Priveski z diplomo in brez nje
S terena prihajajo novice, da so ljudje z diplomami, zlasti strokovnjaki z visoko in višješolsko izobrazbo menda nezadovoljni z oceno njihove strokovnosti v novih pravilnikih o delitvi sredstev za osebne dohodke. Govorijo celo o »tihem . odporu«, o protestu, ki ga ti ljudje kažejo z nezadostnim angažiranjem pri delu, o fluk-tuaciji...
Diploma je torej podcenjena. Kot da strokovnjaki niso potrebni. Zakaj potem hoditi v šolo in izgubljati čas, ko je možno dobro in morda celo bolje živeti brez vsakršnega potrdila o znanju! Prav gotovo je vprašanje logično. Tako logično, da bi ga »sprejeli« najbolj perfidni sofisti, ki so, kot vemo, sprejemali najbolj nesmiselne, vendar na pogled logične sklepe na podlagi mehaničnega povezovanja dveh različnih stvari. ( Na primer: Tisto, česar nisi izgubil, imaš. Repa nisi izgubil, torej rep imaš!)
Za trenutek se spomnimo ne tako davne preteklosti, v kateri so bili naši zaslužki odvisni od diplom in od delovnega mesta. Spomnimo se tega ozračja, v katerem so nekateri z diplomo mahali, ko da ta vnaprej jamči
dober zaslužek. Diplomo so uporabljali tudi zato, da bi vse druge ljudi brez diplome razvrščali, to so včasih počeli zelo napadalno, med »državljane druge vrste«. Pri takšnem razvrščanju seveda niso sodelovali pravi strokovnjaki, dobri delavci, ampak samo tisti, ki so diplomo v glavnem uporabljali za prikrivanje nedela in nesposobnosti.
»Državljani druge vrste« pa so dočakali svojih »pet minut«. Večina zato, ker je resnično opredeljena za nagrajevanje po delu, vendar brez podcenjevanja znanja in strokovnosti drugih, manjšina zato, ker je lahko vzkliknila »dol z diplomami««.
To je zmedlo tudi izvrstne strokovnjake, ljudi, ki jih nihče ne more prištevati med nede-lavce in zato so se nekateri izmed njih solidarno postavili ob bok tistim, ki diplomo najbolj koristno uporabljajo, ko jo okvirijo in obesijo na zid. Ta nepotreben in v bistvu izmišljeni razdor ne gre v prid dobrim strokovnjakom, niti »navadnim« delavcem, saj je jasno, da eni brez drugih ne morejo. Prav v delovnem procesu pa se kuje pravo zavezništvo. Na srečo ne more temeljiti
na zavesti o pripadnosti tej ali drugi izobraženi kategoriji in se zelo hitro pokaže kot lažno..-Naš delavski razred zelo dobro ve, da brez strokovnih kadrov ni možen Aapredek. Ve tudi to, da najbolj zahtevna dela morajo opravljati najbolj sposobni in najbolj strokovni ljudje. Ti pa so svoje znanje if svojo strokovnost dobili v šolah in na fakultetah. V tej luči gle' dano je diploma, pa če je to komu všeč ali ne, dragocena in je ni mogoče zaobiti: diploma je »vstopnica« za opravljanj6 {^l dela določene zahtevnosti, eden izmed prvih pogojev, da nekomu zaupamo takšno ali drugačno delovno nalogo.
Diplome noben pravilnik nc £. sme zaobiti. Še več, diploma ^ posredno in neposredno vpliva na višino osebnega dohodka st-posameznika, saj je zahtev- ^ nejše delo tudi bolje plačano, na bolj zapleteno delo pa oprav- ^ Ijajo strokovnjaki. Osebni do- , hodek vsakega posameznika, Sq tudi strokovnjaka pa mora biti y odvisen od dela in samo od ^ dela.	pr,
Navsezadnje, ali smo razgla' sv< sili načelo nagrajevanja po delo , ali po diplomah?	,	ln,
K. BIJELIČ pr<

KOMISJA ZA NORME
VPRAŠANJE:
Po službeni dolžnosti smo med drugim zadolženi tudi za norme. Pred nedavnim smo bili imenovani tudi za člane komisije za norme. Ko smo odgovornim povedali, da ni prav, da smo člani komisije hkrati delavci, ki delamo na tem področju, smo dobili odgovor, da ta komisija tako in tako o ničemer ne odloča in da ni zadržkov, da ne bi mogli delati v komisiji. Ne vem, če je tako stališče odgovornih delavcev pravilno. Menim namreč, da morajo biti člani komisije za norme predvsem neposredni proizvajalci, ki po normi delajo, ne pa mi, ki bomo na komisiji sprejemali sklepe ter zagovarjali svoja stališča. Omenim naj še, da komisija za norme nima svojega poslovnika, iz katerega bi bile razvidne njene naloge in pristojnosti.	s. P. — Celje
ODGOVOR:
Delovne norme so merila, na podlagi katerih se lahko ugotavlja delovni učinek posameznega delavca ali skupine delavcev ter se na njihovi podlagi obračunava njihov osebni dohodek. Zaradi tega mora biti normiranje urejeno v samoupravnem splošnem aktu. Vsekakor so delovne norme predmet samoupravnega urejanja in jih delavci sprejemajo po enakem postopku kot velja za sprejemanje drugih pomembnih samoupravnih splošnih aktov. O sprejemanju norm kot sestavinah samoupravnega
sporazuma o delitvi osebnih dohodkov torej delavci odločajo sami in neposredno. Gotovo pa je, da mora nekdo pred tem pripraviti predlog ali osnutek takega samoupravnega sporazuma, o katerem zatem delavci razpravljajo. Glede na to, da so norme sestavni del samoupravnega splošnega akta, ki ureja osnove in merila za delitev osebnih dohodkov, torej splošnega akta, ki ureja družbenoekonomski položaj delavca, odločajo delavci o sprejemu akta z referendumom, predlog takega akta pa sprejme delavski svet. Za ta
organ pripravi predlog bodis' posebna strokovna služba bodisi posebna komisija, v kateri so delavci, ki so strokovnjaki; Lahko pa le-ti, četudi niso čla111 komisije, za komisijo pripra' vijo potreben predlog. Na vsak način morajo strokovnjaki, v danem primeru delavci, ki se poklicno ukvarjajo z normira' njem, aktivno sodelovati tef pripraviti strokoven predlog' Ce komisija za norme nima p°' slovnika, to ni posebna ovira; saj se ve, da mora pripravi* predlog norm, o katerem bod razpravljali samoupravni °r' gani ter ga s potrebnimi sPr£' membami predložili delavce!** v javno obravnavo in dokonc*1 sprejem. Po povedanem 0 ovire, da strokovnjaki z norme ne bi bili člani komisij6’ celo morajo biti člani.
,X,
kupon
PRAVNIK SVETUJ*]
Ku
Pa,
kre
dol
Hu
leti
čla
koi
lile
"ja
S
I
l)a\
Po)
^ti
IV
0]
Paj
Po<
%
Ptj
%
h
HERCEGNOVI — Predsednik republike tovariš Tito je sprejel zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minica, & ga je seznanil z zunanjepolitično dejavnostjo naše države in nekaterimi aktualnimi mednarodnimi vprašanji. Največja pozornost je veljala poteku beograjskega sestanka konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, pripravam na ministrsko konferenco neuvrščenih, ki bo julija v Beogradu ter pripravam na izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov o razorožitvi. Miloš Minič je predsednika Tita seznanil tudi z razmerami na Bližnjem vzhodu, afriškem rogu ter na jugu Afrike.
