Najvefcji slovenikJ dnevnik ▼ Zdrnienih državah.
Velja za vm leto......... $6.00
Za pol leta...............$3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki-
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. IT* 75,000 Readers. ^M
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 290. — ŠTEV. 290.	NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 12, 1921. — PONDELJEK, 12. DECEMBRA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
RAZPOLOŽENJE NA IRSKEM ZA SPRAVO
POROČA SE. DA JE IRSKI RE PUBLIKANSKI PARLAMENT Z DVEMA TRETINAJVTA ZA POGODBO Z ANGLIJO. — UPLIV PREDSEDNIKA DE VALERE POSTAJA VEDNO MANJŠI. —
London, Anglija. 10. decembra.' Približno 120 članov irskega republikanskega parla.i.<*n'a se bo Vliele/.ilo seje. ki se bo Vršila pri-| 1'iKlnjo sredo in najmanj osemdeset izmed ■•■h soglasno r. oee-i ami Griffith«] in njegovih pristašev, se bo i/reklo za pogodbo, ki j'* bila sklenjena i»te<l zastop-riki Sinnfeir.eev te:* angleške \la<|e. Ta velikn večina pa bo celo presežena, «"■«* bo prišlo na jx>-v,*šje vjwasanje ali n;«j se predloži irskemu narolu celo vprašanje mirovne pogodbe / Anglijo v presojo i>otom plebiscita.
London, Anglija, 10. decembra. Poročila. ki prihajajo iz Dubli-iia, pravijo, da je pričakovati ži-\;ibne seje, k«- se bo sestal irski republikanski parlament prihodnjo sredo. — Vsa rnamenja kažejo, da bo ta ]>arlament z veliko \erino odobril pogodbo, ki je bila pretekli teden sklenjena z zastopniki irske republikanske vlade ter zastopniki Anglije.
I.lovd Geo rye je odšel na kmete, kar je znamenje dobre politične odnosa je v Angliji.
Bojazni, ki so se jnijavilc v trenutku, ko je irski prvoboritelj de Valera zavrnil mirovno pogodbo, sklenjeno z Anglijo, so popolnoma izginile in najbn.c je on bolj kot drugi vesel, da ni nikdo sprejel njegovih nazorov
Angleška j* v nos,t je vsa vzra-(ioH4*ena vsled te stvaii ter splošno domneva, da bo de Valera odstopil. kakorhitro bo mirovna pogodba odobrena tak'i od irskega republikanskega parlamenta kot engleakega narodnega parlamenta.
Neki odličen član sinnfeinske organizacije, ki se je vdeležil de-ia te organizacije od prvega pri-četka, j»* izjavil, da fco imel de Valera le malo podpore v republi-I anskem parlamentu, ki se bo sestal v Bredo. Kljub temu pa je pričakovati ostrega odpora od strani nespra\I jenih iti ekstrenii-stov. ki zahte- ajo absolutno neodvisnost- ter prekinjenje vsakih sti-1 ov z Anglijo.
Arthur Griffith, ki je prevzel odgovornost za sprejem mirovne pogodbe z Anglijo, se je večkrat
posvetoval z irskimi voditelji ter izjavil, da je zadovoljen s stališčem, katero to slednji zavzeli. Tudi de Valera je bil izvanredno znposljen tekom zadnjih p£r dni, n vsa znamenja kažejo, da večina naroda ni njegovih misli.
Irska katoliška duhovščina podpira z vsemi mogočimi sred-Mvi pogodbo, ki je bila sklenjena in to smatrajo za najbolj odločilen in važen znak. ker je znano, da so Irci eden najbolj klerikalnih m katoliških narodov na svetu.
Po mojih mislih ni de Valero pravilno nastopil, ko se je uprl
pogodbo, sklenjeni v Londonu — je rekel danes kardinal Logue. —-Sklieal sem sestanek škofov za torek, ker se hočem prepričati o i-jih naziranji'n če hočejo odobriti pogodbo ali ne. Meni se zdi, da je dežela v splošnem za mir in da vsi hrepene po tem. da bi bila pogodba potrjena kot je bila sklenjena.
Sir James Craig, ulsterski ministrski predsednik, sc je oglasil danes pri Chamberlainu ter mu nnkratko sporočil stališče ulster-ske manjšine glede dogovora med Anglijo in Irsko.
ZAPRAVLJIVA MARY.

T-nritmai y JIH'H j ji mmmmrmr r-	y
UDAREC PROHIBICIJSKIM ŠPIJONOM
POROTA JE NA STROG NAČIN OBSODILA POSTOPANJE PRO-HIBICIJSKIH AGENTOV. — P ETNAJST IZMED SEDEM IN DVAJSETIH SLUČAJEV V BRO OKLYNU JE ODPUŠČENIH.
Broklynska velika porota je stavila v soboto slučaje, v katerih so se policijski in prohibicij-
lija, nakar ga je policist aretiral.
