Leto VI. - St. 43
KOČEVJE 21. oktobra 1961
Cena 15 din
Pred občinsko konferenco za družbeno aktivnost žensk
UREDNIŠTVO NOVIC JE IMELO 16. OKTOBRA RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI INICIATIVNEGA ODBORA ZA PRIPRAVO OBČINSKE KONFERENCE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK. NA VPRAŠANJA SMO DO-BILI NASLEDNJI ODGOVOR:
Po sklepu konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije, ki je bila meseca aprila letos v Zagrebu, se sedaj organi-
Konfcrenca bo obravnavala probleme in odnose do delovne žene v komuni. V ta namen so se že izvedla posvetovanja z že-
Tekstilani, v Ključavničarstvu, ustanovah javnih služb, v Stari cerkvi, Livoldu, Kočevski Reki, Fari, Dragi in Osilnici. Na teh posvetovanjih so žene dale veliko predlogov za reševanje problemov, ki obstajajo in bi se lahko rešili z večjo aktivnostjo naših družbenih organov in organizacij v posameznih krajih. Poleg tega so bili nakazani tudi uspehi v pomoči delovni ženi.
Želimo, da bi na konferenco
26 odstotkov žena naše komune je zaposlenih. Na sliki delavka v Tekstilani
zirajo po vseh občinah konference žensk. 26. oktobra bo tudi v Kočevju občinska konferenca *a družbeno aktivnost žensk.
Najdaljša in najživahnejša je bila razprava o finansiranju vajeniških šol. Kdo bo plačal šolanje vajencev? V skladu za šolstvo sredstva za vajeniške šole niso zagotovljena, podjetja sama pa bi jih najbrž zelo nerada prostovoljno prispevala. Pojavila sta se dva predloga: vzgojo vajenca naj plača tisti, k‘ ga potrebuje in vzgojo plača sklad za šolstvo (sklad za šolstvo pa bo zbral sredstva preko občinskega ljudskega odbora spet od tistih, ki vajenca potrebujejo, torej od podjetij in privatnikov). Člani sveta so bili mnenja, dg nekatera manjša Podjetja ne bi bila zmožna plačevati šolanja svojih vajencev. To pa bi imelo lahko slabe posledice za nekatere obrti oziroma uslužnostne dejavnosti. Po dolgi razpravi so sprejeli sklep, da bodo plačevali vzgojo vaj en-eev iz sklada za šolstvo. Bili so Judi mnenja, naj bi občinski Judski odbor v bodoče ne vplačeval prispevek v sklad za šolstvo v določenem znesku, am-Pak v določenem odstotku od ^vojega proračuna. Svet za šol-■ tvo namreč meni, da bi bil s em rešen vsakoletnih skrbi, kje
nami v delovnih kolektivih in vseh večjih krajih naše Občine. Ta posvetovanja so bila na Lesni industriji KGP, Rudniku,
in kako bo dobil sredstva ter koliko jih bo.
Prevoz učencev v Vas-Fari je šepal. Avtobus je učence včasih pripeljal, včasih pa ga ni bilo. Starši in učitelji so zahtevali stalen in točen prevoz, saj se je
Predsednik PGD Sodražica Mirko Mihelič se je zahvalil za pozornost, ki so jo izkazali društvu vsi navzoči ob tej slovesni prireditvi, ko društvo prevzema novo motorno brizgalno in hkrati praznuje 63. obletnico obstoja.
V svojem govoru je obrazložil razvoj društva od ustanovitve 1898 dalje. Društvo je
prišli vsi vabljeni delegati, ki so neposredno odgovorni za reševanje problemov zaposlenih žensk. Predlogi, ki so bili podani na krajevnih organizacijah glede pomoči kmečki ženi in pri organizaciji otroškega varstva na vasi, zahtevajo večjo aktivnost vseh članov SZDL na vasi.
^•re<? konferenco želimo, da bi tudi sindikalne organizacije bolj aktivno obravnavale vprašanje usposabljanja žene na delovnem mestu, da sc bodo ženske enakopravno uveljavile v ekonomskih enotah.
šlo za preko 80 učencev. Zastopnik podjetja Avto, ki je bil na seji sveta za šolstvo navzoč, je obljubil, da bo prevoz v bodoče reden. Avtobusa, ki bo prevažal učence, se bodo nekajkrat letno posluževali tudi starši šolarjev, a le za prihajanje na roditeljske sestanke.
imelo tedaj prevozno brizgalno »Krokodil«, ki ni imela niti sesalnih niti tlačnih cevi. Brizgalno so morali polniti s škafi vode. Pozneje si je društvo nabavilo novejšo brizgalno tipa »Samasa«, ki so jih dobila tudi ostala društva Zamostec in Ži-marice. Kasneje so si nabavili prevozno brizgalno tipa »Sme-(Nadaljevanje na 2. strani)
Posredno ali neposredno?
Plačevanje vzgoje vajencev na rešetu zadnje seje sveta za šolstvo ObLO Kočevje
Na zadnji seji sveta za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru Kočevje, ki je bila 16. oktobra, so člani sveta razpravljali največ o finansiranju vajeniških šol v koledarskem letu 1962. Dalje so se pogovorili oziroma sklepali še o prevozu učencev v Vas-Faro, imenovali so člane za upravni odbor Prosvetno-pedagoškeslužbe in v upravni odbor vajenskega doma v Kočevju itd.
Gasilsko slavje v Sodražici
V nedeljo, 15. oktobra je bila v Sodražici lepa gasilska prireditev, na katero so prišli tudi člani sosednjih društev iz bližnje in daljnje okolice. Prišli so tudi zastopniki Občin-skm gasilskih zvez, predstavniki oblasti in množičnih organizacij. Predsednik ObGZ Ribnica, ki je obenem zastopal tudi OGZ je društvu čestital k tako lepemu napredku. Isto so izrekli v svojih govorih predsednik ObGZ Kočevje Jože Oberstar, sekretar ObK ZK Ribnica Franc Debeljak in član ObLO Ribnica Jože Grebenc.
Oče in mati bosta brez skrbi
če bo otrok med njuno zaposlitvijo v varnih rokah
O organizacijskih vprašanjih zveze, o pionirskih igrah in ostalih tekmovanjih mladine, o vlogi stanovanjske skupnosti pri vzgoji otrok in o drugih problemih, so se pogovorili delegati rednega občnega zbora občinske zveze prijateljev mladine, ki je bil 12. oktobra v Kočevju. Referat o delu v preteklem obdobju je prebrala predsednica občinske zveze prijateljev mladine Marija Benčina.
Poročilo in razprava sta ugotovila, da je za vzgojo mladine (posebno še za izvenšolsko) odgovorna celotna družba. Doslej je slonelo delo pionirskih organizacij v glavnem le na prosvetnih delavcih. Tako na primer obstajajo starešinski sveti le pri osemletkah v Kočevju, Fari in Osilnici, ostale pionirske organizacije na 16 šolah pa so odvisne le od pobud prosvetnih delavcev. Pionirska organizacija pa naj bi postala manj šolska, zato naj bi prišlo v starešinske svete več ljudi iz proizvodnje, članov SZDL, staršev in sploh ljudi, ki imajo smisel in veselje za delo z mladino.
Večina pionirskih organizacij je dosegla lepe uspehe v prvem in drugem delu Jugoslovanskih pionirskih iger v temi »Moj kraj včeraj, danes in jutri«. To tekmovanje je bilo organizirano v počasitev 20-letnice vstaje. Vsi pionirski odredi so letos tudi svečano proslavili razne praznike, naštudirali zanje programe, sestavljene iz pevskih, folklornih in drugih točk, enodejank itd. Nekateri odredi so se zelo potrudili pri zbiranju materiala iz preteklosti domačega kraja. Dva odreda sta zbirala gradivo kar v svojih listih (na šoli »Jože Šeško« in »Mirko Bračič«) medtem ko je odred na Fari zbral tudi precej narodnega blaga (pravljice, bajke itd.). Dalje so imeli pionirji več drugi^ tekmovanj kot so športna in šahovska.
Zveza prijateljev mladine se je zelo zavzemala, da so se razvijale najširše oblike družbenega varstva in skrbi za otroke, predvsem za otroke, katerih starši so zaposleni. Ustanovljenih je bilo več servisov v okviru stanovanjske skupnosti, ki nudijo pomoč zaposleni družini. V okviru stanovanjskih skupnosti v mestu (Kočevju) in v okviru krajevnih odborov po terenu, bi morali začeti najhitreje reševati vprašanje otroškega varstva. Stanovanjski skupnosti Kočevje in Rudnik sta to vprašanje že začeli reševati, medtem ko po krajevnih odborih ni uspehov — razen v
Stari cerkvi in Koprivniku. Na področju komune je nad 6.000 šolskih in predšolskih otrok, zaposlenih žena pa je okoli 2.000. Starši-proizvajalci, posebno pa zaposlene žene, bi morale dajati še več predlogov za ustanavljanje otroških ustanov in predlogov, kako organizirati čim-boljše varstvo in vzgojo otrok. Hkrati bi se morali kot upravljavci v svojih delovnih kolektivih zavzemati, da bi njihovi kolektivi pri delitvi čistega dohodka mislili tudi na otroške ustanove, se pravi na ustanove, ki
skr.be za njihove otroke, medtem ko so oni v službi. Proizvajalca oče in mati bosta dala na delovnem mestu več od sebe, če ne bosta med delom neprestano mislila: »Kaj dela zdajle najin otrok? Kje je? Mu preti nevarnost?« Če bo njun otrok v otroški ustanovi v varnih rokah, medtem ko bosta onadva delala, se bosta lahko na delovnem mestu posvetila le proizvodnji in rezultat vsega tega bo — večja proizvodnja, večji dohodki, večji standard.
