RAZSTAVE
EXHIBITIONS
RAZSTAVA SPOMENIKI KMEČKEGA
STAVBARSTVA NA GORENJSKEM
GORENJSKI MUZEJ, MESTNA HIŠA V KRANJU:
VEŽA, VELIKA IN MALA GALERIJA TER STEBRIŠČNA DVORANA '
AVTORJA:..........................................................................ANKA NOVAK IN CENE AVGUŠTIN
ORGANIZACIJA:.....................................................TATJANA DOLŽAN
OBLIKOVANJE:.........................................................MATIJA SUHADOLC
FOTOGRAnjE:...........................................................DRAGO HOLYNSKI
KONSERVACIJA PREDMETOV:..........MARJANCA JEGLIČ
RESTAVRIRANJE:...................................................IRENA JERAS-DIMOVSKA
ČAS:...........................................................................................23.9.1994-6.1.1995
GOSTOVANJA: LIKOVNO RAZSTAVIŠČE JAKOPIČEVA GALERIJA
V LJUBLJANI, 24.1. -13.2.1995
Oba avtorja razstave, etnologinja muzejska svetovalka Anka Novak in umetnostni
zgodovinar dr. Cene Avguštin, sta temi kmečkega stavbarstva posvetila mnogo pozornosti
skozi desetletja svojega poklicnega dela. Stavbe v gorenjskih vaseh so bile pred nekaj
desetletji večinoma še stare, imele so svojo identiteto, osnovano v tradicionalnem
kmetovanju in odnosih med ljudmi. V drugi polovici 20. stoletja pa so se stavbni vzori
močno odmaknili od tradicionalnih oblik, način kmetovanja in celotno življenje sta se
radikalno spreminjala in skupaj z njima stavbarstvo. Še posebno opazen je bil ta proces
pri stavbah revnejših kmečkih slojev, ki so po drugi vojni postali industrijski delavci. Ko
je bilo v 70-ih letih možno pridobiti ugodne kredite za gradnjo, je to pomenilo množično
rušenje starih, predvsem kajžarskih stavb in novo oblikovanje vasi. Gradivo kmečkega
stavbarstva, ki je dajalo identiteto in lupino prejšnjemu načinu življenja, je nujno postalo
predmet proučevanja, zbiranja, dokumentiranja in raziskovanja, da bi se v muzeju, v
stroki ohranilo vedenje o njem.
Etnološki oddelek Gorenjskega muzeja, poosebljen v enem samem zaposlenem
delavcu - etnologinji Anki Novak, je od 1970 do 1985 v sodelovanju s fakulteto za
arhitekturo in posameznimi arhitekti zbral obsežno dokumentacijo 80 stavb z vseh območij
411
Razstave
412
Gorenjske. Ob tem delu je nastalo tudi veliko fotografij in terenskih zapiskov o gradnji
in življenju v kmečkih stavbah. V depoje je bilo pred tem obdobjem, med njim in kasneje
prinešeruh precej stavbnih delov in pohištva.
Dozorel je čas, da se zbrano predstavi javnosti v katalogu in na razstavi. Tema je
büa uvrščena v serijo Gorenjski kraji in ljudje kot sedma po vrsti.
ZASNOVA TEME
Gorenjska je dežela z gosto mrežo starih mest in trgov, skozi njo že od davnine
potekajo iz alpskega prostora naprej proti morju stare prometne poti; to je ljudem dajalo
možnost zaslužka in obenem priložnost za širši razgled po svetu. Oboje - blagostanje in
tuji kulturni vplivi - je oblikovalo hiše na Gorenjskem. Zlasti v Gomjesavski dolini in v
dolini reke Kokre je opazen vpliv koroškega stavbarstva, drugod pa je, vsaj pri premož-
nejših domovih, očitno zgledovanje po sočasni grajski in mestni arhitekturi. Avtorja sta
si zato delo razdelila; Anka Novak je pripravila etnološko obravnavo spomenikov
kmečkega stavbarstva, dr. Cene Avguštin pa umetnostnozgodovinski prikaz dekorativnih
elementov na zimanjščinah kmečkih hiš. Takšna razdelitev je obveljala samo v katalogu,
v katerem je vsak avtor objavil svoj prispevek, na razstavi pa ni bila poudarjena.