BEOGRAD — Pripravam na konferenco zunanjih ministrov neuvrščenih držav ter izredno zasedanje generalne skupščine o razorožitvi je veljala največja pozornost tudi na zasedanju zveznega sveta za mednarodne odnose. Predvsem so poudarili pomen bližnje konference neuvrščenih za nadaljnjo krepitev skupnega nastopanja pri reševanju bistvenih problemov v mednarodnih odnosih. Govor je bil tudi o prispevku, ki bi ga lahko dale neuvrščene države k miroljubnemu poravnavanju sporov med posameznimi neuvrščenimi deželami. Glede izrednega zasedanja generalne skupščine pa so menili, da je velikega Pomena — ne zgolj za temeljito preučitev razorožitvenega Problema z vseh plati, temveč tudi za sprejetje konkretnih ukrepov za splošno razporožitev, zlasti jedrsko.
WASHINGTON — V Egiptu niso zadovoljni z rezultati obi-ska predsednika Anvarja el Sadata v ZDA, ker menijo, da ni Prinesel nič konkretnega za spodobuditev egiptovsko-izraelskega dialoga, ki je še vedno v slepi ulici. Tudi sicer je splošen vf>s tak, da ne obeta kakšnih sprememb v ameriških stališčih tako glede pritiska ZDA na Izrael kot glede vojaške pomoči ZDA Egiptu. Prav s temi zahtevami pa je Sadat odpotoval v ^ashington.
AFRIŠKI ROG — Sodeč po poročilih iz Adis Abebe in Mo-gadiša so etiopske čete začele dolgo pričakovano ofenzivo proti ^°malskim vojakom v Ogadenu. Medtem v Somaliji še vedno bruhajo obtožbe, da se v vrstah etiopskih čet bojujejo tuje čete: kubanske, sovjetske in jemenske.
PARIZ — Obisk kanclerja Zvezne rčpublike Nemčije Schmidta v Franciji je po mnenju opazovalcev minil v zname-"ju zahodnonemške skrbi zaradi morebitne zmage levice ne bližnjih parlamentarnih volitvah v Franciji. Sicer pa sta kancler Schmidt in predsednik Giscard govorila predvsem o gospodarski politiki zahodnih držav, pripravah na naslednje srečanje teh uržav na vrhu, ki bo v ZRN, ter o žgočih mednarodnih proble-ntih.
NlKARAGUA — Demonstracije in nemiri, ki pretresajo Uajvečjo srednjeameriško državo Nikaragvo že skoraj mesec ?ni, so tako temeljito zamajali rodbinsko diktaturo Somoza kot
nikoli doslej. Po zadnjih novicah se diktatorski režim ohra-uja na oblasti zgolj s pomočjo tujih plačancev, ki so prišli iz ^DA ter pripadnikov oboroženih sil Somozi naklonjenega
Hondurasa.
___	K. B.
DRAMATIČNI DOGODKI V TUNISU
GLOBOKE SO KORENINE
Prelivanje krvi na ulicah tunizijskih mest je bilo, kot kaže, napoved odločnejšega obračuna s sindikati, zlasti z njihovim vodstvor«
Večmesečno vrenje in spori med sindikati in vlado v Tuniziji so nedavno dobili dramatičen obseg. Ulične demonstracije ob splošni stavki, ki jo je razglasila zveza tunizijskih delavcev (UGTT) so se končale s streljanjem policije in vojske na delavce. Uradno trdijo, da je bilo v spopadih ubitih 40 ljudi, sindikalni časopisi pa navajajo, da je življenje izgubilo več kot sto ljudi. Takoj po ostrih spopadih med stavkajočimi in oboroženimi silami so prvič po razglasitvi neodvisnosti leta 1956 v Tuniziji uvedli izredno stanje s pooblastilom, da proti vsaki sumljivi osebi lahko uporabijo orožje.
Takšen razvoj dogodkov je potrdil predvidevanja, da kompromis med sindikati in vlado, dosežen zadnje dni prejšnjega leta o zahtevi rudarjev in železničarjev, ki se je kazal v opustitvi namere, da bi stavkali, ne more dolgo trajati. Korenine spora so preveč globoke, da bi jih lahko odpravili čez noč. Očitno je namreč, da sindikati ob podpori dela političnih osebnosti menijo, da gospodarska politika vlade povzroča nenehno slabšanje položaja delavcev in favorizira premožnejše družbene plasti. Izhod iz takšnega položaja vidijo sindikati v ponovni razdelitvi narodnega dohodka, da bi dosegli načelo »socialne« enakosti in pra-
>e S^JOBlika boja za delavske pravice
Ne kupujte tega blaga!
so sindikati organizirali bojkot izdelkov družbe J. P. Stevens_
v
9 vstopite v vrodajalno tek-1 ne8a blaga, dobro odprite oči,
ja
n ne b' kupili kakega izdelka nad-l ^rionalne družbe J. P. Stevens. ja0.sPOročil°, ki so ga najprej ob-čtani ameriških sindikatov, Y Zl^aj »prenesli« tudi v Francijo, ui državi so ustanovili odbor za Prih 0t VSC^ i^lkov te družbe, ki ajajo iz 85 tovarn po vsem
SvetU.	p
k^rkat, se seveda niso po nak-Prot'U 0C^0čdi> da začno tako bitko / temu gigantu, ki zaposluje
45.000 delavcev. Razlogi so številni: družba uveljavlja v ZDA diskriminacijo do črnih delavcev in delavk; plača tretjino manj kot v drugih podobnih podjetjih; odobrava le šest dni oddiha na leto,me ukrepa, da bi pri delu zmanjšali hrup, ki dosega 105 decibelov, in odpravili prah, ki povzroča pljučne bolezni. Družba pa zlasti preprečuje sindikalno organiziranje, saj tiste, ki se včlanijo v sindikat, enostavno odpusti. Prav zato ni nakbučje, da je bila družba že
večkrat kaznovana zaradi kršenja ameriške delovne zakonodaje.
Da porabniki ne bi bili v dvomih, za katere izdelke gre, so sindikati objavili seznam izdelkov z natančnimi oznakami. Sindikati se seveda zavedajo, da s tem ne bodo vrgli na kolena te družbe. Gotovo pa je, da bo podaljšani bojkot vplival na gospodarje, da bodo razmišljali, kaj se jim bolj izplača — da izboljšajo delovne razmere ali pa žrtvujejo del prodaje.
B.R.
vičnosti, v ostrejšem nadzorovanju cen, davčni reformi, okrepljenem boju zoper špekulacije in neupravičeno bogatenje, spremembi stanovanjske politike v korist širših plasti ljudstva, ustvarjanju možnosti za intenzivnejše zaposlovanje in vrnitev migrantov v domovino ter v zmanjšanju odvisnosti tunizijskega gospodarstva od tujine. Vzporedno z modernizacijo kmetijstva bi ti ukrepi omogočili temeljito izboljšanje življenjske ravni kmetov in delavcev.
Glede na to, da je sindikalno vodstvo ocenilo, da vlada in najbolj odgovorni ljudje v vladajoči socialistični desturski stranki niso pripravljeni na nikakršen bolj korenit preobrat v dosedanji politiki, so v začetku januarja generalni tajnik UGTT Habib Ašur in njegovi najtesnejši sodelavci izstopili iz najvišjih strankinih teles. K temu je vsekakor prispevalo tudi stališče sveta splošne zveze tunizijskih delavcev, da je težko uskladiti sindikalne odgovornosti s političnimi, ne da bi pri tem trpele koristi delavcev.