Društva prijateljev mladine in zveza sta dosegli v preteklem obdobju lepe uspehe. K temu so pripomogle tudi nekatere druge organizacije in društva, ki so zvezi prijateljev mladine z razumevanjem pomagala. Občni zbor je sklenil, da bo še hitreje in po možnosti uspešneje reševal vse probleme otroškega varstva.
Ocena letnih konferenc IMS
Letne konference aktivov LMS so v večini aktivov naše komune že zaključene. Račun svojega enoletnega dela niso dali le tisti, ki pravzaprav nimajo dosti pokazati. Splošna ocena letnih konferenc je v primerjavi z lanskim letom mnogo boljša. Pokazalo se je, da so le-te mnogo bolje pripravljene, za kar je v mnogočem pripomogel Bilten — glasilo ObK LMS Kočevje. Kljub temu pa imamo namen kritizirati nekatere, ki niso najbolje opravili svoje dolžnosti.
V aktivih Kočevska Reka, Kočevski tisk, Trgopromet, Struge in ObLO, so bile konference zelo dobro pripravljene. Na teh konferencah je mladina odkrito
Seminar o sestavi
pravilnikov
24. oktobra bo v Kočevju seminar, na katerem bodo obravnavali teme: delitev čistega dohodka. sestavo pravilnika o delitvi čistega dohodka in ocena delovnega mesta. Seminar, ki bo dopoldne in poplodne, bodo vodili trije priznani strokovnjaki iz Ljubljane, namenjen pa je predvsem računovodjem, predsednikom DS in upravnih odborov ter sploh vodstvom podjetij. Ta koristna predavanja je organizirala Delavska univerza v Kočevju.
izmenjavala svoja mnenja, skratka, razprava je bila zelo živahna, kar je vsekakor zelo pohvalno. Na teh konferencah so bili udeleženi tudi predstavniki podjetij in ostalih družbeno-političnih organizacij.
Na drugi strani pa ugotavljamo, da so bile nekatere konference slabše pripravljene, to pa predvsem tam, kjer so vprašanja mladine zapostavljena in se sploh ne obravnavajo. Tu moramo predvsem omeniti Opremo, kjer je bila zelo slaba udeležba, tudi predstavnikov drugih organizacij in podjetja ni bilo, zaradi česar konference sploh ni bilo. Podobno se je dogodilo tudi v aktivih Rudnik, kjer je bila slaba udeležba predvsem zaradi slabega obveščanja. Pri aktivu Kovinar je zanimivo to, da se mladina iz nekdanjega podjetja Kleparstvo sploh ni udeležila konference. Tudi pri gostinskem podjetju Hotel Pugled ni bilo vseh mladincev, seveda moramo upoštevati tudi nekatere objektivne okolnosti.
Z obzirom, da vse konference še niso zaključene, končne ocene še ne moremo izreči, lahko pa trdimo, da je Ljudska mladina, kot vzgojno-politična organizacija tudi v naši komuni napravila korak naprej, kajti delo aktivov se je poživilo predvsem na političnem izobraževanju.
-nko
Gradnja ceste Ljubljana—Kočevje dobro napreduje. Na sliki gradnja mostu čez Rašico pri vasi Rašica
Gasilsko slavje v Sodražici
(Nadaljevanje s 1. strani)
kel«, ki jo ima še danes. Po prvi svetovni vojni je društvo nabavilo motorno brizgalno-Renault«, ki se je posebno odlikovala med okupacijo, ko je sovražnik bombardiral Sodražico z zažigalnimi in rušilnimi bombami.. Gorelo je na več krajih in gasilci so neutrudno gasili, čeprav jih je sovražnik obstreljeval iz letal.
Danes ima društvo novo motorno brizgalno »Volkswagen«, ki je bila nabavljena s pomočjo naših rojakov iz Clevelanda, z dotacijo okrajnega gasilskega sklada in s pomočjo občinske gasilske zveze. Motorka bi stala 1,600.000 din, društvo jo je dobilo sicer bolj poceni, a je kljub temu ostalo še 300.000 din obveznosti.
Pri kumovanju sta nadome-
Lepo urejene ulice, novo zgrajene stavbe, okusno urejeni nasadi, zunanja ureditev stavb, dvorišč, vrtov — vse to daje našemu mestu iz leta v leto bolj vtis lepega, urejenega in čistega mesta — vendar — pod tem vtisom se sprehaja človek po mestu vse dokler se ne ustavi na enem izmed mostov in se z začudenjem zazre navzdol v to, kar naj bi bila reka Rinža. Ta pogled je zlasti porazen v sezonah daljše suše, ko je dotok vo-
Odbor je najprej sestavil in potrdil program odrskih del za sezono 1961-62. Naštudirati nameravajo eno ali dve večji dramski deli, za vse državne praznike pa bodo pripravili proslave.
Dalje so v razpravi vsi izrazili željo, da bi imeli lastni kino. Kočevski potujoči kino jih je obiskal v lanski sezoni le enkrat, čeprav je bilo obljubljeno, da bodo filmske predstave pogosto. Do zdaj prebivalci teh krajev doma niso imeli prave možnosti za kulturno izživljanje. V kino so na primer hodili v Čabar in Loški potok, kar pa je bilo zvezano s stroški in letnim časom — hodili so lahko le poleti. Na sestanku so ugotovili, da tudi v bodoče ne bo bolje. Tovariš Smolej je povedal, da je s potujočim kinom za oddaljene kraje preveč stroškov. Zato so sklenili, da bodo naba-
Seminar v Ribnici
16. in 17. oktobra je bil v Ribnici seminar za predsednike in tajnike krajevnih odborov SZDL ter za člane občinskega sekretariata ljudske mladine. Udeležilo se ga je okoli 50 seminari-stov, ki so se seznanili s sistemom in metodo dela v krajevnih organizacijah in sekcijah, spoznali so vlogo stanovanjske skupnosti ter odnose med kmetijsko zadrugo in kmetijskimi proizvajalci, prav tako pa tudi z delom Delavske univerze in njenim programom izobraževanja v obdobju 1961/62. Seznanili so se tudi z zunanje-političnimi problemi — zlasti z beograjsko konferenco izvenblokovskih držav in deloma tudi s programom KP SZ. Socialistična zveza in ljudska mladina bosta zdaj lažje in bolje delali, se približali svojemu poslanstvu ter bosta vključevali svoje člane v vse družbeno in politično življenje na terenu.
Oficirii
četrll v okraju
V nedeljo, 15. oktobra je bilo v Ljubljani tekmovanje v orientacijskem pohodu. Udeležilo se ga je 14 najboljših ekip občinskih združenj rezervnih oficirjev in podoficirjev — iz vsake občine po ena, ki je štela tri člane. Ekipa ZROP iz Kočevja si je priborila 4. mesto, med posamezniki pa je zasedel Vlado Planinc 6 mesto. Razen Planinca sta tekmovala za Kočevsko ekipo še Lado Turk ln Jože Kuzma. Doseženo 4. mesto je vsekakor za ekipo ZROP iz Kočevja lep uspeh.
stovala Jožeta in Francko Okorn iz Clevelanda Jože in Dora Ivanc. Tovariš Okorn je vedno pripravljen pomagati rojstnemu kraju, saj je pred kratkim ku-moval tudi razvitju prapora PGD Zamostec. Po zadnji vojni je komaj čakal vesti iz rojstnega kraja in takoj organiziral z ostalimi našimi rojaki Andrejem in Jožetom Čampom nabiralno akcijo. Tudi za to prireditev sta poslala z ženo čestitke in prispevek 10.000 din in se pridružujeta vsem onim, ki so društvu čestitali. Namestnik kuma Ivanc je ob priliki predaje motorke društvu dejal, da naj društvo ceni to pridobitev in skrbi za to, da bo vedno pripravljena, kadar jo bo treba uporabljati.
Predsednik ObGZ Ribnica je nato podelil članom za več-letno
de v strugo minimalen. Mimoidočim se nudi kaj pestra slika. Vodi med bujnim rastlinjem je težko opisati barvo. Po njej plavajo leseni odpadki, slama, papir, ostanki rastlin. V zadnjih dneh je v Rinži poginilo mnogo rib, ki v tej vodi niso našle več pogojev za življenje.
Ko to človek opazuje z mostu, se nehote zamisli — ali vse to ne vpliva zelo neokusno na zunanji izgled našega mesta, ali vsa ta nesnaga ne ogroža zdrav-
vili svoj kino projektor na ozki trak. V lanski sezoni jim je uspelo v sodelovanju z gasilskim društvom in drugimi krajevnimi organizacijami, prostovoljnimi prispevki prebivalcev in požrtvovalnostjo nekaterih članov zbrati sredstva za nov magnetofon. Prav tako se bodo lotili zbiranja denarja za kino prokejtor.
Novost in vsekakor velika pridobitev bo klub. Gozdna uprava v Podpreski je obljubila, da bo dala na razpolago svoj televizijski sprejemnik, ki bo potem služil vsem prebivalcem. Za klub bo treba najti le še primeren prostor in skleniti ustrezno pogodbo med gozdno upravo in PD. Naročili bodo tudi razne revije in časopise, ki bodo prav tako vsem dostopni.
V letošnji sezoni bodo skušali v povezavi z občinskim Svetom organizirati razna gostovanja. Ljudje v teh krajih radi gledajo igre in poslušajo koncerte.
Podpresko bo v bodoči sezoni obiskala tudi potujoča knjižnica. Knjige v obstoječi knjižnici v Podpreski so večinoma že prebrane. Sredstev za nakup novih knjig društvo nima. Vsi navzoči so z zadovoljstvom poslušali obljubo tov. Smoleja, da bo dobilo društvo nekaj pomoči iz občinskih sredstev. Tako bodo lahko kupili nov zastor, ki je nujno potreben in uredili boljšo osvetlitev odra.