Razstava in katalog sta prikazala kmečko stavbarstvo v vsej širini pojma, da bi
obiskovalec dobil vpogled v tradicijo in duha te dejavnosti, obenem pa začutil njegovo
kvaliteto v primerjavi z današnjim industrijskim in konfekcijskim stavbnim oblikovanjem.
Zasnova teme je zaobjela tako tematsko kot časovno-socialno podobo kmečkega
stavbarstva in opozorila na mikroregionabie razlike.
V veži Mestne hiše je bila prikazana tipologija kmečkega stavbarstva; predstavljena
je bila zemljiška razdelitev in naselbinske oblike, različne oblike domačij in gospodarskih
zgradb. Gorenjske vasi so nastajale bodisi kot starejša naselja gručastega tipa z gosto
parcelacijo in osrednjim praznim prostorom, imenovanim "gorica" (na primer vasi Zgornje
doline v Bohinju - Studor ali v Gomjesavski dolini - Dovje), kot obcestna naselja (na
primer Podkoren), kolorüzatorska naselja s pravilno zemljiško razdelitvijo na proge (del
Šenčurja pri Kranju) ali kot zaselki samotnih kmetij (na primer Zgornje Jezersko).
Odvisnost od pridelkov domačega polja okrog vasi jim je narekovala, da so stavbe
postavljali na manj plodna zemljišča. Obliko domačije pa je pogosto določala oblika
naselja z razporeditvijo domov in gostoto naselitve; kmečke hiše so s široko vhodno
fasado postavljene ob vaško pot, na dvorišču so razmeščene gospodarske stavbe v zatišju
vaškega prostora. Prehod na dvorišče, tudi za vozove, ponekod drži skozi vežo
stanovanjske hiše (Podkoren). Nekateri teh domov so pravi kmečki dvorci (Legatova
hiša v Lescah). Skromnejši kmečki in kajžarski domovi, pa tudi domovi v gorskih območjih
so najpogosteje pod eno streho združili stanovanjske in gospodarske prostore v obliki
stegnjenega doma ali doma na vogel. Značilni so notranji prehodi med obema deloma
doma, kar je posledica živinorejske usmerjenosti gospodarstev, zimaj pa posebni dostopi
na vrhhlevni prostor v obliki "mostov".
Številne so bile gospodarske stavbe s posebno funkcijo: hlevi, podi, kašče, paštbe
- sušilnice za lan in sadje, kovačnice, mlini, žage, kozolci, ograje, planšarski stanovi.
Glede na pomembnost dejavnosti so bih nekateri oblikovani tudi reprezentativno, zlasti
hlevi (živinoreja v gorskem svetu - Bohinj itd.) in podi (kultura žit na ravnini - okolica
Kranja).
Razstave
Stanovanjske hiše je razstava predstavljala v treh večjih prostorih, posebej so bili
poudarjeni dekorativni elementi na njih, torej likovni izraz, ki po eni strani omogoča
datacijo, po drugi strani pa priča o gospodarski moči in stavbarskih vzorih gorenjskega
kmečkega prebivalstva.
Najstarejše priče kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, zidane stavbe iz 16. in 17.
stoletja, ki jih zaznamujejo detajli v gotskem umetnostnem stilu ter srednjeveška
prostorska zasnova, so bile prikazane v avtentičnem, sicer meščanskem, a istočasnem
okolju gotske stebriščne dvorane kranjske Mestne hiše. Med njimi tudi še danes živa in
naseljena Hlebanjeva hiša na Srednjem vrhu nad Martuljkom, ki jo datira vrezana letnica
1506 na nosilnem tramu, kar je najstarejša znana letnica na gorenjskih kmečkih stavbah.