Neposredno po odstopu je premier Hedi Nuiru skušal ločiti Ašura od preostalih sindikalnih funkcionarjev, ki naj bi izkoriščali njegovo priljubljenost med množicami za destruktivno delovanje. Sam Ašur je izjavil; »Še naprej bomo iskali učinkovite rešitve s pristojnimi ministri.« Minilo pa je le nekaj dni in Ašur se je znašel v zaporu, z njim pa tudi drugi voditelji UGTT, čeprav Ašur ju še niso odvzeli poslanske imunitete. Vsi so obtoženi, da so pripravljali načrt za povzročanje neredov in kopičili orožje na sedežih sindikalnih organizacij.
Prelivanje krvi na ulicah tunizijskih mest je bilo, kot kaže, napoved odločnejšega obračuna s sindikati, zlasti z njihovim vodstvom. Premier Nuira je sicer v parlamentu izjavil, da vlada »nima nič zoper sindikalno centralo«, ampak samo proti njenemu vodstvu. Vseeno pa je napovedal da bo UGTT kmalu reorganiziran in da bo » baza izvolila novo vodstvo.« Takšen pritisk bo gotovo prilil bencin na ogenj in še bolj zaostril odnose, saj številna pričevanja kažejo, da je prav sindikalno članstvo vztrajno terjalo, da se obrne list v korist delavskih slojev.
BOŠKO RAKIDŽIČ
kdo je kdo
JUNIUS RICHARD DŽAJEVORDENE
novi predsednik Šri Lenke
Šri Lanka je pred dnevi dobila novega predsednika, prvega s tako rekoč neomejenimi pooblastili. To je — širši mednarodni javnosti se nedavno malo znani cejlonski pohtik in dosedanji premier — Junius Richard Džajevor-dene.
Na domačem prizorišču Džajevordene še zdaleč ni »politična neznanka«, saj se je s politiko začel ukvarjati še v obdobju, ko je bila današnja Šri Lanka pod britansko kolonialno upravo. Rodil se je leta 1906 v ugledni veleposestniški družini, ki mu je omogočila najboljšo možno izobrazbo. Kot mlad pravnik se je vključil v vrste Stranke združenih nacionalistov (SZN), v kateri je z upornostjo in sposobnostjo dobival vse večjo veljavo. V prvi vladi neodvisnega Cejlona, ki jo je ustanovila SZN, je bil finančni minister, v drugi vladi, ki so jo ustanovili združeni nacionalisti pa namestnik predsednika. Po smrti vodje SZN Dadhja Se-nenejakeja leta 1972 pa je prevzel v svoje roke krmilo te velike meščanske stranke in jo po hudem porazu na parlamentarnih volitvah leta 1970 »politično rehabilitiral in usposobil« v tolikšni meri, da je na lanskih volitvah presenetila z na moč prepričljivo zmago. Stranka svobode je utrpela poraz, ki ga ni niti najmanj pričakovala. Tako je lanskega julija Džajevordene postal šesti premier Sri Lanke in konec januarja tudi prvi predsednik z izvršilno oblastjo.
Pred tem je Džajevordene — z ustreznimi ustavnimi dopolnili in upokojitvijo predsednika Gopolave — poskrbel za to, da je bilo zadoščeno zakonom, ki so onemogočali, da bi imel predsednik republike izvršilno oblast. To v političnem besednjaku pomeni, da ima neomejena pooblastila za razreševanje in imenovanje predsednikov in drugih članov vlade, za razpustitev parlamenta, razpis predčasnih volitev itd. Poleg tega je Džajevordene tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil.
To je velika notranjepolitična sprememba, ki jo vladni krogi ocenjujejo kot korak k utrditvi politične stabilnosti in hitrejšemu razvoju dežele, medtem ko parlamentarna in neparlamentarna opozicija trdita, da gre za revizijo ustave, ki pelje k »diktaturi osebnosti«.
B. KASTELIC
isi
o-
:ri
ci-
ni
a-
tk
v
se
a-
ef
O'
•a,
iti
jo
it'
6'
Ifl
n>
ni
za
je,
I
I
e
^°Tl JUGOSLOVANSKE SINDIKALNE DELEGACIJE PO KITAJSKEM
(V.)
Revolucija se nadaljuje
vodstvom predsednika Hua part..^en8a je Kitajska komunistična l(re '.a 0(fstranila radikalno četverico in d0bj a P° P°ti nadaljnjega razvoja pri-I{u'tev ^tajske revolucije. Predsednik leti jna * * • kongresu kitajske KP po-člar)^ta '977 izjavil, da razbitje »štiri-kQnece toipe« pomeni zmagoslavni luCjj Velike proletarske kulturne revo-nja ’ k' 'e trajala 11 let in da se zače-cij, j 0 obdobje v socialistični revolu-Kit SOc'a''st>čni graditvi.
ajS'c' s*ndikati, katerih proces ob-Po|q ania bo verjetno končan že v prvi ttitto 'C' -te®a 'eta’ se bodo znašli pred '>oie^lni’ 'n zapletenimi nalogami.
lc*einih in političnih nalog bodo Podr rtlernbnejše naloge sindikatov na ravhi°pU Pro'zvorinje in življenjske Ptisp ^dvsem bo potrebno, da bodo *aislt 3 1 k Pospešenemu razvoju ki-Sn ^a 8°sPodarstva, za kar se je Ču •* nenehno zavzemal vse do svoje
smrti. Izhajajoč iz Mao Ce Tungove teze o naslonitvi na lastne sile Kitajska teži, da s »štirimi modernizacijami«1 še pred koncem tega stoletja preide v prve vrste gospodarsko razvitih držav sveta. To želijo doseči tako, da bi nadaljevali politiko »hoje po dveh nogah«, ki določa, da je treba »kmetijstvo vzeti za osnovo, industrijo pa za vodilni dejavnik.«
V današnji Kitajski se širi zavest, da je za povečanje proizvodnje in storilnosti potrebno spremeniti sedanji sistem upravljanja in plač, preseči uravnilovko in najti oblike nagrajevanja po delu, ki bodo ustrezale kitajskim razmeram. Pri tem in pri vseh drugih temeljnih problemih Kitajske pa je treba imeti v mislih to, da se kitajsko prebivalstvo približuje številki 900 milijonov. To skupaj s še zmeraj nezadostno razvito materialno podlago in dejstvom, da so uravnilovko propagirali vrsto let, pogo-
juje, da se vsega tega vprašanja lotevajo postopoma in zelo previdno.
Sestavni del prizadevanj za povečanje proizvodnje in storilnosti je tudi vrsta ukrepov, ki so se jih lotili, da bi povečali strokovnost na vseh ravneh. Naglo pospešujejo znanstveno-razi-skovalno delo, povečuje se število študentov, izboljšujejo kakovost študija, dobrim srednješolcem omogočajo, da se neposredno vpišejo na fakulteto, izboljšujejo kvalifikacijsko strukturo delavskega razreda, pri čemer pa ne zanemarjajo idejnopolitičnega izobraževanja.