Sklenili so še, da bodo imeli občni zbor v nedeljo 29. oktobra. Na njem bodo izvolili nov odbor, ki bo moral upoštevati sklepe nedeljskega sestanka.
DRAGA PRIJATELJICA!
Po dolgem molčanju sem se odločila, da Ti napišem nekaj o sebi. Gotovo še ne veš, da sem se odločila izpopolniti svojo izobrazbo, ki je bila doslej dokaj pičla. Saj veš, kako je bilo tedaj, ko zaradi vojne nisem mogla nadaljevati gimnazije. Se dobro mi je v spominu dogodek, ko so me — 14-letno deklico — Italijani odpeljali skupaj z ostalo družino v kočevske zapore. To je bilo v maju leta 1942. Pozneje so nas otroke in mamo sicer izpustili, vendar smo se vrnili brez očeta, ki je ostal v tujini. Ostali smo brez sredstev. Zato niti pomislila nisem na nadaljnji študij. Vse do sedaj sem bila nato po raznih službah; tudi družinico imam, kakor veš, katera mi vzame tudi precej časa.
Toda kljub vsemu je moja želja, da bi dosegla svoj cilj, kajti
složbovanje v gasilskem društvu priznanje in jim čestital za vestno delo.
Pri slavnosti je sodeloval tudi godbeni odsek. Poveljnik Občinske gasilske zveze Ribnica je skupno s krajevnimi poveljniki vodil paradni mimohod gasilskih enot z godbo na čelu in desetimi prapori. Na znak alarma je nastopila desetina društva iz Sodražice z mokrim trodelnim napadom in šestimi cevmi, ki so vse v kratkem času dajale vodo. Ostali igasilci 'in občinstvo so pazljivo sledili nastopu desetine, ki je spretno izvedla svojo nalogo ter s tem dokazala, da bo kos nalogi v slučaju nesreče.
Po slavnostnem delu prireditve se je razvila lepa družabna prireditev v dvorani kina, ki je bila veliko premajhna za vse. Vsem, ki so se odzvali našemu vabilu in vsem onim, ki so pripomogli k temu napredku, naša iskrena zahvala.
Na pomoč!
J. I.
ja prebivalcev, ali ne nastaja gospodarska škoda, ko se uničuje ribji zarod, za katerega vlagajo ribiči vsako leto dovolj truda in sredstev, in končno, ali ni možno najti nobenega ukrepa, s katerim bi se to stanje omililo, če že ne dokončno zboljšalo.
Dosti je bilo, tako v predvojnih kot v 'povojnih letih, besed o regulaciji Rinže. Vsakomur je razumljivo, da so potrebna za to velika sredstva, ki jih zaenkrat ni na razpolago. Rinža bo morala verjetno čakati na svojo končno ureditev še lep čas. Vendar, ali ne bi bilo potrebno dotlej strugo vsaj vzdrževati in čistiti, ali ne bi bilo možno redno odstranjevati zelenje, ki zadržuje nesnago in z odmiranjem in gnitjem onesnažuje vodo, ali se za dotok fekalij in odplak ne bi dale urediti čistilne naprave, in končno, ali ne bi bili prebivalci Kočevja lahko malo bolj obzirni in vsemogočih odpadkov ne bi metali v Rinžo?
Mogoče pa bi se z malo interesa in dobre volje lahko stanje okoli Rinže res zboljšalo.
V
Zavest varčevanja pospešujejo po vsem svetu, vendar je dejstvo, da je prav pri nas v državi s socialistično družbeno ureditvijo treba posvetiti veliko več pozornosti zavesti varčevanja pri posameznikih. Nujno je, da že mladino navajamo k varčevanju in to že pri najmanjših zneskih kajti tisti, ki hrani pri dinarjih bo znal hraniti tudi pri tisočakih. Kdor zna varčevati s svojim denarjem, ne bo razsipal z ljudskim premoženjem, ki mu je zaupano v upravljanje.
Kdor hrani denar doma, tudi varčuje, vendar brez koristi za skupnost. Družbeno koristno varčuje le tisti, ki vlaga svoje prihranke v denarne zavode. Vloge se obrestujejo po 5 odstotkov letno. Vlagateljem, ki veže-
vedeti moraš, da sem vedno zelo rada hodila v šolo — premagala ovire, zato sem se odločila, da bom nadaljevala študij in se usposabljala v ekonomski stroki. Ker sem v službi na komercialnem oddelku, mi bo ta šola prav koristila.
Pa še ena stvar je bila, ki me je vedno težila. Čutila sem, da ne bom kos svojim otrokom, kar zadeva izobrazbo. Sin hodi že v 5. razred osemletke in kljub temu, da je nadarjen otrok, mu moram včasih kaj pomagati. Tega pa ne bi mogla več dolgo, saj bi me kmalu prekosil v znanju.
Tako sem Ti napisala, kako se mi končno izpolnjuje moja velika želja — hodim v šolo.
DRAGI PRIJATELJ!
2e v zadnjem pismu sem Ti omenil, da sem se vpisal v večerno šolo. V tem pismu bi Ti rad pojasnil, zakaj sem se od-
Izkljniili so flh iz aktiva IMS
29. septembra zvečer je skupina štirih mladincev iz aktiva LMS Ribnica v pijanem stanju pokazala tako slab odnos do splošne ljudske imovine in do državljanov, da zasluži strogo kazen. Aktiv LM Ribnica ni mladine nikoli usmerjal v taka dejanja, kot so jih napravili „ti štirje mladinci, zato je aktiv kaznoval te mladince z izključitvijo iz organizacije.
Mladinci so s kamenjem razbijali okna in opeko po hišah v Ribnici ter tako grobo vznemirjali naše delovne ljudi pri njihovem počitku. Škoda, ki so jo napravili s tem svojim dejanjem, znaša po prvih podatkih okrog 50.000 din. Ti mladinci, ki so bili pijani, niso pomislili na svoj ugled in na ugled svojih staršev, kakor tudi ne na statut LM Jugoslavije, ko so izvajali svoja nepremišljena dejanja.
Člani aktiva LM Ribnica so zahtevali sestanek članov. Sestanek je bil sklican 6. oktobra, na katerem so razpravljali o tem vprašanju. Po daljši razpravi so sprejeli sklep, da se trije mladinci izključijo iz organizacije LM, eden pa kaznuje s strogim ukorom pred izključitvijo. Ti mladinci so: F. P., I. A., D. S. in J. F. Ker je to prvi primer slabega in nekulturnega ponašanja, navajamo sedaj samo začetnice njihovih imen. V bodoče bomo vsakega storilca podobnih dejanj navedli s polnim imenom. Upamo, da naša ostala mladina ne bo šla po tej poti kot navedeni, ki bodo dobili še kazen od sodnika.
Aktiv LM Ribnica pa se bo trudil, da bo vzgajal svoje člane v duhu naše organizacije in družbe.
Aktiv LM Ribnica
S fotokamero po Ameriki
V torek, 17. oktobra je bilo v Kočevju v dvorani množičnih organizacij predavanje »S fotokamero po Ameriki«. Predavatelj ing. arh. Marko Župančič je v poljudnih besedah orisal probleme stanovanjske izgradnje v ZDA in način gradnje. Predavatelj je svoja izvajanja dopolnil še s slikami, ki so pestre in zanimive.

jo svoje vloge na določeni odpovedni rok, se obrestuje vloga po 6 odstotkov. Za hranilne vloge jamčita ustanovitelj banke oz. denarnega zavoda in država!
Komunalna banka Kočevje bo za letošnji dan varčevanja 31. oktobra žrebala otroške in dijaške hranilne vloge.
Izžrebani dobitki bodo naslednji:
5 po 1.500 din 10 po 1.000 din 15 po 500 din
V poštev za žrebanje pridejo vse otroške in dijaške hranilne vloge na dan 31. oktobra 1961. Izžrebane dobitnike bomo objavili v Novicah 3. novembra 1961.
MLADINA, VLAGAJ PRI KOMUNALNI BANKI KOČEVJE!
ločil za ta korak.
Kakor sam veš, sem med tistimi, ki jim je vojna prizadejala ogromno škodo v pogledu izobraževanja. Iz prvega razreda meščanske šole sem odšel v partizane. Po vojni sem bil v raznih službah, na mladinskih delovnih akcijah, pri vojakih, tako da prva leta nisem imel časa za izobraževanje. Šele leta 1949 sem v Beogradu dokončal tri razrede gimnazije. Premestitev mi je spet onemogočila, da bi se ^ še nadalje izobraževal. V službo sem prišel na odgovorno mesto in kljub temu, da sem se zanimal za vse novosti, ki spadajo v mojo stroko, sem vedno čutil, da mi manjka dobra podlaga, na katero bi lahko naprej gradil svoje znanje.
Poskusil sem z dopisno šolo, pa ni šlo. Rad se učim in to na ta način, da poslušam živo besedo in neposredno razlago. Zato mi bodo zelo prav prišla predavanja, na katerih se da mnogo naučiti. Doma potem snov samo utrjuješ in tak način študija mi je mnogo bolj pri srcu.
Je Rinža smetišče?
Nabavili bodo kinoprojektor
V nedeljo, 15. oktobra je bil v Podpreski prvi sestanek upravnega in nadzornega odbora lani ustanovljenega prosvetnega društva »Ivan Dulmin«. Udeležila sta se ga tudi predsednik Sveta Svobod in PD občine Kočevje Jože Smolej in profesor Miloš Humek.