Porota je teca lekarnarja eo-jilasno oprostila, ker se je polici-
s-ki agenti po slu žil i zavratnih ja poslužila hinavskih in grdih sredstev, da zalotijo one lekar-1 sredste*-. da ga spravi v zadrego, narje. ki so imeli pravico proda-! Nadaljni slučaj se je t ileal ne-jat\ žganje, v vrsto, ki se tiče o-1 kili William in John Kassack,
Slika nam predstavlja sobo, v katzri js bila podpisana, mirovna pogodba med
in Anglije.
zastopniki Irske
ROMANCE NA ZAPADU ŠE NISO KONČANE
Takozvani "Killer" iz Arkansas jA pobegnil iz ječe. — Tovariš ga je usmrtil.
črncev so bili obsojeni na smrt. tudi neki zamorec, ki je pobegnil Šest liadaljnh črncev, obsojenih /njim. Njega so našli umirajo-
iia smrt radi sovdeležbe pri čega. Elaine plemenskih izgredih, jej Kot morilca tega desperada išče vrnilo prostost, katero jim je .b sedaj nekega Howarda iz Gar-nudil Slaughhter. (Radi plemen- land okraja, ki je bil obsojen
si;-h izgredov obsojajo v Arkan-shsu in drugih južnih državah
mi tri leta ječe radi ponarejanja čekov. Morilec je bil proti ve-
Little Rock, Ark.. 10. dec. Tom Slaughter, "The Killer"', zopet na prostih nogah.
Najbolj notorični bandit
je
Pariz, Francija, 10. decembra. Tukaj se glasi, da m carinski uradniki v Ne\» Yorku že oblizu-jejo usta vspričo pričrkovane bogate žetve, ko bo prišla Mary Fickford s parni kom "Paris" nazaj v New York. Tukajšnje mo-distovke izjavljajo, da si je nakupila Mary štirideset novih o-blek, "za vsako razpoloženje drugačno".
Mar>' ima rajše obleke z dolgimi kikljami ter izgleda v njih večja m bolj stasovita. Čeprav se tukaj splošno imenuje Mary in njenega moža najbolj zapravljiva ameriška gosta v Parizu, je Mary vendar izgub.la dvanajst funtov na svoji teži Odločno se nadalje za ni kuje poročila, da je pričakovati prirastka v družini.
črnce na smrt le razlitega, ker [čem prijet. Izjavil je, da se je so branili svoje domove proti ta- i.otel osvetiti radi krivic, katere kozvani "beli" drhal i.	mu je Slaughter preje storil. Iz
Le ena. medla luč je svetila te- j i^tnišniee je baje pobegnil edi-!;om preteklega večera. ko je uole v namenu, da ga umori, in Slaughter poklical stražnika, po j Ko je slednjega zadela usode-"gunman" na jugo-zapadu je ušel imenu Herman Vezzolie ter mu | polna krogla, je bil star manj iz smrtne celice v tukajšni jetni- r(»kel. da ~e bolan. Prosil je za Vot sedemindvajset let. šr:ici ob poldesetili zvečer in sko- nadaljno odejo in ko se je Vez-j V zgodnji mladosti se je že /i pet ur je vladal v jetnišnici, ' jr.olie vrnil, ga je spremljal Tom lotil zločinske obrti. Najprej je
bil aretiran, ker je kradel avtomobile. V glavnem je bil za-p osi j en v severnem Tex asu in Oklahomi.
Leta 1916 je ušel iz neke jet-nišnice v Dalas okraju, kjer je ravno tako kot zadnjič oprostil sedem svojih sojetnikov. Pozneje bil aretiran v Oklahomi ter no si a n y državno jetnišnico v Tex-fcsu iz katere je tudi pobegnil.
dokler ni izginil v temi v smeri C oppersmith. nadaljni paznik, proti jugu.	pa nj bilo mogoče potisniti
Ponudil je prostost vsem onim odeje skozi mrežo je Vezzolie od-jetnikom, ki bi jo hoteli sprejeti, vrata, a medtem je Copper-le šest jetnikov mu je sledilo smith nameril na zaprtega ban-v prostost kot je usojena be- ,}ita svoj revolver. Takozvani guncem.	,"bad man" pa je bil hitrejši. Po-
Karijero Slaughterja v zadnjih tegnil je iz žepa svojo avtoma-par letih je značila cela vrsta tično pištolo, katero mu je nekdo obupnih dejanj in njegov beg je vtihotapil v jetnišnico ter vsklifc-prišel danes par dni predno bi nij.
'imel umreti na eletričnem stolu.| _ Spusti navzdol svojo puško, V obsodbi se je glasilo, da mora Tom Coppersmith, sicer te ubi-umreti dne 15. decembra.	j •
Pred manj kot tremi meseci je," Coppersmith je povesnil roko vprizoril Slaughter poskus, da -m Slaughter jc razorožil oba paz-.pobegne z jetniške farme pri ' j-j^
t'.h državnih in zveznih oblasti, ki preiskujejo domove in javne prostore brez dovoljenja. Porota je izjavila, da ne bo izrekla niti ene obsodbe nad človekom, katerega so prohibicijski agenti speljali na led. Izrekla se je tudi strogo proti invaziji privatnih domov od strani policijskih in prohibicijskih agentov.
Vsled tega stališča, katerega je zavzela porota, je slednja odpustila petnajst izmed sedem in dvajsetih slučajev.