Odstranitev četverice je odprla nove možnosti za izboljšanje življenjske ravni delavcev in širokih ljudskih plasti Kitajske. Čeprav so na Kitajskem zadovoljene temeljne potrebe prebivalstva, predvsem kar zadeva prehrano, oblačenje, stanovanja, skrb za otroke in njihovo šolanje, socialno zavarovanje,
Član predsedstva sveta ZSJ in predsedstva CK ZKJ Milutin Baltič ter podpredsednik sindikalne organizacije Pekinga in član CK KP Kitajske Liu-Ši-čing med razgovorom v Pekingu
čeprav Kitajsko ljudstvo živi mnogo bolje kot kdajkoli v preteklosti, pa je življenjska raven še zmeraj nizka, kot je to na 11. kongresu KP Kitajske ugotovil tudi predsednik Hua Kuo-Feng. Vsem »vodilnim tovarišem« je takrat zadal nalogo, da »v vsakem trenutku mislijo na blaginjo množic in da se morajo postaviti po robu vetru in mrazu iit utrujenosti, da se morajo ponoči in podnevi vztrajno in resno ukvarjati s problemi vsakodnevnega življenja
ljudstva.«
Nekateri izmed teh problemov, s ka- • terimi se sooča sedanja Kitajska, utegnejo pomeniti tudi področje za izmenjavo izkušenj med kitajskimi in jugoslovanskimi sindikati, kot je to pokazalo tudi bivanje delegacije ZSJ na Kitajskem novembra lani.
1 — to so modernizacija kmetijstva, industrije, ljudske obrambe in znanosti.
LAZA ČOVIČ
DE
šport, oddih, rekreacija
11. februarja 1978 stran
i*1
Za večjo varnost na smučiščih
Mednarodna smučarska zveza je izoblikovala deset temeljnih pravil
Pravna fakulteta univerze v Zurichu je izdala doktorsko disertacijo dr. M. Reinhardtsa, v kateri osvetljuje pravna vprašanja v zvezi z nezgodami pri smučarskem športu. Delo je zelo aktualno za vse dežele, kjer se ukvarja s smučanjem visok odstotek prebivalstva, saj iz leta v leto narašča število lažjih in težjih nezgod pri tem priljubljenem športu.
Ker se tudi pri nas prizadevamo narediti več reda na smučiščih in da bi s tem poskrbeli za večjo varnost na snegu, objavljamo smučarska »prometna pravila«, ki jih je izoblikovala pravna komisija mednarodne smučarske federacije.
1.	Obzirnost do drugih. Vsak smučar se mora tako vesti in tako ravnati, da ne ogroža in ne poškoduje drugih.
2.	Obvladanje hitrosti in načina vožnje. Svojo hitrost kakor tudi način vožnje mora smučar prilagoditi svojemu znanju ter terenskim in vremenskim razmeram.
3.	Izbira smeri krmarjenja. Smučar, ki se približuje drugim smučarjem od zadaj, mora smer vožnje izbrati tako, da ne bo ogrožil tistih, ki smučajo pred njim.
4.	Prehitevanje. Prehitevanje je dovoljeno od zgoraj ali spodaj, z desne ali leve, vselej pa v takšni razdalji, da bo imel smučar, ki smo ga prehiteli, dovolj prostora za vse možnosti gibanja.
5.	Dolžnosti smučarja, ki vstopa na smučišče ali ga prečka.
Vsak smučar, ki se zapelje v progo za smuk ali prečka smučišče, se mora prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti zase ali za druge. To velja tudi v primeru postanka.
6.	Postajanje na progi. Brez posebne potrebe smučar ne sme postajati na ozkih ali nepreglednih delih proge za smučanje. Kdor je padel, se mora kar najhitreje umakniti.
7.	Ravnanje v primeru nezgode. Pri nezgodah je vsakdo dolžan pomagati.
8.	Vzpenjanje. Vzpenjanje je smučarju dovoljeno samo na robu proge za smuk. Če je vidljivost slaba, se mora umakniti tudi z roba. To velja za smučarja, ki se vzpenja peš.
9.	Obveznost legitimiranja. Vsak, ki je priča ali udeleženec nezgode, ki je odgovoren ali ne, mora v primeru nezgode dati svoje osebne podatke.
10.	Upoštevanje znakov. Vsak smučar mora upoštevati vse znake, ki opozarjajo na red oziroma vedenje na smučišču.

USPEŠNE PRIPRAVE NA 6. SVETOVNO PRVENSTVO V MOTO-CROSSU
TRŽIČANI ZAVIHALI ROKAVE
Tržiški športni delavci so že pred časom krepko pljunili v roke, saj so že v minulem letu postorili precej, da bodo lahko uspešno izvedli 6. svetovno prvenstvo v moto-crossu, ki bo v njihovem mestu 28. maja. Največ dela imajo s pripravo nove proge, ki pa bo zelo spremenjena in daljša za kakih 250 metrov. Prav tako urejujejo nove parkirne prostore, dograjujejo komandni stolp; skratka z vsemi močmi si prizadevajo, da bi bilo še pred začetkom tekmovanj vse nared.
Tržičani, ki imajo v prirejanju hitrostnih avtomobilskih in mo-
tociklističnih dirk že več kot petdesetletno tradicijo, upravičeno trdijo, da je to njihov delavski šport številka ena, kajti delavci so tisti, ki s prostovoljnim delom pripravljajo proge, hkrati pa tudi tekmujejo. Seveda imajo vse polno težav; še najbolj jih tare denar, čeprav ob podobnih prireditvah le-ta pogosto ni največji. Kdor se ukvarja s tovrstnimi prireditvami, bo gotovo vedel, da se denar že nekako »zvrta«, medtem ko je težko dobiti ljudi, ki se spoznajo na organizacijo dirk. Vendar imajo Tržičani teh težav vse manj, ker skrbijo za svoj podmaldek, kar je
najpomembnejše. Nič ni torej nenavadnega, da so za Tržič mednarodne avto-moto dirke nekaj podobnega, kar je skakalnica velikanka za dolino Planice.
V pogovoru z vodilnimi ljudmi iz organizacijskega komiteja je bila seveda glavna tema udeležba in organizacija tekmovanja. Zvedeli smo, da bo maja na moto dirki v Tržiču domala vsa svetovna elita in seveda naši najboljši predstavniki. Pokrovitelj tekmovanja bo, kot je bil že večkrat doslej, kolektiv tržiškega »Peka« ki bo letos praznoval 75-letnico svojega obstoja. Omeniti je treba tudi druge kolektive,
ki so kakorkoli priskočili' pomoč, da bi Tržič znova opr* čil sloves dobrega organizat« v moto športu. To so: Bomba* predilnica in tkalnica Taj Splošno gradbeno pod)* je, Tovarna kos in srpov, GoŠj sko podjetje Kompas Ljubelj « drugi.
Tržičani so ob dirkah, ki njihov najpomembnejši špo^ jf dogodek, tudi zelo gostolju^ le saj povabijo v goste na tis1 ljudi, turistov domačih in tu)j a Zato upravičeno pričakujejo'1 rs bo letošnji mesec mladosti I' h: hov veliki mesec.	P;
IVO KUli Hi
■ .. !s 7* ,5
Kratek počitek na soncu, še pogled v dolino pod seboj, pa spet pot pod noge... (Foto: A. Ul.)
PREBOLD
Prvenstvo TT Prebold v slalomu
Tako kot vsako leto je tudi letos komisija za šport in rekreacijo, ki deluje pri konferenci sindikata TT Prebold, organizirala sindikalno smučarsko prvenstvo v slalomu. Nedvomno pa je, da je bila organizacija letošnjega tekmovanja znatno lažja, saj je bilo možno zaradi zapadlega snega organizirali tekmovanje na domačem smučarskem terenu, ki je z novo vlečnico s tem tudi po dveh letih doživel svoj krst.