Dve nalogi iz sprejemnih izpitov na DU
Delavska univerza v Kočevju je organizirala srednjo eko-nomsko šolo. Slušatelji so delali sprejemne izpite in pisali svoje naloge, iz katerih je razvidna želja naših ljudi po izobrazbi.
Ce varčujes, pomagaš sebi in skupnosti
Med letom so razni dnevi, določeni svojemu namenu. Proslavljajo se posamezni dnevi. Tako je vključen tudi dan varčevanja, ki ga proslavljamo po vsem svetu 31. oktobra. Na to misel je privedel kongres, ki je bil v Milanu leta 1924. Tu so se zbrali zastopniki 27 držav iz vseh kontinentov k prvemu mednarodnemu kongresu denarnih zavodov.
DEBELJAK
na
CIRIL-SLAVE
Spomini oktober 1941
OB 20-LETNICI VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA SE SPOMINJAMO VELIKIH IN SLAVNIH DNI NAŠE REVOLUCIJE. ODLOČIL SEM SE NAPISATI NEKAJ SPOMINOV NA PRVE DNI VSTAJE V LETU 1941.
Po napadu na Lož 19. oktobra 1941. je Šercerjev pol-bataljon prišel 21. oktobra k Beli vodi, to je zaselek vasi Travnik v Loškem potoku. Bil je deževni jesenski dan. Goste megle so se podile po bližnjih vrhovih, ko je prišla v vas Bela voda kolona petdesetih partizanov s štirimi ujetimi ite,-lijanskimi vojaki. Eden izmed njih je bil oficir.
Vaščani so prvič videli partizane, svojo slovensko vojske. Bili so dobrodošli v vsaki hiši in vsak jim je z veseljem nudil kolikor jim je mogel. V tem času je v vasi že obstajala organizacija OF, ljudje so že vedeli, da se v vsej Jugoslaviji bijejo boji z okupatorjem. Vzdušje med partizani in vaščani je zato bilo zelo prisrčno. Partizani so govorili o akcijah, o potrebi, da vsak v tem boju doprinese kolikor more za skupno zmago. Posebno aktiven je bil komandant Ljubo Šercer. Tolmačil je, da ta boj ni samo boj proti okupatorju, temveč da je ta boj tudi proti vsem domačim izdajalcem. Govoril je tudi o tem, da bo ljudstvo samo vzelo oblast v svoje roke in da ne bo več kapitalističnega izkoriščanja po vojni. Zelo veliko so tovariši govorili o bojih zaveznikov na vseh bojiščih, največ pa o Rdeči armadi, da bo ona zlomila Hitlerjevo mašino s pomočjo ostalih zaveznikov in zasužnjenih narodov, ki se bodo dvignili proti okupatorjem.
Ko so se odpočili, so partizani nadaljevali pot proti De-belem vrhu. Vodil jih je aktivist Mikulič Karol. Utaborili so se v drugem oddelku v gozdarski koči imenovani Petelinova bajta.
Za obisk partizanov v vasi pa so po zaslugi izdajalcev zvedeli Italijani. Že naslednjega dne je iz Velikih Blok prišla v Travnik večja italijanska kolona. Ker je bilo megleno jutro, so se Italijani pomotoma spopadli med seboj. Spre-glcdavši zmoto, so od besa zažgali obe hiši, aretirali so več fantov in mož. Pretepali so jih in zasliševali.
Pogled na vas Hrib
Pri Beli vodi tega dne niso izvajali represalij nad vaščani. Vrnili so se na Bloke brez uspeha.
Tri dni kasneje je začelo močneje snežiti. Partizani so tega dne v Glažuti izvršili rekvizicijo. Kočevskim Nemcem, logarju Schturmu in Lackncrju, so odvzeli nekaj hrane in tople obleke. Prizadeti Kočevarji so o tem obvestili Italijane, ki so že naslednjega dne poslali iz Ribnice v Glažuto večjo vojaško enoto.
Za partizani, ki so odšli iz Glažute je ostala sled, katera je vodila proti sedmemu oddelku. Po tem sodeč so sklepali, da se partizani verjetno zadržujejo v Petelinovi koči, kjer je v tej smeri bila to edina koča, v katero bi se v slabem vremenu lahko zatekli. Na podlagi teh sklepov so tlalijani izdelali načrt napada na partizane.
24. oktobra popoldan je prišla v vas Bela voda partizanska patrulja. Deset borcev si je mukoma vtiralo pot po visokem snegu. Za dobro uro hoda v lepem vremenu so tega dne potrebovali več ur. V vas so prišli zelo utrujeni in vsi premočeni. Nekateri vaščani so se v strahu pred okupatorjevimi represalijami zaprli v hiše. Kljub nevarnosti, ki je grozila, so nudile pomoč borcem družine: Mikuličeva, po domače Krajčeva, Mikuličeva, po domače Mihcjletova, Debeljakova, po domače Gregčeva in Mikoličeva po domače Valentinova* Da so se tovariši lahko pogreli pri toplih pečeh in se okrepčali, so stražo v vasi držali aktivisti. Bližal se Je mrak. Nekdo izmed tovarišev je predlagal, da bi prenočili v vasi. Odsvetovali smo jim, bali smo se iznenadnega vpada Italijanov v vas. Tudi sami so se zavedali te nevarnosti, zato so sklenili, da se še tisti večer vrnejo v logon Zbrali smo za borce nekaj hrane in nekaj municije, katero smo imeli skrito od razpada bivše Jugoslovanske vojske. Od vseh mi je ostal najbolj v spominu tovariš Daki, ki je imel na glavi rdečo volneno kapo s cofom.
Po odhodu partizanov iz vasi smo sklenili, da je potrebno opozoriti vaščane o molčečnosti, kajti izkušnje minulih dni so nas opozorile na večjo previdnost. Posebno važno je bilo, da o tem starši podučijo svoje otroke. Še isti večer sta že v trdnem mraku tovariša Debeljak Jože in Mikulič Karol šla od hiše do hiše in opozarjala na molčečnost in previdnost. Da bi ljudje to vzeli za resno, so bili opozorjeni, da bo no samo izdajalec, temveč tudi tisti, zaradi čigar neprevidnosti bi prišlo do izdajstva, kaznovan s smrtjo. Da smo prav ravnali, ko smo se odločili za ta ukrep, so potrdili dogodki še tisto neč.
Okrog druge ure ponoči je na okno sobe, v kateri sva spala z bratom nekdo potrkal. Bil je znanec N. N. iz Glažute. Prosil je, naj mu odpremo. Ker sem ga takoj po glasu spoznal misleč, da ga je pot zanesla v vas in da se zaradi snežnega meteža želi odpočiti, sem šel brez razmišljanja odpreti vcžiiA vrata
Nadaljevanje v prihodnji številk*
21.oktobra 1961 •»NOVICE«# Stran S
Celrl stoletja nogometa
Stori:
Tekma, ki so jo odigrali med seboj v počastitev 20-letnice vstaje stari in mladi nogometaši je pokazala, kako so igrali nogomet pred 15 — 25 leti. Pri starih nogometaših je bilo povprečje let 38, pri mladih pa 21 let, to je 17 let razlike, kar ni majhna stvar.
Najstarejši igralci so: Bižal
Drago, Koleta Ivan, Bjadovski Boris in Seljak Lojze, vsi po 46 let. Sledijo od 42—35 let: Andlovič Janez, Kaučič Stane, Žagar Lojze, Klun Franci, Bartolom e Jože in Laurih. Od 35 let navzdol do 26 let: Trobentar Dominik, Andoljšek Nace, Komac Pavle, Pirnar Anton in Pirnar Matija.
mladi
Steber moštva je bil Pirnar Matija kot srednji krilec. Tudi brat Tone ni bil slab. Laurih Bojan pa je še kar ustrezal v triu z ozirom na to, da je v starosti kar 12 let razlike. Vratar Žagar je delal v vratih prave bravure in spravil v senco svojega mlajšega nasprotnika na drugi strani igrišča.
Precej slabši so bili stranski krilci Seljak Lojze in Kaučič Dušan; zlasti je bil slab Lojz, boljši pa je bil Koleta Ivan. Najboljši je bil pri stranskih krilcih Trobentar, ki je 10 let mlajši od ostalih dveh.
V napadu je dominiral Komac Pavle, ki je 12 let mlajši od Andloviča Janeza. Janez je igral
prav dobro, če pa bi imel malo več sape ali 12 let manj — odlično! Tretji po vrstnem redu v napadu je Bartolme Jože, ki je s svojo energijo močno mešal obrambne vrste mladih.
Potek igre
Pohvaliti je treba srednji trio: Andlovič, Bižal, Komac, ki je znal z dunajsko igro kratkih pasov osvajati teren, tako da nasprotnik ni mogel računati na vnaprej odrejene poteze. Postavljanje igralcev na nasprotni polovici je omogočilo stalen pritisk na nasprotnikov gol. Andlovič je znal z lepimi žogami zaposliti hitra krila, ki sta ustvarjali nevarne situacije pred nasprotnimi vrati.
V	krilski vrsti so igrali štirje igralci izmenično. Seljak Lojze in Kaučič sta se pogosto menjavala. Kaučič je bil bolj vzdržljiv in borben.
V	krilski vrsti je bil najboljši Matic. Lahko rečemo nepogrešljiv. Prav dober je bil tudi Trobentar, ki ga nikjer ni manjkalo. Pirnar Tone je opravil svoj posel dobro. Žagar Jože je igral v vratih kot v svojih najboljših letih. Požrtvovalno in premišljeno se je metal iz sredine na obe strani kota. Nekaj akcij je bilo odličnih in je bil deležen aplavza.