Kot se glasi, so porotniki izjavili, da so pripravljeni na vse mogoče načine prispevati k temu. da se zatre butlegarstvo in javno prodajanje ouojnih pijač, da pa ne bodo trpeli niti izdaleka kršitve zajamčenih prostosti, ki se tičejo nedotakljivosti privatnih domov.
Med onimi, katere je velika i>o-rota oprostila, se je nahajal tudi neki Albert Green, lekarnar s tretje Ave. v Brooklvnu. K njemu je p. išel namreč neki policist, ki ;o izjavil, da ima od nekega prijatelja naročilo, naj kupi v do-'.ični lekarni pint žganja. Dotič-r.i človek je baje preje vzel nekaj žganja proti receptu zdravnika Lekarnar je v dobri veri. da ima opraviti s poštenim človekom, izročil policistu zahteveni pint, žga-
dveh bratov, ki stanujeta na Van Brut St. v Brcoklynu Mrs. William Kassack je sporočila policiji, da kuhata oba brata v svojem stanovanju žganje. Policija je našla na dotične-m stanovanju majhen žganjekuh, majhen kotel, iz katerega je bilo mogoče spraviti po celih urah napora le par 'drin-kov' žganja. Oba brata sta bila skozi petnajst dni v ječi in porota je izjavila, da je petnajst dni trajajoča zaporna kazen zadostna pokora za greh, katerega sta storila.
ZASTOPNIKI VELESIL SO SE SPORAZUMELI
Štiri velesile so sklenile deset let trajajočo pc^cabo glede Pacifika. Štiri točke pogodbe.
IffišS ESS Q£3I E22 QE5S
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m peUm nato teka IzvrSaJej« p« aiikl ceni, sanesljiT« ln hitre. VtermJ m bile nafte cene Mete: Jugml&Tija:
Rupeftiljn m ■■ fcijr peftse In Izplačuje "Kr. pofttnl Murni urad" In »Jadran** banka" v UntlJaaL
300 kron.....$ 1.35 1,000 kron ...... $ 4.30
400 kron.....$ 1.80 5,000 kron.....$21.00
500 kron ......$ 2.20 10,000 kron.....$41.00
Glasom naredbe akiMrstTa aa poftl« In brzojsv v JugosfciviJl |« Mdaj MMfat« Un nakasaratl neske poten p<Ae edlnole t dinarjih; ca rate Mtri krene ha bplahw en dinar; razmerje med dinarjem In hrene eetane taraj nespremenjeno.
ZUh)n 2B Miedicd ozemlje:
In teplatuje "Jadranska banka" v
50 lir .....S 2.80	500 lir ______ $23.00
100 lir ...... $ 5.10	1000 lir ...... $46.00
300 lir ......$14.70
Nemika Avrtrija: mm sadnje poiio In taplaluje "Adrlattoehe Bank" mm
Dunaju.
1,000 nem -avstr. kron $ 0.95 10,000 nexn-avstr. toon $6.00 5,000 nem.-avitr. kron $ 3.50 50,000 nem -avstr. kron $25.00
Ti iiteirt dranrjn sedaj nI stalna. BMsnJa se feflmt neprftiaks-Tano; Is teca naleta nam ni moffofte podati natnntee cene vnaprej. Ml raiunMO pa ceni letegn dne kot nam poslani denar dospe ▼ roke.
KJ fKTilnl iss^iaillr* "Jadranske Banke" In njenih podrui-sto ImanTnJamtcos toranrodno usodne pocoje. Id bodo velike ko-rlaU sn sna, ki ss fte nil ss bodo poshrferall naie banke.
Dsnsr nam Je poslati naJboU pa Dsmestto Msnej Ordet, aU pa po Now Tssfc Bank Drafl
myg aiw»t STATE BANK, 82 Oartlandt Bt., New York
.Tusker in tam je ubil pri tem poskusu nekega sokaznjenea, straž jiika ter težko ranil dva nadaljna. Njegov beg jo bil preprečen vsled uspešnega ognja drugih stražnikov.
Zločin, radi katerega ie bil_ Slaughter obsojen na smrt. je iz-'
Slaughter je nato odprl vrata jetniškega oddelka. Zaklieal je: - Kdo hiee Iti z menoj?
Šest mož je stopilo naprej in sedem ljudi, ki so bili prosti, je '.aprlo ostale nazaj v njih kletke.
S svojimi tovariši, ki so se pre-
,	„ .mikali naprej drug za drugim,
vršil slednji spomladi leta 1920.1^ Slanghter prisilil neko bolniško
ŠESTSTO LET STARA TOŽBA V FRANCIJI
Glede veselja za tožarenje prekašajo Francozi celo naše kranjske kmete.
POMOČ ZA RUSE.
Pariz, 10. dtn\ -- - Brez dvoma najstarejša tožba na eelem svetu je bila zopet obnovljena v mestu
Washington, D. C . 10. dec. — Komitej poslanske zbornice za vojaške zadeve bo danes poročal o resoluciji, s katero se avtorizira vojni department, da da na razpolago za štiri miljone dolarjev vrednosti zdravil in bolniških potrebščin v pouioč ruskih okrajev, kjer prevladuje lakota.