člani Jože Ribič iz DSSS pred svojim bratom Janijem Ribičem iz TOZD Pletenin in Marjanom Burkeljcem iz DSSS. Zanimivo je, da so vsi trije doma iz Kaplje vasi, kjer aktivno delujejo v športni sekciji gasilskega društva. Pri posameznikih je med starejšimi člani nad 35 let najhitreje prismučal v cilj Jože Goropevšek, pred bratom Francem Goropevškom in Robijem Brinarjem (vsi trije
TOZD Tkanine). Med članicami je bila najboljša Olga Markovič, TOZD Pletenine.
Čeprav vremenske razmere niso bile najbolj ugodne, je srečanje vseeno uspelo. Smučarji TT Prebold upajo, da bodo snežne razmere še ugodne, tako da bi na novem smučišču lahko pripravili še več tekmovanj.
DARKO NARAGLAV
Tekmovalci so tekmovali v dveh starostnih kategorijah ter v moški in ženski konkurenci. Proga je bila zelo dobro postavljena. Zabeležili so tudi nekatere dobre rezultate, vendar to ni toliko pomembno, saj si komisija za šport in rekreacijo prizadeva, da bi izkoristila taka tekmovanja predvsem za popularizacijo.
Na minulem smučarskem tekmovanju v slalomu so bili najboljši tekmovalci iz DSSS, drugi so bili tekmovalci iz TOZD Tkanine in tretji iz TOZD Pletenin. Med posamezniki je zasedel prvo mesto med mlajšimi
Vlečnica v Preboldu
VESELO RAZPOLOŽENJE NA PUNGARTU
Na smučeh 360 ljubiteljev smučarskega teka!
Debela snežna odeja, lepo speljani tekmovalna in rekreativna proga in vrh vsega še lepo vreme so prispevali k dobremu razpoloženju vseh udeležencev velike športne prireditve na Pungartu. Vsekakor lahko zapišemo, da sodi letošnji »Koroški maraton«, ki je bil minulo nedeljo že četrtič zapored v spomin na prihod XIV. slovenske udarne divizije na Koroško, med najuspešnejše tovrstne prireditve pri nas.
Letošnjega »Koroškeva maratona« se je udeležilo kar 360 ljubiteljev teka na smučeh! Tekmovalna proga je bila dolga 17 kilometrov. Vodila je od Pungartado Ribniške koče in nazaj. V primerjavi z minulim letom tokrat proga ni imela napornih vzponov in nevarnih spustov, zato je primerna tudi za tiste, ki se s tekom na smučeh ukvarjajo le občasno. Zato se je letošnjega maratona tudi udeležilo več ljudi kot doslej.
Na daljši tekmovalni progi je nastopilo 298 tekačev iz vse Slovenije, na krajši, 3 kilometre dolgi progi pa se je pomerilo nekaj več kot 60 rekreativcev. Pokrovitelj tekmovanja ZTKO Ravne je najboljše udeležence prireditve nagradila, vsi udeleženci pa so sodelovali pri žrebanju praktičnih nagrad.
Med udeleženci maratona je bilo kar precej starejših ljudi, ki so s solidnim nastopom ugnali
marsikaterega mlajšega tekmovalca. Omenin10 naj le smučarskega veterana 66-letnega Gre' gorja Klančnika, ki redno sodeluje na vseh t0' vrstnih tekmovanjih.
Najhitrejši udeleženec četrtega »Koroškeg3 maratona« je bil Filip Kalan iz Gorij, ki je nekaj manj kot minuto prehitel Kolanderja iz
Lovrenca. Tretji je bil mladi Cvajnar, na šestei’11 zg
mestu pa je pristal veteran in dolgoletni repre' zentant Roman Seljak, medtem ko se je naj' boljši Ravenčan Milan Dretnik uvrstil na deset0 ■ mesto.
jL
■aePPagBEIBBB
jLUItflFJ^H
MOJSTRANA
Več smučarskih žičnic!
Z letošnjo zimo so zadovoljni tudi turistični delavci iz Mojstrane. V času zimskih šolskih počitnic so bili tu poleg številnih smučarjev tudi člani štirinajstih taborniških skupin iz Sremske Mitroviče, Splita in Ljubljane. Tako so bile vse kapacitete v Mojstrani — tudi privatne — v celoti izkoriščene.
Vlečnica v Mojstrani brni od jutra do večera in prepelje dnevno v breg do 6000 in več smučarjev. Ob vznožju smučišča je urejeno tudi naravno drsališče, nekaj najbolj pogumnih smučarjev pa na posebni skakalnici preskuša svoje znanje v smučarski akrobatiki.
Kljub dobri zimi pa turistični delavci in gostje opažajo tu številne pomanjkljivosti. Tako med
drugim primankuje postelj, saj je naravno zdravilišče Triglav veliko pretesno za vse, ki bi radi preživeli nekaj zimskih dni v Mojstrani. Razmisliti bo potrebno tudi o novi žičnici, parkirnih prostorih in še o marsičem, kar predstavlja podlago za vabljivo turistično ponudbo.
zmerah so tekmovanje odlično pripravili prizadevni člani smučarskega kluba iz Trbovelj.
POSTOJNA
TRBOVLJE
Trim liga v odbojki
Poznavalci odbojke v teh občinah zatrjujejo, da bo letošnje tekmovanje v odbojki še bolj zanimivo, kot pa je bilo lani. Konkurenca bo namreč večja, zato bo boj za visoko uvrstitev težavnejši in s tem za vse sodelujoče tudi mikavnejši. Tudi letos bo prejelo najuspešnejše moštvo lep pokal v trajno last.
P. NIKOLIČ
ležilo 80 tečajnikov, na Gorjancih, kjer so imeli smučarji na voljo tudi tri Tomosove žičnice, pa je vadilo 53 smučarjev.
Poleg tega je bilo v teh dneh, ko so bile na Dolenjskem snežne razmere še kar ugodne, več enodnevnih smučarskih tečajev, na katerih so si tečajniki pridobili osnove smučarske tehnike.
Veleslalom na Medvedarici
Na smučiščih novega šport-no-rekreacijskega centra nad Trbovljami na Medvedarici je bil v soboto meddruštveni veleslalom za vse kategorije. Smučarskega srečanja se je udeležilo 77 tekmovalcev iz treh smučarskih klubov, iz Zagorja, Trbovelj in smučarskega kluba Kum-Dobo-vec. Ob zelo dobrih snežnih ra-
Na pobudo delavcev iz Postojne, Cerknice, Sežane in Ilirske Bistrice so ljubitelji odbojke v teh občinah že lani ustanovili svojo trim ligo v odbojki. Letos je število sodelujočih še naraslo, saj bodo v ligi sodelovale ekipe Lesonita, Plame, Javora, GG Postojna, Liva, Iskre, prosvetnih delavcev iz Postojne, Bresta in Krajevne skupnosti Košana. Srečanja v odbojki bodo letos potekala v Podgradu, Pivki in v Cerknici, saj vse ekipe nimajo svojih pokritih prostorov, kjer bi lahko organizirale tekme.
LENDAVA
stavniki delovnih kolektiv0 j,; tekmovali v desetih športni0'; a nogah, letos pa bo na spor°0 v Vl kegljanje, saj bo Lendava n (|1 Po sled le dobila avtomatsko a’
stezno kegljišče.
Rezultati:	^ j?’
Odbojka: Ina^Nafta, 2- & e ^ 3. Postaja milice. Mali noS^jj j L Konstruktor: tozd Grad0* , 2. Ina : Nafta, 3. Indip. Of vr!' !
Naft3.’) lr
nad 30 let: 1. Ina
NOVO MESTO
Tečaja SD Rog
Lovorike za INO-Nafto!