Drugi polčas je prinesel ►'mladim« v 12 minuti zadetek, ki ga je v zaključni akciji lepo izpeljal Baštar Marjan. Strel je bil odmerjen in tu ni bilo, kar se Žagarja tiče, kaj storiti. Zaradi izenačenja rezultata "stara gar-
Moštvo starih nogometašev

Qilanie pceiivaluv Zahvale Jkodam JaguUieMa Jxeklici
KOČEVJE
Poročili so se: Turk Jože, delavec iz Kočevja Roška c. 23-a, star 24 let in Turk Marija, delavka iz S alke vasi 53, stara 22 let; Krnc Janez, delavec iz Koprivnika 22, star 33 let in Šafarič Ana, delavka iz Koprivnika 22, stara 24 let; Kordiš Jožef, delavec iz Konca vasi 13, star 23 let in Knavs Milena, delavka iz Konca vasi 11, stara 25 let; Pinter Anton, tesar iz Cvišlerjev 5, star 26 let in Horvat Marija, delavka iz Cvišlerjev 5, stara 19 let.
Rodila je: Zupančič Kristina, gospodinja iz Tisovca 1 — dečka.
DOLENJA VAS
V Ljubljani sta se poročila: Petrič Anton, gradbeni tehnik iz Dolenje vasi 103, star 29 let in žbašnik Frančiška iz Dolenje vasi 16, stara 22 let.
Umrla je: Dejak Marija, pre-Užitkarica iz Dolenje vasi 20, stara 67 let.
RIBNICA
Poročila sta se: Pogorelec Stanislav, strojni teknik iz Dolenje Vasi 125 in Simonič Marija, bla-Sajničarka iz Stare cerkve.
LOŠKI POTOK
Rodili sta: Lavrič Stanislava, gospodinja iz Travnika 74	—
dečka; Anzeljc Marija, gospodinja iz Malega loga 17 — dečka.
Umrla je Bajec Danijela, gospodinja iz Hriba 72 — stara 33 let.
VELIKE LAŠČE
Rodila je Vintar Marija, šivilja iz Velike Slevice — dečka.
Umrla je Zakrajšek Marija, preužitkarica iz Podsmreke, stara 78 let.
VAS-FARA
Rodila je: Jurjevič Neža, gospodinja iz Krkovega 8 — dečka.
PRODAM
Ugodno prodam visokopritlič-no dvostanovanjsko hišo z garažo in vrtom v Salki vasi 5 pri Kočevju.
ČESTITAJO
Ani Kastelic želijo vse naj-
"NOVICE« — glasilo Občinskega °dbora SZDL Kočevje in Ribnica. Jzdaja in tiska CZP "KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Sobar. Uredništvo in upra-v Kočevju, Ljubljanska cesta *’~a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 450 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. j! ameriške dolarje. Tekoči račun: 0 .78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
lepše za 72. rojstni dan, Katja, Lojze, Tanja, in Lojzek.
Dobremu in skrbnemu očetu Ivanu Moharju, po domače Lo-žanovemu atu iz Malega Loga v Loškem potoku, želijo za njegov šestdesetletni rojstni dan še mnogo zdravja in zadovoljstva v krogu domačih, mamo pa lepo pozdravljajo in se zahvaljujejo za njihov trud hvaležni otroci: Ivanka, Tilka, Ivan, Angelca, Lojze z družinami, Karol, Malči, Jože in Fanika.
OBJAVA
16. oktobra ob 19. uri sem izgubila žensko jopico rdeče barve od kolodvora do Goriče vasi. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v obratu družbene prehrane v Ribnici.
Marta Lovšin
OBVESTILO
V nedeljo, 22. oktobra bo ob 8. uri dopoldne "Taktična vaja na terenu«, ki je obvezna za vse rezervne oficirje in podoficirje. Zbirališče bo v dvorani množičnih organizacij v Kočevju.
Občinski odbor ZROP Kočevje
JADRAN KOČEVJE: od 20. do 22. oktobra ameriški barvni cinemascopski film "Gola Maja«, 22. in 23. oktobra francoski barvni film "Brez družine«, od 24. do 26. oktobra francoski film "Eskadrilja Normandie«, od 27. do 29. oktobra ameriški barvni cinemascopski film "Teh tisoč planin«.
SVOBODA RUDNIK: 21. in 22. oktobra ruski barvni film "Leta radosti«, 28. in 29. oktobra ruski barvni film "Tihi Don, I. del«.
RIBNICA: 21. in 22. oktobra indijski barvni film »Mati Indije«, 28. in 29. oktobra ameriški cinemascopski barvni film "Cas življenja in čas smrti«.
SODRAŽICA: 21. in 22. oktobra nemški barvni film "Moja lepa mama«, 28. in 29. oktobra ameriški barvni film "20 tisoč milj pod morjem«.
LOŠKI POTOK:	22. oktobra
ameriški barvni vista vision film "Ponos in strast«, 29. oktobra poljski vojni film "Likvidacija«.
OBVESTILO
Delavsko prosvetno društvo "Svoboda« v Kočevju obvešča člane društva, kakor tudi vse množične organizacije, podjetja in ustanove ter oblastne forume, da bo redni občni zbor 25. oktobra 1961 ob 19.30 uri v dvorani gimnazije v Kočevju.
Vabimo k čim večji udeležbi!
Upravni odbor
OBVESTILO
DU Kočevje obvešča, da bo v torek 24. oktobra ob 20. uri predavanje v dvorani družbenih organizacij, o gospodarstvu FLRJ. Predavatelj bo iz Ljubljane.
PREKLIC
' Podpisani Fink Franc mlajši, stanujoč Mrtvice št. 1, pošta Stara cerkev pri Kočevju, preklicujem vse nevšečnosti, katere sem povzročil pismonoši Vrečič Viljemu, zaposlenemu na pošti Stara cerkev.
Denar, katerega bi moral sprejeti moj oče Franc, sem od Vrečiča sprejel jaz ter sem si ga za sebe pridržal. Tovarišu Vrečiču Viljemu se tem potom zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona.
Kočevje, 17. 10. 1961.
Fink Franc
VELIKE LAŠČE: 21. in 22. oktobra francoski film »Tajin-stveno močvirje«. 28. in 29. oktobra jugoslovanski film »Taka pesem vse osvaja«.
DOBREPOLJE: 21. in 22. oktobra amer. cinemascopski film »Trapez«, 25. oktobra ruski barvni film »Plamen nad stepo«, 28. in 29. oktobra ameriški cinemascopski barvni film »Aleksander Veliki«.
PONIKVE:	26. oktobra ruski
barvni film »Plamen nad stepo«.
KOČEVSKA REKA: 21. in 22. oktobra francoski barvni film »Tatovi draguljev«, 25. oktobra francoski barvni film »To je čas za morilce«, 28. in 29. oktobra ameriški barvni film "Bagdadska sirena«.
PREDGRAD: 21. in 22. oktobra ameriški barvni film »Doživljaji kapetana Vajta«, 28. in 29. oktobra ameriški barvni film »Luksuzna ladja«.
BROD NA KOLPI: 21. in 22. oktobra zahodnonemški film »Dekle Rasemarie«, 28. in 29. oktobra češkoslovaški film »Kod in kam«.
da« ni vrga puško v koruzo. Po lepo izvedeni akciji »napadalnega tria«, ki se je smiselno prebil skozi širšo obrambo, je Komac Pavle krepko zabil drugi gol za stare v 22. minuti drugega polčasa. Publika je nenehoma navijala za stare. Brian je tri minute kasneje, t. j. v 25. minuti drugega polčasa, izenačil diferenco v golih. V 29. minuti je pokapal sodnik Sever na belo točko pred vrati starih. Enajstmetrovko je Leskovšek spremenil v zadetek. Tik pred koncem igre se je nekaj takega ponudilo tudi starim. Kakor je to pogosto storil v letih igre Barto-lome, je tudi tukaj streljal 11-metrovko in tako so mladi z muko zmagali z rezultatom 3:2. Izjave nekaterih igralcev mladega moštva, da bodo zmagali z rezultatom 8:0, se torej niso uresničile. Stara garda je bila v vodstvu vseh 45 minut igre, t. j. do druge polovice drugega polčasa, potem pa jim je zmanjkalo sape, ki je znan pojav igralcev, ki ne trenirajo več kot 5 let.
Odslej v ligi le dve moštvi
Športna vesi iz Kočevja
Na Igu je bila v nedeljo odigrana tretja prvenstvena tekma Dolenjske podzveze v malem rokometu. Tekma se je končala z zmago domačinov z rezultatom 22:16. Gostje so igrali brez odsotnega Muroviča. Iz tekme v tekmo so boljši in če bodo resno trenirali, lahko prihodnje leto pričakujemo prve uspehe. Želimo jim, da se bodo v nedeljo na domačem igrišču borili in pokazali meščanom lepo igro.
Rokometaši domačega »Partizana« so v nedeljo slavili prvo zmago, in sicer proti Stični z re-rezultatom 22:19. Tekma je bila izredno borbena, saj sta se srečali dve dokaj izenačeni moštvi. Pričakujemo, da se bo domačim odprlo in da bodo do konca prvenstva osvojili še kakšno točko. Razveseljivo je, da zelo redno trenirajo, ter da moštvo sestavljajo sami mladi igralci.
POLŽ VIŠNJA GORA : RIBNICA 17 : 25 (9 : 11)
Tudi IV. kolo Dolenjske rokometne lige se je uspešno končalo za ekipo Ribnice. Gostovali so v Grosupljem, ker ekipa Polža nima urejenega igrišča. Prvi polčas so igrali gostje bolj mlačno in se je zato tudi končal le z dvema goloma razlike. V drugem polčasu pa so Ribničani pokazali dobro igro, tako da se je tekma končala z osmimi goli razlike. Ekipa Ribnice ni bila kompletna, ker igralci igrajo v več ekipah in v bodoče bi bilo
Ribniški Partizan je delaven, zato mu gre tudi vse priznanje, vendar se nam zdi, da si je za letos zastavil preveč dela in mu zato ni bil kos. Res je, da morajo društva Partizan skrbeti za množičnost v športu, vendar morajo paziti, da ne zabredejo zaradi tega v težave. Prav to pa se je pripetilo ribniškemu Partizanu.