Senat je sprejel resolucijo, v torek, potem ko je predsednik priporočil, naj pomaga kongres stradajočim Rusom. Komitej poslanske zbornice pa je sklenil o-mejiti pomoč na štiri miljone dolarjev.
Franciji ter zapadla pozabijenju,
ko je bližini Hot Springs "bilj^Vežni^o, da' se je pokorila nje-1Nancv. Ta*tožba'se je^^pmela pred « skozi vse te zadrege, preobrate nekega Rowe Browna, pomožne-l oyim poveljem. Ta ženska je j več kot šeststo leti in čeprav se je [m revolucije je ala tožba mod ob-a šerifa.	'morala prebuditi wardena Demp-Jv č««" r.rvt«lr»i ,.,1 f^T.-^t	icinama t'hasllla m Meussia na-
Njegov beg danes zvečer mu
je v glavnem posrečil radi re vol-1 družino so je verja. ki se je nahajal v njego-» eelice v ^
J----- --------. 1 „ hi najraise udu pazniKa
wardena Dempseya, njegovo zeno (	'cclih pet ur po
m dve hčeri slednjih, da so se n^m#b iz celice je ost
seva in njegovo zeno in eelo nato zaprlo v&rno katerih so se preje
vi posesti in katerega mu je naj-jLa]iaja]i možje, obsojeni na smrt. brž neki njegov sokrivec vtoho-j -laughter se je nato polastil tapil v ječo. Prekanil je stražni- ^ontrole na kuhinjo. Bil je poke, ki so bili v službi ter prišel po]noma miren tekcm eelefra poje na prosto, kjer je lahko pove- ^f ja.^oglasno z izjavami pre-ljeval celemu jetniskemu oddelku Sf.negenih stražnikov a predno je poslopja. Teroriziral je uradnike rapastil jetnišnico, je izjavil, da .m kaznjence obenem ter prisilil bj J)ajrajše „bil paznika Vezollie.
posreče-
........________„ ostal v jet-
podali v oddelek, kjer so bili na-	frdo prepri£an, <]a se mu
stanjem jetniki. Tam jih je za- ()o reeil be„. Skozi tri'ure te-prl v celice namenjene za na ,;om	-aga SQ bHa vrata jet_
smrt obsojene zločince.	hišnice na široko odprta in war-
Kmalu po poldrugi^ uri zju- ^ je danes zjutraj po svo.
traj je sklenil, da je cas pobeg-	oproš5eilju Rjavil, da se ču-
niti. \ zel je Dempsy-jev avto- '4. kako Lj bJlo mogoče da ni mobil ter odhitel v južno smer. ^ vzbujena javna radovednost kmalu nato se je peljal skozi	^ (lofrodkov> ki so se od.
Benton, pet m dvajset milj južno igravali v jetnišnici.
od tukaj ter se spoprijel v bitki ■	_
z mestnim maršalom, ki je bil
obveščen o njegovemu begu. Mar- Pozneje zvečer je prišlo pQro-šal pa ni mogel ustaviti pobeglega Čilo. da je v divinah Saline okra-zloeinea, nakar «o bile v vseh ja eden izmed pobeglih kaznjen-sosednili krajih in mestih orga- cev ustrelil Slaughterja. •lizirane pose in sicer povsod, kjer Ta umor je izvršil edini belo-bi mogel priti Slaughter skozi, kožec, ki je pobegnil s "Killer-Petorica mož, ki so pobegnili jem" vred. Šerif Crow iz Saline s Slaughterjem. je obstajala iz okraja, ki je iskal begunce, je črncev in le eden med njimi je potrdil tozadevno poročilo. Razbil bel mož. Štiri izzmed pobeglih ven Slaughterja je bil umorjen
asu potekel od takrat naprej,j'-'inama vprizortlo več poskusov, da se* na- PieJt brez konca in kraja. \ pripravi konec tej tožbi, je ostala Voljeni so bili neštevilni posku-si, slednja še do danes- živa ter se'<la se dovede k pamoti prebivalce vlekla od generacije do geueraci-|^'h dveh občin, a tam zgoraj, v je. brez konca in kraja.	Jura pogorju, s-) ljudje trdih bu-
Tožba se je pričela leta 1232, ko tic in svojeglavi kot mule. Za je bil sestavljen kraljevi Čarter,1 prebivalce teh dveh občin je njih s katerim se je razdelilo *par ora- tožba prav tako važna kot za Irce lov sozda v Jura pogorju med ob-'»j"h boj "proti Angliji, a dasedaj einama Charsilla in Muessia Sko-'m vstal v Juri še noben Lloyd zi dobo skoro stotih let sta bili ti »Jeonge, ki bi spravil razburjene občini očividno zadovoljni s to "duhove ter pokopal bojno sekiro razdelitvijo, a usodepolnega leta'mod obema občinama. 1313. so prebivalci občine Char-| Tožbe hi protitožbe, ki so se silla zahtevali zase de.l gozda, ki vlekle skozi več kot šest stoletij, se je nahajal takrat v posesti njih'so s*tale več kot je vredno tisoč sosedov iz c«beine Meu*sia.	| takih pareel gozda, glede katerih
Besedilo čarterja, izdanega od se vrši tožba, a to ni imelo nobe-kralja, se je izkazalo kot zelo'nega piliva in vedno zo^)et se je zmedeno ali konfuzno in dotične dvignilo vprašanje spora.