Osnovna šola. Vlečenje . Ina-Nafta, 2. Konstrukt0'((	1
tozd Gradbenik, 3. OKP- : t Ijanje: L Indip, 2. Ina-N^j ^
Planika (Turnišče).
Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta je v semestralnih počitnicah organiziralo začetniška oziroma nadaljevalna tečaja za smučarski naraščaj iz Dolenjske. Tečaja v Kranjski gori se je ude-
Lanskih sindikalnih športnih iger, ki jih vsako leto organizira komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem svetu občine Lendava, se je udeležilo 14 delovnih organizacij z več kot 380 športniki in športnicami. Pred-
ženske: L Ina-Nafta, 2- '	< ^
Odbojka ženske: 1. Elf11 ^ Osnovna šola. Pikado-	^
Nafta, 2. Osnovna šola,	v4]
cator — tozd Univerza!. (IH' ........... __ tozd u •
tenis: L Mercator
pl/ *ff
verzal, 2. Viator, 3. In3' va
Šah: 1. Ina-Nafta, 2. Mer°31 tozd Univerzal, 3. Elma-0nl' JOŽE ŽE^
k' , Pravo stanje števila upoko-3° Jencev bi se začelo kazati šele po )u5 le‘u 1946.
11 j Število zavarovancev je raslo , \ nePrimerno hitreje kot pa število J0' fentnikov, kar je omogočalo 11 'tro in močno povečevanje Premijskih rezerv sklada Pokoj-
ega zavoda. Poleg tega so
L^: t'jnski
stare rente (»staroupoko-lenci«) zaradi inflacije popol-^nia razvrednotene, draginjske . °klade, ki so jih leta 1920 začeli Plačevati k rentam, pa tudi niso edile zviševanju cen, plač in Prispevkom. Medtem ko so
beden položaj upokojencev reševali s podporami iz Pokrajinskega pokojninskega fonda za Slovenijo, so se pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani akumulirala ogromna denarna sredstva. Samo tekoči zavarovalni prispevki so daleč prekašali vse izdatke za invalidske in starostne rente, družinske rente, pokojnine, draginjske doklade rentnikom, odpravnine, povračila zavarovalnih dajatev in izdatke za vrnjene premijske rezerve. Podrobnejši podatki o tem so v naslednji tabeli.
jPajatve zavarovancem, zavarovalni prispevki in premijske rezerve °kojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani v letih 1920—1940
Dajatve
zavarovancem
Zavarovalni
prispevki
Premijske
rezerve
30.743 din 26.514din 71.937 din 325.883 din l,026.849din 2,043.774din 3,534.962 din 4,628.087 din 5,733.223 din 6,198.088din 7,137.577din 8,425.151din 10,811.661din 12,309.819 din 13,112.084din 14,710.071 din 15,543.351 din
17,904.101 din 19,016.355 din 20,852.113 din
528.494din 1,723.833 din 6,084.038din 8,454.142din 14,021.496 din 14,037.955 din 16,761.709din 18,062.986 din 19,775.983 din 23,526.456din 25,956.408 din 29,346.081 din 27,231,597 din 26,789.964 din 27,462.030din 28,175.653din 28,827.732din
2,045.358 din 3,586.477 din 11,797.114’din 20,284.725 din 35,721.683 din 51,732.291 din 68,208.021 din 151,761.029din 173,256.547 din 195,999.250din
231.638.801	din 227,243.815din 270,858.890 din 305,745.422din
336.788.802	din 368,779.913 din 401,362.015 din
32,407.428din 468,551.696din 33,953.090 din 503,207.781 din 40,951.075din 552,108.621din
ornja tabela je sestavljena t)iliP°clatkih iz bilanc in poslov-Vo , Poročil Pokojninskega za-?a ,a za nameščence v Ljubljani Po fta 1920 do 1941, manjka pa Poft°Vno Por°čilo za leto 1937. leta^k*Za *eto 1941 in naprej do si0 1944 ne zajemajo več vsega ngK^kega ozemlja, pač pa le in ^anjo ljubljansko pokrajino o^o zato te podatke v tabeli vsj stl^- Zaradi preglednosti so ^ Podatki navedeni v dinarjih, Voar.av So bilance do leta 1921 J’1 v kronah.
v Dr - <lajatvarn> zavarovancem SrLi 1 koloni so upoštevana vsa <‘va, ki so jih od Pokojnin-v^n • .Zavoda prejemali zavaro-ka,’.1" nekdanji zavarovanci na ia^koli način. Predvsem so to Vtfovke in starostne rente, g^j ^Ke in otroške rente ter dra-tUd- . doklade. Upoštevana so nin tjlzPiačiIa enkratnih odprav-PremStlm udeležencem, ki zaradi Pih i aipne8a števila zavarovalci r>et Zavarovancev niso prido-Varo raV*ce “l® trojnih rent in za-Pote anlcam> ki so se poročile in vp|a* ^stopile iz službe (80% t^nt^Hilt Prispevkov). Starostne /0v: r0v s° znašale po 5 letih zava-Ph P;	20% zavarovane plače,
gd11; zvija, 0 nadaljnje leto pa so se Po Za 2 %, tako da bi znašale
0	1 letih zavarovanja 100 %
V 0Vane Pl^e.
PriSD ra8i koloni so zavarovalni zavarev^*- Znašali so 12 % letnih 0^' 2ava')Vanih plač zavarovancev. ro1"? 14 pijanci so bili razdeljeni na ’be4 ietne Cllnih razredov s 5.400 din \\)0t (najVjvavarovane plače v prvem fta> J	v ,1®*) razredu in 42.000
rvi; ■■(najnižjem) razredu; v 0r '	razred so bili uvrščeni
• ^ ■ 0(1 lsnenc' z finimi prejemki j ^ZreH h.000 din, v najvišji t\f \ din u Pa ‘isti z več kot 54.000 /i3td V^ne .nih prejemkov. Zavaro-[i3- 1 C, Pace torej niso bile enake K tiŽje 51111 prejemkom, pač pa , M j ^ščen .Prvib dveh razredih na-V'»rClv. ,C1, sami niso plačevali za-
1	PrisPevkov, pač pa N3 / Hh delodaialci, v višjih ra-jt0( Vailcev^a Se le Prispevek zavaro-
P ,,'iev i aroPorcionalno zviševal rP1	4.plačilnem razredu do-
S
segel polovico prispevka, drugo polovico je moral plačevati delodajalec.
V tretji koloni so premijske rezerve, ki so se oblikovale po zavarovalno-tehničnem računu pokojninskega zavoda. Te rezerve so naraščale mnogo hitreje in bolj, kot so naraščali zavarovalni prispevki. Zlasti je očiten ta vzpon v prvih letih poslovanja, ki je bil poleg zavarovalno-teh-nične metode še rezultat uspešnih naložb akumuliranega kapitala.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je postal eden najpomembnejših denarnih zavodov v Ljubljani in celo v Sloveniji. Akumulirana denarna sredstva premijskih rezerv, namenjenih kapitalnemu kritju določenih rent, je nalagal v nepremičnine, investicijska posojila in deloma tudi v vrednostne papirje. Do konca leta 1940 je Pokojninski zavod investiral v nepremičnine 131,711.170 din, od tega je v gradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb investiral 122,467.780 din; 191.197.698 din je imel naloženih v posojila, od katerih so znaten del pomenila stavbna posojila; za 121,666.015 din je imel vrednostnih papirjev, katerih tečajna vrednost je bila nekaj višja — pomembnejše so bile obveznice investicijskega posojila, Blairovega posojila, dalmatinske agrarne obveznice.