TVD Partizan v Ribnici ima sekcije za košarko, rokomet, namizni tenis, odbojko in nogomet. Člani društva oz. igralci so včlanjeni hkrati v več sekcij. Zaradi tega se je večkrat primerilo, da bi moral isti igralec nastopiti istega dne v dveh krajih. Posledice so se kmalu pokazale. Tako je n. pr. odpadla marsikatera tekma in so morali ribniški športniki zato prepustiti rivalom marsikatero točko kar brez borbe. Igralci, ki so nastopali istega dne na dveh tekmah, so bili za drugo srečanje že preutrujeni in temu primerni so bili tudi izidi tekem. Tudi v finančne težave je zašel Partizan, in to prav zaradi prevoza igralcev z avtomobilom z ene tekme na drugo. Tak prevoz je bil namreč ob-
čutno dražji kakor vlak ali avtobus. Zaradi nastopanja istega igralca v ekipah dveh različnih sekcij je prišlo med vodji ekip včasih tudi do prerekanja za katero ekipo bo posamezni igralec nastopil.
Razumljivo je, da tako ni moglo iti več naprej, zato je načelstvo Partizana sklicalo sestanek igralcev. Na njem so sklenili, da bodo vnaprej tekmovali le v rokometu in nogometu, se pravi v sekcijah, ki sta imeli največ uspeha. Rokometaši so bili lani v svoji skupini prvi, nogometaši pa tretji. Tudi letos sta obe sekciji dobri, saj so rokometaši spet prvi v dolenjski ligi, dobro pa se drže tudi nogometaši. Sklenili so še, da bodo spomladi registrirali mladinsko ekipo košarke, ki bo tekmovala v ustrezni ligi, da bodo tudi ostale sekcije nadaljevale z delom, vendar še ne bodo tekmovale v ligah in da bodo vključili v sekcije čimveč mladine ter jo tudi načrtno vzgajali. Ribniški Partizan bo torej v bodoče skrbel za množičnost in hkrati za kvaliteto, kar je edina prava pot.
Ocenjevanje gasilskih društev ObGZ Ribnica
V soboto 14. oktobra je bilo v Sodražici zaključno ocenjevanje najboljših društev v ObGZ Ribnica. Tekmovale so tri desetine. Žreb je odločil, da je nastopilo PGD Sodražica prvo, Ribnica drugo in Bukovica tretje. Pri polaganju cevovoda na 105 m, za kar je določen čas 30 sekund, je ocenjevalna komisija dodelila društvu Sodražica 11, Ribnici 14 in Bukovici 18 točk.
35 MOŠKIH - 11 ŽENSK
46 kandidatov za ekonomsko srednjo šolo za odrasle, ki dela v okviru Delavske univerze, je 10. oktobra uspešno opravilo sprejemni izpit za 1. letnik. Pred komisijo iz Ljubljane je uspešno odgovarjalo 35 moških in 11 žensk. Najmlajši odrasli dijak je star 17, naj starejši pa 47 let. Komisija je bila z znanjem kandidatov zelo zadovoljna.
treba to odpraviti. S to zmago se je Ribnica še bolj utrdila v vodstvu.
Potrošniki - podjetjaJ
Avtomobile »ZASTAVA« osebne in tovorne po tovarniških cenah Vam izdobavimo v najkrajšem času.
Prednaročila sprejema TRGOVINA »TEHNIKA«
KOČEVJE.
Stalno imamo na zalogi vse vrste motornih koles, skuterje, mopede, dvokolesa. Ce potrebujete gume ali rezervne dele jih lahko nabavite v navedeni trgovini.
*	»TRGOPROMET« KOČEVJE
OBVESTILO IN ZAHVALA
Sorodnike, prijatelje in znance obveščamo, da je 13. oktobra dotrpela po mučni bolezni in nas mnogo prezgodaj zapustila naša ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra in vnukinja
DANICA BAJEC roj. KNAVS
Pokopali smo jo v nedeljo 15. oktobra na Taboru v Loškem potoku.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh, pokojni pa poklonili cvetje. Zahvaljujemo se kolektivu Apnenice Kresnice, učiteljstvu in učencem šole Loški potok, za udeležbo pri pogrebu in poklonjene vence, kakor tudi duhovnikom in pevcem za ganljive žalostinke.
Ohranimo jo v svetlem spominu.
Žalujoči:	mož Ivan, otroci Darinka, Slavko in Janez,
mama Franja, mati Karolina, sestra Milka z možem Ivanom.
KRESNICE, LOŠKI POTOK, NANAIMO 13. oktobra 1961
Pri mokrem trodelnem napadu v hitrosti s tarčami je prejela desetina Sodražice 143, Ribnica 140 in Bukovica 160 dosegljivih točk. Ko je komisija zaključila svojo nalogo, je poveljnik ObGZ tov. Šobar razglasil rezultat tekmovanja vsem trem zbranim desetinam. Prvo mesto je zasedlo PGD Bukovica in postalo prvak ObGZ Ribnica. Društvi Sodražica in Ribnica sta si delili drugo in tretje mesto. Tekmovanje je potekalo v najlepšem redu. S takim izbirnim tekmovanjem se doseže večja izurjenost moštva za posredovanje pri morebitnem požaru, hkrati pa se moštva vadijo tudi za okrajno tekmovanje gasilskih enot.
NK Svoboda : NK Kočevje 3:1 (0:0)
Nedeljska prvenstvena tekma med Kočevjem in Svobodo iz Duplice se je kljub dobri igri gostov iz Kočevja končala z rezultatom 3:1 za domačo Svobodo. Nogometno moštvo Kočevja je prišlo na igrišče oslabljeno. V obrambi je manjkal rutinirani Bartolme, v napadu pa hitri Radosavljevič. Glavni vzrok poraza je slab vratar in neučinkovit napad. Zaključek, ki ga lahko iz te tekme povzamemo je, da naša napadalna vrsta ni znala učinkovito zaključiti napadalne akcije. Ta hiba je v letošnjem tekmovanju stalna in je tudi odraz neuspehov. Pogoj za uspeh je resna in sistematična vadba, kar velja še posebej za vratarja.
Mladinci so tudi igrali, kot da jim je zmaga že vnaprej zagotovljena. Pogoj za zmago pa je dobra in borbena igra. Srečanje so izgubili z enakim rezultatom kot člani 3:1.
TUDI TOKRAT SAMO TOČKA
V nedeljo, 15. oktobra sta se v Ribnici pomerili v prvenstveni tekmi ekipi domačega Borca in ekipa Rakeka. Domačini so med vso igro resno ogrožali gol gostov. Že v deseti minuti so dosegli gol in pri tem rezultatu je ostalo do konca polčasa. V nadaljevanju igre so gostje najprej izenačili, nato pa prevzeli vodstvo z 2:1. Kasneje pa so v kazenskem prostoru napravili prekršek. Prisojeno enajstmetrovko je realiziral Šandor. Kljub stalni premoči domačinov, je ostal rezultat do konca igre nespremenjen: 2:2. To je bila že tretja neodločena tekma Borca,
SOBOTA, 21. OKTOBRA
5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.25 Nekaj domačih —	8.05 Poštarček v
mladinski glasbeni redakciji —
8.30	Češka in poljska zabavna glasba — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Za vsakogar nekaj — 10.10 Narava, kot so jo doživljali romantični skladatelji — 11.00 Klavir v ritmu
—	11.15 Angleščina za mladino
—	11.30 Zvočni kaleidoskop — 12.05 Štiri slovenske narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti
—	12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.30 Narodne pesmi iz Argentine — 13.45 Glasba k obedu — 14.15 Štirje orkestralni pasteli — 13.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Moški zbor Zarja iz Trbovelj — 15.35 Za oddih in razvedrilo —
16.00 Gremo v kino — 16.45 Iz filmov in glasbeenih revij — 17.05 Vsak dan za vas — 18.10 Operni solisti, ki so nas proslavili v tujini — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 20.00 Polke in valčki v izvedbi orkestra Alfred Scholz — 20.20 Radijska komedija — 20.54 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Zabavna glasba z vsega sveta — 23.05 Zaplešite z nami.
NEDELJA, 22. OKTOBRA
6.00—7.00 Veselo nedeljsko jutro — 7.35 Romanca — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.48 Tri samospeve na partizansko tematiko zapoje sopra-
nistka M. Skenderovič — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Od Chopina do Gershwina —
11.30	Povest o generacijah — 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
13.30	Za našo vas — 14.00 Dobri znanci iz Celja s pevci — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Pri domačih solistih — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Iz operne zakladnice — 17.05 Trio Horwe-del — 17.15 Radijska igra —
18.30	športno popoldne — 19.05 Ivo Petrič: Sonata za rog in klavir — 19.18 Dvorak: Durnka — 19.26 Sonatina za violino in kitare — 20.00 Izberite melodijo tedna! — 20.50 Hammond orgle — 21.00 Iz glasbene geografije Evrope — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba.
Malo jezero sredi Male vasi
Tudi v Kočevju »Zastava« servis
V podjetju »AVTO« Kočevje, so v teh dneh začeli s servisnimi pregledi vozil tovarne avtomobilov »Zastava« Kragujevac. Ta novica bo gotovo razveselila lastnike teh motornih vozil, saj so jih morali do sedaj peljati na preglede v Ljubljano, Novo mesto in drugam.