Fragmente gotsko oblikovanega kamnitega portala in okenskega okvirja, najstarejša
predmeta na razstavi, smo za razstavo pridobili iz še ene stare hiše na Srednjem vrhu -
Merkeljnove.
V Galerijo Mestne hiše je büa postavljena predstavitev kmečkih hiš iz 18. in 19.
stoletja, ki jih krasijo številni likovni poudarki, oblikovarü po vzorih meščanskih hiš in
podeželskih dvorcev v baročnem stilu, ki se je v prvi polovici 19. stoletja spajal z novimi
oblikovnimi pobudami klasicizma. V drugi polovici 19. stoletja so se zunanjščine hiš
sprenunjale v skladu z oblikovanjem historičnih stilov. Med najlepšimi baročno oblikova-
nimi domačijami je na primer Mohorjeva hiša v Ljubnem s klesanimi okenskimi okviri,
kovanimi okenskimi mrežami in bogatimi slikarskimi poudarki na zunanjščini.
Kamnoseški okras gorenjskih hiš je bil od konca 17. do 20. stoletja pogosto iz zelenega
kamna (vulkanskega tufa), ki ga je oblikovala kamnoseška delavnica Kocijančič s Črnivca
pri Brezjah na Gorenjskem. Stilno oblikovanje smo poudarili tudi z razstavljenimi pred-
meti - kovanarümi okenskimi mrežami, fresko, vhodnimi vrati, umetno kovanimi
železnimi vrati in polkni ter strešnimi križi oz. petelinom.
Preprostejše stavbe, kot so kajže in bajte, torej domačije nižjih slojev, so nastajale iz
cenejših materialov - lesa in kamna po vzorih tradicionalnega stavbarstva, po zmožnostih
pa so se tudi prilagajale novostim. Na razstavo so bUe vključene kot dediščina 18. stoletja.
Fragment okrašenega nosilnega trama z letnico 1746 in fragment vogala Pavčeve lesene
brunarice iz Bohinjske Češnjice (izposojeno zgolj za razstavo, sicer oboje želijo lastniki
vključiti v novo zidano stavbo!) sta pričala o izjemni spretnosti nekdanjih tesarjev in
413
Razstave
414
njihovi likovni ambicioznosti. O preprosti učinkovitosti starih kor\strukcijskih rešitev pa
so govorila lesena vrata, ki se gibljejo na lesenem vratilu, torej brez kovinskih pantov;
takšna vrata so v rabi še danes na marsikaterem mogočnem podu, skednju, v stanovih
na planinah. Tradicionalno osnovano stavbarstvo v 19. stoletju je poudarjal gank z
izrezljanimi deskami in stebrički ter leseno poslikano znamenje. Različne motive izrezov
na gankih in na lesenih gospodarskih stavbah smo predstavili z izvirno dokumentacijo,
ki jo hranimo v našem arhivu - obrisi desk v merilu 1:1.
Del razstave je bil posvečen stavbarskim delom - kritju s slamo, skalcami,
izdelovanju opeke in skodel, popravilu strehe, na ogled smo postavili nekaj za to
potrebnega orodja in materialov. Enako veliko prostora je bilo namenjenega stavbnim
elementom - okenskim mrežam, okovju, ključavnicam, leserüm in železnim žebljem,
kljukam, žlebovom itd. Raba železruh žebljev je bila sicer v kmečkem stavbarstvu zelo
omejena, nadomeščal jo je les, ki so ga v Bohinju oblikovali na primer za kljuke že v času
rasti. Dele strešne konstrukcije, sestavljene le z lesenimi cveki in moziuki, smo predstavili
kot iluzijo podstrešja skupaj s poslikano žitno skrinjo, polno različnega žita, poslikano
skrinjo za obleko in nekaj drugimi, običajno na podstrešju odloženimi predmeti.