Z gradbeno dejavnostjo je začel pokojninski zavod še leta 1922, ko je nakupil večje število stavbnih zemljišč v Ljubljani in začel graditi stanovanjske hiše pod Rožnikom in na Brinju v občini Ježica ter lastno upravno poslopje v Ljubljani. Do leta 1941 je zgradil v Ljubljani blizu 20 večjih stanovanjskih in poslovnih poslopij (med njimi leta 1932 zgrajeni nebotičnik, Šlajmerjev dom), v Kranju 5 stanovanjskih in poslovnih stavb, v Mariboru in Celju pa 4, v Splitu 2, na Jesenicah in v Dubrovniku pa po eno. Iz 6 % stavbnega kredita je do leta 1929 zgradil 40 eno do tridružinskih hišic po
250.000	din vrednosti (samo v Ljubljani je zgradil 32 takih hiš).
ZAVAROVANJE RUDARJEV — BRATOVSKE SKLADNICE
Rudarsko zavarovanje je pri nas najstarejše delavsko zavarovanje. Iz bratovščin za vzajemno pomoč ponesrečenim, obolelim in onemoglim rudarjem, njihovim vdovam in sirotam so se razvile bratovske skladnice kot ustanove za zavarovanje rudarjev. Bile so pri posameznih rudarskih in montanističnih podjetjih.
V Avstriji je to zavarovanje uzakonil že splošni rudarski zakon z dne 23. maja 1854. leta in je postalo obvezno. Pri pokrivanju stroškov za to zavarovanje so morali sodelovati tudi lastniki rudarskih in montanističnih podjetij. Po treh desetletjih poslovanja bratovskih skladnic se je pojavila potreba po reorganizaciji tega zavarovanja. Predvsem je bilo treba ločiti bolniško zavarovanje od pokojninskega in nezgodnega, poslovanje pa opreti na matematično-tehniške metode o zavarovanju. Dogajalo se je namreč, da so stroški bolniškega zavarovanja odjedali denar za redno in zadostno izplačevanje pokojninskih in invalidskih rent, ter da dohodki, ki so se stekali od delavskih in podjetniških obveznih prispevkov, niso bili usklajeni z izdatki. Reorganizacijo bratovskih skladnic je v Avstriji izvedel zakon o bratovskih skladnicah z dne 28. julija 1889. leta.
Po nastanku stare Jugoslavije je v Sloveniji še naprej veljal avstrijski zakon o organizaciji bratovskih skladnic, dokler niso bila 1. decembra 1924. leta izdana nova enotna pravila o organizaciji bratovskih skladnic v vsej državi.
Zavoljo razvrednotenja kapitala pokojninskega sklada bratovskih skladnic je prišlo to zavarovanja po prvi svetovni vojni v veliko krizo. V Sloveniji je bilo ob nastanku stare Jugoslavije že 4.811 upokojenih rudarjev. Tekoči prispevki za pokojninsko zavarovanje rudarjev niso zadoščali niti za redno izplačevanje razvrednotenih invaidskih in pokojninskih rent.
To krizo so reševali najprej z izrednim in začasnim ukrepom. Dne 10. septembra 1919. leta je bil ustanovljen pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo, iz katerega so k razvrednotenim rentam izplačevali draginjske doklade, ki naj bi zadoščale vsaj za skromno preživljanje. Ta sklad se je formiral iz 5-dinarske doklade od tone prodanega premoga. Ta sklad je obstajal do 31. maja 1935. leta.
Obenem so skušali urejati pokojninsko zavarovanje rudarjev in izplačevanje zadostnih rent tudi s sistemskimi in trajnimi rešitvami. Prvič so skušali to reševati z novim pravilnikom leta 1924, a brez večjega uspeha, prav tako leta 1933. Leta 1935 je bil po ukinitvi pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo ustanovljen osrednji sklad za sanacijo bratovskih skladnic, iz katerega so se poslej izplačevale draginjske doklade k razvrednotenim invalidskim in pokojninskim rentam. Zaradi premajhnih sredstev tega sklada pa tudi ta rešitev ni bila uspešna. Zadnja reorganizacija je bila izvedena leta 1937, ki pa tudi ni bila popolnoma uspešna.
Bolniško in nezgodno zavarovanje pa se je razvijalo bolj uspešno. Po letu 1933 je bilo uvedeno tudi zavarovanje za brezposelnost.
SE NADALJUJE
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 22. februarja 1978 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 5. Nagrade so: 200, 150 in 100 dinarjev.
6®	Specialisti V STUDILI	ŽIVO TVl 1)0 ALI ORG*!, <1 GA KI« PRESADI	MLNSIU ŽLE5	cesto DEVOLUCIJE eeaute)	Post SCRlfTuM	CIR, TUR.	SRANDiN. APOfcU (MNoilNA)	IbTEMNlTeV SONCA ALI TONE	VRsrA-VIII/SIČ6 TRTE	VOiTAfiFOT- VOHUUStlE siuz&e ■HITLERJA	LJUBI^AN-JKA KEM. TOVARNA	natri d
VRSTA WTibi0WA												
?REČN!CA, Ki seSe več. Premicah PbVRŠIN												
SROfcUlCfl					B1LNI VIHARJI							mitološki prvi LSALtC.
VAS mA KDCEKKm					1I0EK.A neznanka, ndzemka			IT. PRISIAM SdEOBm IZGNANKA				
VOJJSK.A SILA			OLIVER IvCIST MESTO VLjAP OT K1UŠU			VRSTA ORNA MEN1A: vijia&A	VRSTA 7AVA7A TS)£Tal0f!E b lOTMu'					
TodsamA VREČAftiCA							Prerok, v IZRAELU, PO KRšt. MlrDLORill					
VLIVA- fijt							OBRTNIK K0-VlUnfSlŠUKf KLIN METO V SV KANADI					
MMšIA UOSEl				BARVA ISRR1NI4 KftRT					■HODA	IbNARBEK	ŠPANSKI DRŠANIST INSltLA- DATF.LTI	IT MESTO Pft, ŽA!)^ v APULOI
tUSOSL. ARHIVA				tostaš ANARHIJE								
Anton TDMAa			VRSTA t>LA£,A	TEVICA ŠTEbOK	?r>RobU NOSILNI SIHK VMOltooBI							
IAPoNsK.1 ČoWLWI ŠPORT							va&Ko tihožitoe- SRBKINJA NESREČE					
NAČftt Umovanja									&WAK0Ž£ MESTO VSj?. ITALI7I fnAvln			
sesiauil.: K.hi.	VRSTA ŽARKOV; SA.ČRKa	sistem BARVNE TV IV2HOD1 ORIS				TURSKO Ij} STVo M SZ LAHKDATL. DISCIPLINE						
tOMAČA PERNATA ŽIVAL				PREBIVALEC SL. mesta SRČIDE EISEUHCME«							BffiASTVO GOZlioV	PIANIST BtftTCN- CEL)
UNIVkET) RAVUiVEC.			NAZIV				■PERUTI					
			STIP				v Kosmač					
SODObNI ČLOVENSLj PISATELJ												
telesno SLAfcOTEL, ČLOUE^								$RH>iaČ£ ROMUNSKE moldavioe				
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 3
Boris Spasski, Arandjelovac, Rakek, sadika, Aner, Tanaro, NG, car, Drava, tulipan, lov, atej, Tao, ost, čakalnica, To, INA, sirena, RN, kongres, konop, balila, Aravali, omet, poroki, Tsavo, LŽ, karavana, Anaa, IMOS, Tu, ribi, koridor, kan, aki, ara.