Lepa je Mala vas v Dobrem polju. Njen izgled pokvari samo že stoletja staro malo jezero, ki se nahaja sredi vasi. Iz higienskih ozirov in za lepši izgled vasi, bi ga bilo potrebno čim-prej odstraniti. Deževnica, ki
se nabira v jezeru, je postala smrdljiva in umazana, polna je bacilov. V jezeru je veliko nesnage.
»Pred leti je bila voda čista,« je dejal očanec, »nobene umazanije ni bilo v njej. Ker se več ne čisti, je postala voda tako umazana«
Glede rešitve tega vprašanja
Nedeljski dan, ki je bil v tem jesenskem času res izredno lep, mi je nudil kot ljubitelju ribiškega športa mnogo lepih užitkov — toda pri tem tudi tragičnih!
Ko se je jutranja megla dvignila in je posijalo prijetno tonlo jesensko sonce, sem odšel v Mahovnik, kjer sem ponavadi velikokrat ribaril. Ko sem prišel do nekdanjih lovišč, kjer je bilo navadno vedno dovolj rib. sem opazil kaj nenavadno, zelo žalostno in tragično sliko. Namesto živih rib, so po površini med lišaji, bičjem, vodnim mahom, lokvanji in umazanijo, plavale mrtve ribe.
Zelo sem bil razočaran nad tem, kar sem videl. Spraševal sem se, kako je to mogoče. Mislil sem, da je verjetno to samo na tem mestu in da je kak zlobnež kriv temu početju. Sel sem od Mahovnika naprej ob Rinži. da se prepričam, če je morda še kje kaj oodobneea.
Na vsem obhodu ob Rinži, sem naletel na isto sliko. Kaj je šele z ribjim zarodom? Tudi ta je verjetno končal enako! Že tako je v Rinži bolj slab ribolov, ker je težko dostopna in ob sušnih mesecih skoraj nemogoča za gojenje tega športa. Poleg tega pa je še nečista in polna vseh mogočih stvari, ki pa ne spadajo v vodo ter tako ovirajo lov, ki je zaradi lišajev že tako in tako nemogoč. Zato ostane za nas ribiče — če bo še
so ljudje v vasi različnega mnenja. Eni so zato, da se jezero zasuje. Drugi pravijo, da je to preveliko delo, ki ga ne morejo opraviti. Tretji so mnenja, da bi to lahko uredili, če bi dobili vsaj malo pomoči za prevoz ma-
teriala od apnenice iz Pred-strug, s prostovoljnim delom pa bi vaščani napravili ostalo.
Kako bodo rešili to vprašanje, je odvisno od samih ljudi v Mali vasi. Delo ni tako veliko, da se ne bi dalo napraviti; samo začeti je treba, pa bo šlo. Če bodo rešili to vprašanje, bo dobila Mala vas še lepši izgled.
tako stanje vladalo na Rinži — le še Kolpa, katera pa je le predaleč za večino članov in tako smo primorani, da ostanemo pri Rinži. Res bo treba nekaj storiti, da se to stanje popravi, ker drugače bomo lahko Ribiško zadrugo razpustili.
Kot zvest ljubitelj te panoge, bi želel, da bi Ribiška zadruga Kočevje ugotovila, kdo je kriv za pogin toliko rib in zaroda ter na nek način resno zaščitila to lepo športno zvrst!
Clan RZ
V soboto, 14. oktobra je bil v gasilskem domu v Podpreski sestanek zastopnikov organiza-
SODRAŽICA
Gradnja zdravstvenega doma v Sodražici lepo napreduje. Kletni prostori do plošč so že dograjeni. Računajo, da bodo stavbo spravili v surovem stanju pod streho še letos.
PREDGRAD
10. oktobra je bil v Predgra-du posvet družbeno aktivnih žensk, ki so izvolile delegate za občinsko konferenco v Kočevju. Ženske so na posvetu obravnavale tudi razna gospodarska vprašanja, probleme matere in otrok .Sklenile so, da je potrebno urediti šolsko igrišče, razpravljale so pa še o drugih zadevah.
Upravni odbor PGD Predgrad je sklenil, da bo nabavil novo motorno brizgalno. Denarna sredstva že zbirajo; za pomoč so se obrnili tudi na ObLO Kočevje.
ROKOMET Ribnica : Grosuplje 28:23(15:13)
V petem kolu dolenjske rokometne lige so v Ribnici gostovali rokometaši Grosupljega. Domačini so zmagali z 28:23.
Italijani v
30. julija 1942 je pridrvela italijanska vojska v vas Travnik. Ljudje so v strahu trepetali, kaj bo z njimi. Vojaki so obkolili vas in pobrali vse može in fante. Odpeljali so jih na sosedov vrt. Zbrali so jih v dve vrsti: v eni so bili delavci, v drugi pa kmetje. Nekaj časa so stali tam in nestrpno čakali, kaj se bo zgodilo. Tedaj se je oglasil komandant: »Velika gruča naj odide takoj domov!« Moški v veliki gruči so bili veseli, druga skupina pa je morala ostati in je žalostno gledala za odhajajočimi ter ugibala, kaj bo z njimi.
Ko se je nekoliko stemnilo, so jih odgnali na Velike ravnice. Tu so prenočili. Spali so kar na prostem ali pa so se stisnili ob kakšnem grmu. Bili so trudni, žejni in lačni, a najstrašnejša je bila negotova prihodnost. Kamorkoli so se ozrli, na vseh straneh so jih stražili Italijani z napetimi puškami. Če bi hotel kdo pobegniti, bi ga takoj ustre-
Iz Podpreske
cij. Na njem so razpravljali o najbolj aktualnih problemih kraja. Kritizirali so premajhno
V razgovoru z vodilnimi ljudmi v podjetju smo zvedeli, da njihova delavnica v Kočevju, Podgorska ul. 18, telefon 393, ne bo izvrševala servisne preglede le na malih vozilih, ki jih največ vidimo na tem področju, pač pa tudi na ostalih tipih vozil, vključno poltovorna.
Podjetje razmišlja tudi o tem, da bi uvedli stalno dežurno službo ob nedeljah in praznikih tako, da bi bilo mogoče tudi v teh
Minilo je leto dni, odkar sem sem s starši preselila iz zelene Štajerske v Štalcerje pri Kočevju.
Prav rada se spominjam prijazne vasice Čadram, kjer sem živela. Čadram leži ob vznožju zelenega Pohorja. V šolo sem hodila v Oplotnico. Tam smo
Travniku
lili. Zjutraj, ko se je zdanilo, so jih spet postavili v vrsto. Prišel je komandant bataljona in izbral iz vrste še pet moških ter jih poslal domov. Ostalo jih je še osemnajst. Te so odpeljali v Sodol. Tu so si morali skopati jamo... mitraljezi so zapeli mrtvaško pesem. Padlo je osemnajst talcev. Doma so pustili žene, hčere in sinove.
Pa to Italijanom še ni bilo zadosti. Naslednji večer so zažgali vas Travnik. Gasiti in reševati ni smel nihče. Zgorelo je 105 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in precej živine. Zjutraj so ljudje jedli za zajtrk pečena jabolka, ki so visela na ožganih drevesih...
Osemnajst tovarišev počiva zdaj v skupnem grobu v Sodo-lu. Domačini so jim leta 1953 postavili spomenik. Nas in vse za nami bo spominjal na težke, a slavne dni naše zgodovine.
Danila Lavrič, Osnovna šola Loški potok
aktivnost režijskega odbora za gradnjo vodovoda. Vodovod bi bil namreč nujno potreben, saj so bili med letošnjo sušo vodnjaki v vsej Dragarski dolini skoraj popolnoma prazni. Pogovorili so se o vzdrževanju vaških strojev, pravilnem in pravočasnem zaračunavanju uporabe krožne žage itd.
V PRIHODNEM TEDNU
Padavine bodo prenehale, pričakovati je spet lepo vreme. Proti koncu tedna nevarnost slane.
dneh odkloniti manjše napake na vozilih,
V dosedanjem delu si je kolektiv te delavnice pridobil popolno zaupanje, saj so bili lastniki vozil z uslugami zelo zadovoljni.
Ko smo v delavnici opazili Tomosovega »Spačka«, so nam povedali, da za ta vozila še ne opravljajo servisnih pregledov, pač pa jih vzamejo le v popravilo. Delavnica že izvršuje ser-
imeli lepo novo šolo, katero smo imenovali šola »Pohorskega bataljona«. To ime je dobila po Pohorskem bataljonu, ki je bil uničen od okupatorja na Osan-karci pri Treh žebljih.
Tako kot tu, sem tudi v Oplotnici imela svoje sošolke in tovarišice rada. Tu, iz mojega novega doma, jim pošiljam prav lepe pozdrave. Danila Kozar,
4. razred osn. šole Kočevska Reka
Delovni kolektiv je še mlad, v novih prostorih pri železniški postaji, kamor se je preselil pred nekaj leti, pa raste in se utrjuje. Proizvodnja v podjetju raste iz leta v leto. Petletni plan, ki je bil predviden do leta 1962, bodo izpolnili že letos.
Tudi izobrazbi kadrov posvečajo veliko skrb. Pred kratkim je izobraževalna komisija organizirala tečaj za polkvalificira-ne varilce. Na tečaj se je prijavilo 16 kandidatov in to predvsem mladi delavci. S tečaji hoče podjetje pridobiti potrebne
visne preglede motornih koles znamke »Tomos« in NSU »Pretiš«, v popravilo pa sprejema vse vrste osebnih in težkih motornih vozil ter strojev.
Na prostornem dvorišču med delavnicami in halo, kjer so shranjena vozila sprejeta v popravilo, so uredili novo perišče in napravo za mazanje, kar smo zadnji dve leti, ob hitrem naraščanju števila vozil v Kočevju, zelo pogrešali.