Kolikor nam je prostor dopuščal, smo predstaviU tudi notranjost kmečkih hiš. Ta
vprašanja so sicer natančneje obdelana v prispevku Novakove v katalogu. Črno kuhinjo
so na razstavi ponazarjale le fotografije in orodje, postavljeno v prehodu iz veže v
stebriščno dvorano. Lažje je bilo sestaviti notranjo opremo kmečke hiše, da so obiskovalci
vstopili v skoraj pravo kmečko "hišo". V ta namen smo uporabili fragment izrezljanega
nosilnega trama, mizo s klopjo, stolom in "ta dolgim stolom", zidno omarico, posteljo s
slamnjačo in domačim "kovtrom", poslikana vrata v kamro, fotografije v okvirju,
poslikano zibelko, mentrgo, čelešnik, pečnice, žličnik, keramično in leseno posodo ter
pribor. Dodali smo nekaj fotografij avtentičnih prostorov. Ob vhodu je bil sklednik in
"škafnica" kot navadno v veži.
TEHNIČNA SREDSTVA
Razstava je bila postavljena zelo preprosto in poceru. Za vizualizacijo so služile
čmobele in barvne fotografije, posnetki katastrskih map in arhitekturne skice celot in
detajlov, vse v običajnih manjših formatih, pribite na naše stare, na novo prebeljene
panoje. Vseh fotografij je bilo 113, tehničnih risb - prerezov, tlorisov in skic pa 53. Podnapise
smo izdelali na laserski tiskalnik in fotokopirali na svetlo zelen papir. Glavne napise
smo dali izdelati v samolepilni foUji.
Obiskovalci so si lahko ogledaU 176 predmetov. Večje predmete smo postavili na
bele kvadraste panoje, tako da so bili dostopni z vseh stiani. Manjše smo zaprli v steklene
vitiine "abstiacta" in jih zavarovali pred dotikanjem.
Za postavitev podstiešja smo uporabiU kot stebriščne dvorane, za "hišo" pa Malo
galerijo, ki smo ji eno steno ustvarili iz panojev. SkušaU smo kar najbolje izkoristiti
obstoječe prostore in vanje nismo globlje posegaU (tla, strop, stene so bili nespremenjeni).
Ambient je ustvarila postavitev predmetov v avtentičnem redu in medsebojnem razmerju.
V Jakopičevi galeriji v Ljubljani je bila postavitev lažja, ker nam je bil na voljo en
velik prostor za glavnino razstave in en manjši prostor, kjer smo oblikovali "hišo". Arhitekt
Matija Suhadolc je veliko predmetov, ki so bUi v Kranju na panojih, dal obesiti na vrvice,
da so prosto viseli v prostoru.
Razstave
415
PUBLIKACIJE IN REKLAMNO GRADIVO RAZSTAVE
KATALOG Spomeniki kmečkega stavbarstva v sliki je izšel kot sedmi zvezek serije
Gorenjski kraji in ljudje (prejšnji zvezki so vključevali predvsem razglediüce iz različnih
obdobij in prikaz Kranj, kakršnega ni več) v formatu A4 s 106 straiuni s prispevkoma
avtorjev razstave Anke Novak in dr. Ceneta Avguština.
Naslovnico poudarja barvna fotografija "gorice", to je osrednjega vaškega prostora,
pod Studorom v Bohinju. Vse druge fotografije so objavljene v čmobeli tehniki.
Novakova je pod naslovom Spomeniki kmečkega stavbarstva v sliki objavila študijo o
oblikovanju in razvoju različnih kmečkih stavb in posebnostih kmečkega stavbarstva na
Gorenjskem. Besedilo bogatijo skice zunanjščin, prostorske zasnove in posameznih
sestavin kmečkih domov, pravo žlahtnost pa daje 52 risb, nastalih v projektu arhitekturne
izmere, in 77 fotografij, ki nam predstavijo kmečka naselja, domove, hiše, hišne veže,
kuhinje, notranjo opremo "hiše", kašče, hleve, pode, kovačnice, paštbe, nüine, žage,
stogove, senožeti in planine.
Prispevek dr. Avguština Deforatronf elementi na zunanjščinah kmečkih hiš na območju
severovzhodne Gorenjske nam daje umetnostnozgodovinski pregled hišnih vhodov
(portalov), vrat, oken, hišnih pročelij in dekoracije na njih (fasadne dekoracije) ter znamenj,
posebej nazoren zaradi 98 fotografij.