Washington. D. C., 10. dc. — Besedilo pogodbe, ki je bila shle-njens. danes v namenu, da se zavaruje mir v Pacifiku, in katero so podpisale Združene države, Anglija, Francija in Japonska, je naslednja:
— V namenu, da se ohrani splošni mir in vzdrži odnosne pravice plede otočnih posesti in otoČ-r.ih dominijev v Pacifiku, smo sklenili pogodbo, katero so podpisali naslednji zastopniki omenjenih držav:
Predsednik Združenih držav Severne Amerike;
angleški kralj v imenu Anglije, Kanade. Avstralije, Nove Zelandije in Indije;
predsednik francoske republike;
japonski cesar.
Člen T.
Prizadete stranke b>- ;e dogovorile. da bodo vpoštevale medsebojne pravice z ozirom na svoje otočne posesti in otožne domini je v Pacifičnem oceanu. Ce bi prišlo do katerihkoli sporov med pri-rndetimi strankami glede katere-kojega vprašanja, t'l:ajočega se tozadevnih pravic, katerega bi ne bilo mogoče zadovoljivo rešiti di-plomatičnim potom,, je treba pozvati vse prizadete stranke na skupno konferenco, na kateri bi f e razpravljalo o tej stvari.
Pred kratkim se je prizivno sodišče v Ij^-sanconu zopet enkrat izreklo v prilog občini Charsilla a občina Meussia je .spravila ta-
pareele so bile pripisaJie tožite-ljeiu. to je občini Charsilla. Občina X«ussia seveda ni mogla sprejeti takega sramotnega poraza m dvignila -priziv proti tej odločitvi. I ko j eelo zadevo v Pariz in kasa Proti novi razsodbi je bil vložen (cijsko sodišče je razveljavilo raz-nov priziv in tako so šle stovari st»dbo v Hesanconu tei* razpisalo naprej skozi eelo zgodovino Pran-j novo razpravo v Nancy. Ta ab-cije. Kralji so izgubili svoje gLa-.ravnava se sedaj vrši, a nikdo ni-ve, revolucije so razcepile deželo m a niti najmanjšega upanja, da na tisoče strank. L.udoviki vaake bo pomeojala konečni konec cele-vrste in baze so vladali in zapet | ga "'businessa". Tožba je preveč izginili, dva Napoleona sta se(interesantna, da bi se mogla ie dvignila v vsem sijaja, »da vladata končati.
Člen II.
Če bi bile tozadevne pravice ogrožene potom agresivne akcije, katerekoli druge sile, se morajo združiti vse navedene sile ter priti do skupnega sporazuma glede najbolj uspešnih odredb, da se ugodi potreb im.
'4 r
Čien m.
Ta dogovor naj velja za deset let od časa. ko bo uveljavljen. Po preteku tega časa ima vsaka posamezna prizadeta sila pravico izstopiti iz zveze po obvestilu dvanajst mesecev vnaprej.
Člen IV.
Ta dogovor naj bo čimprej v polnem soglasju z ustavnimi metodami prizadetih sil odobren ter naj bo uveljavljen takoj po shranjen ju tozadevnih listin v \Vash-ingtonu, D. C.
T5LAS NAHODA. 12. DEC. 1021
"GLASNARODA"
j » _
•LOV t. NI AH DAILY mux antf Publish*« toy	____
>	MUHIC PUBLISHING 00MPAH1
trn Mrpwatlan}
FftAMK UKIKR, PflllOiH	LOUIS BENEDIK. TrMKlW
PMwa of BimIiwi of Uw Corporation and Addrsuo« ml Above Offlctors: M CortUndt ttiMt •arouoh of Manhattan, New York City. N. Y.
"Qlaa Naroda1* fcSaJa vsaki dsn Irysamii nedelj In praznikov.
Z* rata tata »olja	Hat aa Amnki Za	New York xa eaio lata	ITJM
tm Caned*	|MI za pol !«rtm	W
Za pel leta	H.00 Za Inozemstvo za c*lo Ma	$7M
Za ietrt lat«	«t.sa >a pal lato
L A • H A K V P A
(Voltr, oT Oa mepfd) "
Day Cue«* Scvtfaya and ■•Man.
•toerr'ptlr^ re arty
tleofwente on Acree.nent.
brer podpiaa ta will i ill aa n» prtobt?ttnir na| aa btazoroK po-po Money Order. 7T1 ■rr*rn«nbt kraja naroCtrlkoT pmataM. Ok a* aaa tntfl projtaio M%al»Ba »asnasrt. da bttreja u.-Jdemo naaloTnlka-
Coftlandt
O L A « N A * O D A
•orooffi of Manhattan. New York, N.
Tv.*ph«n«: Certlandt 2X79
V.
meinbe, ki bi fc tikala rednosti ecrkvenih praznikov.