------------------------------------- v.
IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE ŠT. 3
1.	nagrada 200 din: Rupnik Meta, Partizanska 4, 66330 Piran;
2.	nagrada 150 din: Čejvam Mišo, Ku-mrovška 11, 61000 Ljubljana;
3.	nagrada, 100 din: Lado Simončič, Keršičev hrib 22, 61420 Trbovlje.
Nagrade bomo poslali po pošti.
1
1
I
!
i
^ ir
7W
sit m-.,
••
..v-
HUMORESKA
r
m ^
% w

Ks«^ /nerf nami je imel kdaj šefa ali pa je kar sam (svoj) ali koga drugega šef. Kaj hočemo, še-fovstvo je bolezen našega časa — kot gripa ali kakšna druga nadloga. Nekateri jo prebolevamo stoje, drugi globoko sklonjenih glav in ukrivljenih hrbtov. Cim bolj potrpežljivo jo prenašamo, tem manj škode nam bo povzročala na duši in telesu. Nekateri govore o šefih samo dobro, drugi se nanje kar naprej jeze. Takšnemu kramljanju o šefih, ki ni bilo ne krop ne voda, sem nehote prisluhnil v sprejemni pisarni nekega šefa, kot nema in potrpežljiva stranka, pripravljena, da pride na vrsto, ko bo čas.
— Si res sama?
— Ja, končno! Dva dni ga ne bo!
— Le kaj se delaš! Srečna bodi, da imaš njega! Jaz bi s teboj takoj zamenjala...
— Misliš, da bi kaj prebrala?! Prav nič! Šefje šef pa ga vrti in obračaj tako ali drugače.
— Odvisno, na kakšnem položaju je.
— To pa res nima nobene zveze s tem!
— Nikar mi zdaj ne pravi, da je nima. Čim više je, bolj si zaščitena. Kadar hoče, se lahko potegne zate! Marjetko poglej!
— Saj ne rečem. Ni pa to pravilo. Odvisno je od človeka. Pa poglej po drugi strani Faniko. Dušo si bo izpihnila ob Tonetu pa ne bev ne mev. Nikoli nobenih rož!
— Rože niso vse, pomembno je srce.
— Tudi rože so nekaj. Če nič drugega, so znak srčne kulture, ne? To pa ni malo...
— Saj ne rečem! Gre pa tudi zq splošno počutje v kolektivu, ne? To je tisto glavno! Pri nas se pa vse preveč gleda na uro. Če te ni do pol osmih, je že ogenj v strehi. Šefi pa lahko kar naprej letajo naokrog...
— In malica ob devetih. Če posediš malo ob kavi, kakšno minuto čez deseto, te bo Milena ves dan prebadala s pogledi. Kakor da ni bilo še vselej vse narejeno!
— Ja, koliko smo govorili zaradi naše hoje na kavo. Kakor da ne hodi vsa hiša na kavo! Kadar se komu zljubi. Ampak padalo je samo na nas. Nismo imele miru, dokler si kave nismo začele same kuhati. Zdaj pa je končno le vsem prav.
— Še najbolj me moti, da samo nekatere delamo, druge pa izkoristijo vsako priložnost, da se potuhnejo. Pravega reda ni!
— Res je! In zelo se kesam, da sem prišla sem.
— Kam pa bi lahko šla z administrativno? Na sodišče?
— Za nobeno ceno? Tam je vse preveč nabijanja po stroju. Moje kolegice se imajo še najbolje v zavarovalnicah. In tiste, ki so šle v banko. V banko bi rada šla!
— Misliš, da bi bolje izbrala?
— Bi, bi! Ne delijo samo po učinku pa tudi stranke rade kaj spustijo v roke, posebno, če tele-fonično pospešiš kakšno nakazilo.
— Kaj pa v gospodarstvu?
— Kakor katera! Nekatere se imajo bolje, druge slabše, a večina se jih pohvali. Ampak delati morajo več...
— Pri nas torej še nimamo najslabših plač, ne?
— Ne! Še posebno ne, če upoštevaš minimalne OD...
— Kakšne minimalne?
— Ne vem dosti, kakšne. Le po tem vem, ker mi je šef pustil nekakšen material za pretipkat, češ da gre za nujno nalogo. In sem ga na hitro preletela. Saj vem, kako je: vedno je vse nujno, kar si izmislijo. Dokler ne pride s terena, ga že ne vzamem v roke...
— In kaj piše v materialu?
— V katerih podjetjih vse bodo začeli izplačevati osemdesetodstotne plače. Pravilnikov menda niso pravočasno spravili pod streho...
— Smo tudi mi notri?
— Ne, mi spadamo v grupacije SIS, kot sem razumela...
— Hvala bogu, še tega bi se manjkalo, da bi udarilo tudi po nas!
— Oho, Jožica!
— Kaj pa je?
— Glej, kako sva se zaklepetali! Čas je za malico!
— Pa res! Devet! Pa pojdiva!
In sta me zaskrbljeno pogledali, kot da sem predmet brez vrednosti, tista pa, ki me je najavila, je rekla:
— Samo še malo potrpite, tovariš, saj šef že ve, da ste tu. Bo že pogledal skozi vrata, ko bo končal telefonske razgovore.
Pa sta odšli, a jaz zdaj čakam, kdaj bo njen šef odprl vrata in me poklical. Kaj pa, če je tudi sam odšel skozi druga vrata na malico?
VINKO BLATNIK
Komisija za športno rekreacijo pri Izvršnem odboru sindikata ŽELEZARNE Jesenice je tudi v letošnjem letu poskrbela za vse delavce, ki žele izkoristiti prosti čas za rekreacijo na smučiščih. V sindikatu železarne namreč lahko dobijo karte za žičnice tudi do 40 odstotkov ceneje. Za takšno znižanje za železarske delavce so se
odločili pri jeseniškem VIATORJU in žičničarji v Kranjski gori ter na Kobli. Karte po znižani ceni lahko delavci uporabijo na vseh kranjsko- ^ gorskih smučiščih, na Kobli, v Ratečah, Moj- \j strani in na Španovem vrhu.	'—
Na sliki: Smučišče v Mojstrani, kjer je po navadi največ smučarjev iz železarne.
Sv
Pr;
Pr;
Odnos med izobraževanjem in delom doživlja v naši družbi korenite
0 omenjenih in podobnih problemih govori knjiga
doc. dr. Ane Krajnc
spremembe.
Tudi v delovnih organizacijah se na področju izobraževanja nabira vedno več problemov. Povezovanje usmerjenega izobraževanja z združenim delom zahteva specifično naše rešitve.
IZOBRAŽEVANJE
NAŠA
DRUŽBENA
VREDNOTA
Zaposlenim bo delo zanimivo tudi za njihovo lastno nadaljnje izobraževanj0 in izpopolnjevanje, zato bo nepogrešljivo tako v strokovni kot v domači knjiž" niči
IZŠLA OB 35-OBLETNICI »DELAVSKE ENOTNOSTI« 24. 11.1977:
<
O
>0
O
cc
<
Nepreklicno naročam pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Daima*J'
nova 4 ..... izvodov knjige A. Krajnc: IZOBRAŽEVANJE NA$*
DRUŽBENA VREDNOTA - Cena: 220,- din Knjige pošljite na naslov:...........................
Poštna številka, kraj:...............................
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
Čitljiv podpis
5

l
DE
Delavska smrtnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, DAMJAN KRIŽNIK, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured-
nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naroč-ninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.:
oib-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarr' tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, of račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna s* ka stane 5,00 din, letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne*' mo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« UuW