V smislu vabila na razstavo in reklame zanjo smo pripravili tudi ZLOŽENKO in
PLAKAT, na katerih je uporabljen enak motiv kot na prednji strani kataloga - gorica pod
Studorom.
Celotno razstavo smo posneli na VIDEOKASETO in Avdiovizuabi center ZRC
SAZU nam je izdelal posnetek v dolžiru 26 minut. Ogled je možen v Gorenjskem muzeju
po vnaprejšnjem dogovoru.
DEJAVNOSTI NA IN OB RAZSTAVI
Spremljevalna likovna razstava
Razstavo Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem je spremljala razstava
"Kmečke stavbe na Gorenjskem v slikarstvu Rudolfa Arha" v mali renesančni dvorani v
prvem nadstropju Mestne hiše. Devetdesetletni slikar se je začel s slikarstvom načrtneje
ukvarjati šele po upokojitvi in je večji del svoje likovne ustvarjalnosti posvetil
dokumentiranju kmečkih stanovanjskih in gospodarskih stavb, naselij in kulturne krajine
zlasti na Gorenjskem. Gorenjskemu muzeju je poklonil obsežno zbirko del, iz katere
smo za razstavo izbrali najlepše in najbolj pričevalne.
Predvajanje etnoloških fümov
Prostor med vežo Mestne hiše in stebriščno dvorano smo uredili za gledanje
etnoloških filmov. Predvajali smo film Kmečka naselja in stavbarstvo v Dolini in
Planšarstvo v Bohinju, oba iz 1978, avtorjev Anke Novak in Naška Križnarja ter videozapis
kmečkega stavbarstva pod Stiidorom v Bohinju in Dve tradicionalni stavbarski spretnosti,
1994, Tatjane Dolžan in Nadje Valentinčič.
Razstave
416
Vodenje po razstavi
Ker je razstava zavzemala med seboj zelo oddaljene si prostore, smo za dodatno
varovanje želeli zaposliti še eno osebo. Odločili smo se za absolventko etnologije in
zgodovine Magdo Zore iz Kranja, ki se je usposobila tudi za vodenje po razstavi. Pri tem
je nosila posebej za to delo sešito obleko: krilo z modrcem, srajco, veliko ogrinjalko in
cokle. Njena glavna naloga je bila, ob varstvu razstave in občasnem vodenju skupin po
razstavi, predvsem komunikacija s posamičnimi obiskovalci. Ti so pogosto želeli
pokramljati o videnem, povedati svoje spomine ali kaj vprašati. Razstava je prav zaradi
prisotnosti strokovno usposobljene vodičke dosti bolj zaživela. Razstavo je Zoretova
spremljala tudi v Ljubljani.
Vodenje skupin smo si delQe avtorica Novakova, Zoretova in podpisana, stalno
zaposlena kustosinja etnologinja. Izpeljanih je bilo 65 vodstev po razstavi v Kranju in
precej v Ljubljani. Uvedli smo tudi vnaprej najavljeno vodstvo avtorice Anke Novak
nekajkrat na mesec, česar pa kranjska muzejska publika še ni bila navajena, in ni bUo
uspešno. Kljub temu smo vztrajali.
V decembru smo v dogovoru s SED organizirali vodstvo avtorice Anke Novak po
razstavi za člane društva. Razstavo je obiskalo 29 kolegov etnologov iz različruh krajev
Sloverüje.
Otroška likovna delavnica
V tednu šolskih počitnic po prvem novembru, od 2. do 4., smo organizirali za
otroke različnih starosti risarsko delavnico.