Oče de la Briere. eden najb« lj odličnih znanstvenikov v katoliškem kolegiju, vstraja prav posebno pri zahtev, da se revizija ne tiče Božiča, Velikenoči. in druuih krščanskih praznikov, ko bi se skušalo spra\iti so^nčro leto v soglasje s kolednijem. On smatra kalkulacije katoliškega astronoma Dugout kot edini sistem, ki bo najbrž zadel na splošno odobravanje. Soglasno s tem sistemom, bi se napravilo dan Novega leta posebnim dnevom vsako loto in sicer •ned 31. decembrom in 1. januarjem. Če bi se sprejelo to. bi bilo treba 7e še par malenkostnih rektifikacij. da se odpravi majhne solarne varijacije, ra ku*- bi bilo trebit mednarodnega dogovora.
Drugi učenjaki, kot naprimes profesor Anlover. čtan francoskega zavoda, pa izjavljajo, da je treba izprememti celi sistem mesecev in tednov. pra\ kot se ga je izpremenilo ob sprejemu Grego-rijanskega koledarja, ki je stopil na mesto Julyanskega. Andoyer ;o mnenja, da je mogoče sedanj' f istem prestopnih let premagati le z ustvarjnjem leta. ki bi obstojalo iz štirih delov. k.»jih vsaki tu imel trinajst tednov in končni mesec vsake četrtine po 31 dni. z naknadnim dnem sempatam, da se spravi koledar v soglasje s soln-eem.
Ca se človek spomni, na kakšne težkoče se zadene, če se skuša navadnemu narodu predočiti potrebo takih izprememb in če se nadalje spomnimo via ni bilo mogoče francoskim kmetom ubiti v glavo, da bi se posluževali drugih imen za mesc.«. uveljavljenih od revolucije, moramo priznati, da bo ostal koledar, še dolge generacije tak kot je danes
PREPOVED STRAJKA.
Pivtl kratkim je naslovi! (iv<.aiU< <liiik llardiu^ na kongres poslanico. V nji izraža željo, če bi bilo mogoč« dobiti kak instrument. s katerim bi se prepričalo štrajk.
Ta želja je vzbudila preeej nevolje pri American F( deration of Labor. Toliko nevolje, <la je organizacija izdala' eelo nekaj malih protestov.
Iz teh protestov je razvidno, da so bili linijski uradniki že pripravljeni na zvezno prepoved štrajkov, ki naj bi se izvršila po uzoivn kansaškega industrijalnei;a razsodišča.
Dosedaj pa še nikdo ne ve, kaj pravzaprav misli vlada. Kapitalistično časopisje pravi, da ne ^tc za splošno prepoved štrajkov. Tega mnenja so baje tudi vladni krogi.
Vlada bo baje najprej zahtevala od kongresa, naj ustanovi delavsko oblast za premogovno industrijo, ki naj bi imela iste polnomoči k«»t jili ima železniška delavska oblast.
To bo le zaenkrat. "Ta bodo psu počasi rezali rep ne bo preveč bolelo.
Delfnlnjalcem je veliko Asi Štrajki prepovedani. Po sebno pa štiajki v premogovni industriji.
Spomladi nameravajo premogarji zastavkati. Pogodbe. ki s«> v veljavi, bodo potekle meseca marca.
Iz Slovenije.
Peter Zgaga
Dve zvezi sia bili zadnji čas vstanovl jeni. da napravita mir na svetu.
Prva je bila Wilsonova Liga narodov, druga je Jlardingova Zveza sil.
Da bo res na svetu mir. mora najprej med obema izbruhniti vojna.
■£■ * *
Advokati in zdravniki na dolgo in široko oglaša jo: Pridite k meni. vprašanje nič ne stane.
Rojak gre in najprej vpraša
—	Ali res vprašanje nič ne stane?
—	Vprašanj" nič — 11111 odgovori dohtnr prijazno — toda odgovor stane pet dolarjev.
* -*
*
Mene je obdolžil Pater Skaza bogoskrunstva.
Če bi mu kaj rekel njegov stanovski brat. bi mu brezdvoma za-liičil krvoskrtiustvo v obraz.
Sugnshroaitfika
Ustanovljena 1. 1S98
jKatnL 3feitturta i
i
Inkoruorirana 1. 1909
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
"zaenkrat" pa pomeni, da iz golega usmiljenja, da
ležeče na tem. da bi bili
Iz Prckmurja.	(jima je šele pred kratkim odmeril j
!z Murske Sobote poročaj.«: Ni.svet. Ko pa je Rihtarjeva kljub j še prenehala topla jesen s svojo temu -dobila pred par dnevi Go-dolgotrajno sušo, ko je prišel ko-jstinčarja z vozom na njenem sve-nečno v noči od 21 na 24. okt. ta-'tu. je vzela «ibico in htela pognati ko zaželjciii potrebni dež. Oddah-ikonje naprej. Medtem pa je sko-nil se je naš "kmet -ratar in marsi-čil Gost.inear, ki je Rihtarjevo kaka guba se je izgubila na nje-'zgrabil in jo vrgel s tako silo ob •rovem*obrazu. Imeli smo sicer le-:tla, da si je poškodovala de?nio rope dneve tudi po 24. oktobru, to-! ko. Zadeva prkle pred sodišče.
da vremenska stanovitnost je* po-j jemala bolj in br>lj. Vsi vetrovi sel
'"Ta pa je humorist'\ — je rekel nekdo, ko je prečital mojo kolono.