Višja šola v Kočevju
Hiter gospodarski razvoj našega področja terja tudi ori-merno izobražen kader. Za pri-učevanje srednjega strokovnega kadra že rlela več raznih šol, medtem ko nimamo v občini še nobenega oddelka kakšne višje šole. Prav zdaj pa se zavzema Delavska univerza za ustanovitev posebnega oddelka Višje komercialne šole. Podobno, kot sta TSŠ za odrasle in ekonomska srednja šola za odrasle podružnici ljubljanskih šol pri zavodu za izobraževanje odraslih, naj bi bil oddelek višje komercialne šole v Kočevju podružnica višje komercalne šole v Mariboru. Za ustanovitev oddelka v Kočevju je potrebnih najmanj 10 do 15 prijavljencev, ki morajo imeti vsi dokončano srednjo šolo. Šolanje bi trajalo 4 semestre ali 2 leti.
strokovne kadre. Tečaj je vodil inštruktor inštituta za varjenje-Predavanja, kakor tudi praktično delo je bilo dobro organizirano, da so tečajniki veliko pridobili na znanju.
Tečaj je trajal en mesec v popoldanskih urah, da proizvod-
nja ni trpela. Tečajniki so se za izpit dobro pripravili in ga pred komisijo uspešno napravili. Kolektiv se kot celota prizadeva za dvig strokovnih kadrov ;n s tem tudi za večjo proizvodnjo; zato dosega lepe uspehe.
1. RAZPIS
Kegljaški klub Kočevje razpisuje mesto postavljačev na kegljišču v Gaju. Interesenti naj se prijavijo pri tajniku kluba Volfu Blažu, ObLO Kočevje, najpozneje do 30. oktobra 1961. Pogoji: starost najmanj 15 let, plača 100 din na uro.
2. RAZPIS
Kegljaški klub Kočevje razpisuje mesto oskrbnika kegljišča v Gaju, ki bi istočasno vodil biffe na kegljišču. Zaže-ljeno je, da se za to mesto prijavi zakonski par, katerih jo eden bil že zaposlen v gostinstvu. Plača po dogovoru. Rok prijave je do 30. oktobra 1961, vložite jo pri tajniku kluba Volf Blažu, ObLO Kočevje.
Mala vas in njeno jezero
Tragična slika na Rinži
čj)uutie£ki kotiček Moj domači kraj
Uspešno opravljeni izpiti
V Kovinskem podjetju v Ribnici je zaposlenih že 80 ljudi. Glavni proizvod podjetja so gradbena dvigala in betonski mešalci, ki jih podjetje izdeluje v kooperaciji s SKIP Ljubljana. Kot stranski proizvod izdelujejo še železne samokolnice z gumijastim kolesom in še nekaj drugih proizvodov za prevažanje, kakor tudi pluge za oranje.
Udeleženci varilnega tečaja
»Odselila se je,« mu je Herrick segel v besedo. »Zapustila me je. V okrevališče se je odpeljala, niti po telefonu noče govoriti z menoj. Slušalko sem dvignil v upanju ... In je utihnil.
»Razmišljal sem o tistem, kar ste mi povedali,« je rekel Gray. »Nekaj bi vas rad vprašal. O čem se še nisva menila... Iločem reči, kako |e bilo z Beverly in s Pollardom. Ali je Eileen govorila resnico?«
Herrick je molčal nekaj trenutkov, potem pa se je oglasil:
»Pollard mi je rekel, da vse skupaj ni nič res. Verjamem mu.«
»Kaj menite, zakaj ga je Eileen obdolžila?«
»Mislil sem, da ne ve o Beverly in o meni. Pa ve. Skušala je ščititi svojo mater, ko je storila, kar je pač storila. Seveda pa ni povedala pravega razloga. Bleknila je prvi izgovor, ki ji je prišel na misel. Rekla je, da je bil Pollard, namesto da bi imenovala mene.«
»Da,« je rekel Gray, »mislim ,da je bilo tako. Ali je Pollard sploh poznal Beverly? Mislim pred tistim večerom. Sta se kdaj srečala?«
»Ne da bi vedel,« je rekel Herrick.
»Pa Melisso je poznal?« je nadaljeval Gray. »Ali je sploh kakšna zveza med sestrama in Pollardom?«
»Ne, seveda ne,« je odgovoril Herrick. »Nikoli se niso...« Herrick je nenadoma utihnil. Gray je čakal.
»Kako ste rekli?« je vprašal čez čas.
»Skušam se spomniti. Nikoli doslej nisem razmišljal o tem.« Spet je umolknil. »Povedal sem vam, da sem Melisso spoznal po naključju, nisem pa povedal, kje je bilo. Srečala sva se v veži poslovne hiše. Pred vrati me je nagovorila. Rekla mi je, da me pozna. Občutek sem imel, kakor da si je pač izmislila ta način.« Utihnil je.
»Da, in?« ga je vprašal Gray.
»Prihajal sem iz Pollardovega urada,« je rekel Herrick.
Gray je zažvižgal. »Kaj vam je rekla Melissa? Skušajte se spomniti!«
»Ne vem natanko. Nekaj takega kot »o, zdravo, žal mi je, da sem pozna.« Mislim, da je rekla tako. Kaj menite. Gray...« Umolknil je, potem pa nadaljeval: »Ali me je navsezadnje zamenjala s kom drugim? Gray, ali sva si s Pollardom tako zelo podobna, mislim po postavi, če imava svetlobo za hrbtom?«
Gray ni takoj odgovoril. Tiho je žvižgal predse in razmišljal: »Ce to ni bil zelo spreten prijem lepega dekleta, mora nekaj tičati^ za vsem tem.« V slušalko pa je rekel: »Že mogoče, kajne? Podobna sta si res, vsaj po postavi...«
*
Potem ko je Gray odložil slušalko, se je zleknil na postelji in razmišljal. Cez čas se je na-
smehnil, iztegnil roko in zavrtel drugo številko. Slišal je globoki bas advokata Quina: »Halo!«
»Michael Gray. Ali sem vas zbudil?«
»Saj ste me res, presneto. Kaj je?«
»Žal mi je, vendar nisem mogel čakati. Mislim, da vem, kdo je ubil Beverly Bond. Seveda je le domneva. Vašo pomoč potrebujem. Jutri zjutraj mu bova nastavila past.«
»Komu?« Advokat Quine ni bil več zaspan.
»Ncilu Pollardu,« je rekel Gray.
Advokat je molčal nekaj trenutkov. Gray je slišal njegov dih. Potem je rekel advokat: »Nadaljujte!«
»Za zdaj samo v grobem,« je pohitel Gray, »o podrobnostih bi se menila kasneje. Po moje bi se moglo zgoditi tako, kakor vam bom povedal. Ali se spominjate Melisse Lowe, Beverly n e sestre? Zdi se mi, da je Melissa nekje izbrskala fotografirane dokaze, ki bi jih lahko uporabila za izsiljevanje Pollarda. Šla je v Pollardov urad, da bi se pomenila z njim. Ugotovil sem, da ga jo na videz poznala. Mislim, da ji je kasneje skušal z vlomom odnesti tisto reč iz stanovanja. Njegov pomočnik jo je ubil, Pollard je bil sokriv umora. Bil je priča njene smrti.«
Gray je utihnil, advokat pa je molčal na drugem koncu žice. Potem se je Gray odkašljal in nadaljeval:
»Tistega ni dobil v roke. Mislim, da je imela tisto reč Beverly, Melissina sestra. Najbrž se je spustila v isto igro. Izsiljevala jt denar, grozila mu je s fotografskim posnetkom. V začetku svoje kariere ni mogel dovoliti, da bi listi slabo pisali o njem. Mislim, da sta se zmenila pri Srebrni copati v soboto zvečer, da jo bo obiskal doma. Iz tega ali onega vzroka je sklenil, da se ne bo več
dal izsiljevati. Mogoče je zahtevala preveč.«
»Kar nadaljujte,« je rekel advokat Quine, ker je Gray spet utihnil.
»Šel je k njej in jo ubil. Začel je iskati tiste posnetke, takrat pa je že Eileen tolkla s pestmi Po vratih. V naglici je na več krajih podtaknil ogenj, da bi uničil slike in vse drugo v Bcverly-ne mstanovanju. K truplu je vrgel Eileenin uhan, morda po naključju, mogoče pa tudi ne. Ušel je po požarni lestvi.«
Gray si je zamišljeno prižgal cigareto in povzel:
»Mislil je, da je na varnem, ko se je Eileen prijavila. Potem pa je prišel tudi Ferguson. To ga je zmedlo, zakaj Ferguson je bil navzoč tisto noč, ko je morala Melissa umreti. Vsekakor bi Ferguson lahko začel kar na lepem pripovedovati, kako je bilo v resnici, zato je Pollard tudi njega poslal na oni svet. Ker je vedel, da sem se pogovarjal s Fergusonom, in ker se je bal, da bi mi zdaj že pokojni možic lahko povedal preveč, se je lotil tudi mene. Prvič mu ni uspelo. Lahko bi spet poskusil, če bi mu postalo vroče.-«
Ker je advokat Quine molčal, je Gray spet začel: »To je moja domneva. Kaj sodite?«
Quine sc je odkašljal. »Ne vem, kaj bi rekel. Razmišljam. Kaj ste želeli, da bi storili?«
»Takoj,« je rekel Gray. »Takole si predstavljam vso reč...«
20
Dopoldansko sonce je sijalo na Quinovo pi' salno mizo, kjer so ležali kartoni s slikami. N» vsakem koščku lepenke po dve, ena od spredaj, druga od strani. Advokat je brskal po kartonih, ki jih je prinesel Gray.
(Se nadaljuje)