ŽeleU smo, da bi otroci doživeli muzej kot prijeten in ustvarjalen prostor in se
istočasno seznanili s predmeti, ki na etnološki razstavi "Spomeniki kmečkega stavbarstva
na Gorenjskem" oživljajo to plat življenja naših prednikov. Delavnico sva vodili
restavratorka hena Jeras Dimovska in kustosinja etnologinja Tatjana Dolžan, pri delu pa
je pomagala tudi študentka etnologije Magda Zore. Delavnice se je v treh dneh udeležilo
skupaj 37 udeležencev, največ je büo osnovnošolcev do četrtega razreda. Predvsem zaradi
prostorskih možnosti smo izbrali tehniko svinčnika oz. barvnih svinoiikov. Nastalo je
prek 150 risb z enim aU več motivi: vrata, polkna, okenske mreže, line, panti, tesarsko
orodje, skrinja, kolovrat, čelešnik, ura, žličnik, postelja... do mlina in značilnih kmečkih
hiš z razstavljenih fotografij in risb.
Risbe smo nato razstaviH v beli dvorani gradu Khishlstein, na otvoritev pa povabili
vse udeležence in jih nagradili z lutkovno igrico Peter Klepec skupine Tri ter s sladko
zakusko.
Ovrednotenje razstave
Razstavo smo podrli ki pospravili nazaj v depoje pred dobrim letom dni, 13.2.1995.
Medtem smo si že oddahnili od naporov, potrebnih za njeno postavitev in delovanje, in
jo lahko jasneje ovrednotimo. V Gorenjskem muzeju je büa dogodek leta 1994 in tudi
1995, zanesljivo pa tudi ena od razstav, ki se jih bomo dolgo spominjali po odmevu med
ljudmi.
Na otvoritev, ki jo je popestril in oplemenitil nastop glasbene skupine "Truta mora
Slovenica" zakoncev Mire in Matija Terlep z Mojko Žagar, je prišlo po ocenah preko 300
ljudi. Kasneje si je razstavo ogledalo blizu 4000 obiskovalcev. S tem smo lahko zadovoljni.
Razstave
ker je močno nad povprečnim obiskom občasnih razstav.
Po razstavi ostaja katalog, ki je dragocen prispevek k etnološki obravnavi teme in
bo koristil tako študentom etnologije, arhitekture in umetnostne zgodovine kot vsem
strokovnjakom za študij gradiva in kot usmerjevalec za terensko delo na Gorenjskem.
Svoje videnje preteklosti gorenjske pokrajine, vasi in domačij ter tradicionalnega življenja
Gorenjcev pa si bodo z njim oblikovali tudi mnogi ljubitelji.
Dragocene so tudi izkušnje pri organizaciji tako obsežne razstave, ki zlasti silijo k
boljšemu timskemu delu, da se avtorja vsaj malo razbremeni. Muzejske razstave navadno
ustvarja avtor v povezavi z oblikovalcem in sam skrbi za vse potrebno. Toda ali je z neko
razstavo res manj dela kot na primer z gledališko predstavo ali filmom, kjer sodelujejo
pomočnik režiserja, tajnica režije, posamezrü strokovnjaki za osvetlitev, zvok itd. in
posebna ekipa za prodajo in distribucijo?
Zanimiva je izkušnja postavitve notranje opreme "hiše", ki je kljub preprosti tehnični
izpeljavi mnogo obiskovalcev ganila in pretresla. Zelo uspešno je bilo delo študentke, ki
se je na razstavi pogovarjala z obiskovalci in tako oživljala razstavljeno gradivo. Novost
je bilo prikazovanje videogradiva, ki nam je dalo predvsem tehnične izkušnje zaradi
težav z opremo, ki se je kvarila. Uspešno ocenjujemo tudi otroško likovno delavnico, ki
je bila za nas in za našo pubUko novost, saj se je je udeležilo kar veliko otrok.
V zaključku lahko sklenemo, da je razstava slovenski etnologiji prinesla še eno
publikacijo in premislek o stavbnem gradivu dela Slovenije, kar bi brez muzejskega
načina dela ne bilo mogoče. V muzeologijo pa bi se, če bi obstajala navada kritičnih
pretresov razstav, gotovo zapisali z dejstvom, da se tudi z manj denarja lahko pripravi
obsežna in strokovna razstava, ki celo vključuje več spremnih dejavnosti.
Tatjana Dolžan
417