O, če bi yideVmoj kisel obraz ko pišem "Zgago", bi nikdar ne rekel kaj takega.
Edinole Z.'.Kra jskov je še bolj
kisel tedaj, ko meni odgovarja. ^ * *
Iz "Jutra" posnemam:
jemala bolj in bolj. Vsi vetrovi sej O sajenju tobaka v Sloveniji. y vileži pri Slovenski Bistricr bore za nadvlado, zmaguje pa vo-j Z ozirom na ipritožbo sadilee^ se je poročila gospodična Malč: gršek. tisti ostri krivec, ki prihaja tobaka iz ptujskega okraja je bil j Vehovar z gospodom Ilinkom »hI nekod iz madžarske nižave in poslance Samostojne kmetskejKapunom.
ki pogodi v vsako še tako majhno j stranke Mrmolja dne 34. nov. prij	;Malč\ s kapunom si p<
odprtino ali špranjo. Mrzla jutra upravi državnih monopolov. Tam} ne boš josti ua boljšem, nastopajo, in slana mori neusmi-j«> dobil nastopna pojasnila. Dr ' ljeno. Kmet je napravil, kar je /ava nikjer ne vsiljuje sajenje to-mogel: oral in^sejal je. priprav- baka. V Sloveniji je bilo dovolje-Ijal steljo, drva itd. Zgodaj vse j a-" no sajenje tobaka samo na Lzrec- ^^ slona no žito i« trpelo sipriČo suše, po- no prošnjo. Od tobaka, pridelane-11>riJ " S (> ' "	.
nekod k eel«' usahnilo. Kako hu- ?a v Sloveniji, uprava ne bo ime- . N('ka kospodR^na se je smukala do je to. ve posebno siromak, ki la dobička, ker se prideluje pri!-rog t igro ve kletke. Ne toliko zase mora boriti za vsako zrnce in »as le tobak slal^e vmte. to je to-'stran ^B™. kot zastran lepega dostikrat stradati, da si zagotovi bak za pipo. Neizdelan tobak se t bodoči kmh. Tako se je morala plačuje po isfi ceni, kakor ga pro-'ponoATio sejati rž. kar so občutili daja drža\a naprej v trafike. Po-
'težko zlasti siromaki. Pšeniea, ka-'slanec Mrmolja je priporočal, da' — To je nevarna služba, kaj kor splošno vse <etve, izvedene ob »i st-* obračala največja pozornost j ne? Ali se vam ie že kdaj kaj pri-pravem času,, kažejo dobro. U-|slov^u^eniu kmetovaleu in da bijpetilo? Premo^ai^ki baroni .SO Že pred več meseci naznanili, parno, da nas vera v grudo m njen ** p^^dpn-ala tudi v Sloveniji sa-j _ Seveda, enkrat sem stopil
plod v bodočem letu ne prevari, ditev tobaka.., če si morajo ž njo tigru
Zadnjič sem bil v Bronx parku. Vse živali so tam — od miš
mladega čuvaja, ki <ra je stražil Vsa boječa je začela pogovor žr jim:
da bodo znižali plače ter pogodbo temeljito izpremenlli.
Na zadnji konvenciji pi-einogarjev so se skoraj vsi izjavili, da se bodo borili do konca.
< V se bodo držali tega gesla ali ne, bo pokazala bodočnost. Vlada je pa pripravljena na vsak slučaj. To je razvidno iz Ilardingovih besed.
V Washingtonu sieer zatrjujejo, da premogovna delavska oblast nima nobene sodnijske oblasti, da ne more delavcev sifiti. zadovoljiti se z njenimi razsodbami.
Koliko je resnice na tem, se je jasno pokaralo pri diferencah, ki so nastale z zadnji čas med železničarji in železniškimi družbami.
. Železničarjem je bilo dovoljeno zavreči odlok železniške oblasti ter zaštrajkati.
Kakorhitro j«» bilo izdano povelje za štrajk, je začela vlada pretiti v. ustavnim poveljem, z aretacijo centralnih in okrajnih odbornikov ter z zaplenjenjeni straj-karskega fonda.
Delavska oblast določa plačo in delovne pogoje. Da bi izvajala na delavce kak pritisk — bogovari!
Za vse to poskrbe redna sodišča, ki imajo dovolj moči na razpolago.
Delavce, ki se tem oblastim protivijo. označijo kot zločince in ustaše.
Francoski učenjaki o reformi koledarja.
na rep.
kar je pač iskrena želja vsaiko- gmotno pomagati kočar in revnej-j —	fjGir i — j0 vzkliknil
gar, ki ve ceniti blag^tanje kmet-,51 kiuetje, kar se mu je na mero-'gospodična. In kaj sn je zgodilo* skega stanu in njegov vpliv na clajnem me^n tiub obljubilo. Za-|AU jc hndu stv.u.	whs.
ostalo Človeško družbo. Sredi no-(^gadelj se t»(Kto dala v prinodnjej ^^ , vembra smo. Že nekaj dni tuli in fa poizkušnjo tudi semena bolj-U-npiči snežene oblake "oče Kri- vrst toba.'ne rastline. Odločno vec in danes (10. nov'.)' je začed 'Pa svetujejo v Beogradu vsem, postil jati z bel<» otlejo. Z nastopa-. naJ m\ bfH3l> l>ri cenah tobaka ne-jočo zimo jc postalo pereče vpra-ifnierni> ka.it] tobak je luksus. od šanje kuriva. Posebno šanje za širomakt sredstev od danes do jutr
pomilovanja vrednim ljudem po-jponiji in srednji Srbiji se pla-jke. izkuša pomagati oblastvo. kolikor11Je tobak P° njegovi kakovosti.] mu je to sploh mogoče tako! Mnogo ljudi pa
so prišli v bedo le vsled svoje lah-1 eena s*' lm plačevala zanj. Za|pjsarni. Samo dva sta bila navzo
j>osle
— Seveda. — je odvrnil čuvaj. - Prvi čuvaj mi je prisolil tako zaušnico, da mi še danes šumi po ušesih.
ubitim jfi i	( [M H-	'	"	" -----------T----*	*
'osebno težko vpra-lkatere^a Illora i,neti država gotov
iakr, ki žive brez^'dobiček. V drugih krajih države,	ni čudnega, če ima portei
nes do jutri. Tem1	v Bosni, Hercegovini, Ma-j od samega snaženja umazane ro-
1 ju dem poJ'-edoniji in srednji Srbiji se pla-!ke. it vo, kolikor	tobak P° njegovi kakovosti.!	" * *
\ In prav je, to ,)0 valjalo tudi pri nas: čim j Po obravnavi se je vršila zaup-l je tudi, ki j leP^e listt' bo imel tobak, tem -viš j na konferenca v zagovornikov!
komišljenosti. Čutimo sicer ž nji-mi, vendar pa jim odrekamo pra-
tobačno kulturo v Sloveniji se bo-L-^ zagovornik in oproščeni zlo-do poslanci Samostojne kmei-skej *jnec
vico do odškodnine. Uravnajmo st™nke še naprej zanimali, ker jej *Tiso- farjev na-rade da svoje življenje skladno z dejan-|uPaW da bo tobačna kultura šeli)ž vam pla-;d . se ie"2avzei ()-kimi potratami! Xe bodimo lahko-vehko	kmetom. proščeni zloč.iuec. To je preveč, to
miselni, temveč varčujmo in gra-| .
dimo za stara leta — za zimo! Se-!ZeIez7liška 2Veza med Radgono in
Ljutomerom.
Xa ponovno intervencijo poslancev Samostojne kinetske stranke, zlasti Drofenika in Alrmolje, je od govoril železniški minister to-
veda. dokler je še ča^s!
Velik vlom v Domžalah
V trgovino Menard v Domžalah so neznani vlomilci ponoči 29.|i	• . , . <
... . , '	'le: X (> elenn -ilf>. sanitirermainske
(»ktobra vlomili in odnesli velike
liočitn si ostal* Kkim problemom. «•» i*.t .»v««}«' dol trove ter
znanstveniki
v-t brli :rl;i\ " s pniblemi razornž-.-nja ter v. ve-..<» iixigo«*e ]ii'i:traviti Ne»MČ:j»o d<» lega. da pla-.111 avna s\ < »r «>bve/nosfi, r.< sveča j', danes fran-» "»^'-j" | v <ii "si tlvema problemoma, ki sta jih VHiemirj;«'u /e teki in šterilnili "»»lieracij.
l'rvi t»*h prohh*n:ov je. če j - lima obljudena." kot trdi profesor Pickering in drugi č* bi bilo p,ini' ino in primerno pričeti z revizijo (Iretrorijansk«^« ko'r»larja v it.liko. da se tcin potom prestopno leto
Obl.iudt u< st lune > smatr;: v franeosk'.h ( njaškik krogih za manjši teh dveh pr<»l f« inov. kajti ! rez ozira na to. kar misli profesor Pickering o veW;<»*:i načrtu. <!a se uporabi rov kakega kloboke-•ra rudnika t tfl.^ki pno podlego za slikanje prizorov na luni in krrilke nizda1;-. v-«-m a frar« ih astronomov mnenja znanega ibtja jlor'jiixii. ravnatelja oiiN<>rvatorija v Bmgirs. k' pravi, da ni bilo Hem"g >i*e t.. !: »terikoli t.| življenja kot poznamo mi. obstoji, ti v razmerah, kakor prevladujejo na luni.
To je niesro in fantastičn«. — izjavlja ^bei Moreaux. —-Zakaj f Temperatura na luni te':om dobe. ki odgovarja našemu dnevnemu času ne fnast nikdar m;, n i kot dvesto jrradov t Vizija. Kdo bi ši mo}_el misliti oi^toj ljudi v tej strašni v reči n j ? V.ito pa pride vsakih štirinajst d;u lunina no,"-, k pomenja ia\no nasprotno, ker f^.dr namreč tem per a i ura na dve-to stopinj p^id ničlo. Polmesečna razlika znaša torej štiristo stopinj kar je več ko* zadosti, da-se prime vse^a prebivalstva na luni smrtonosna pljučnica.
Problem koled: rja pa vzbuja veliko pozorno&t t«*r je gotovo, • la se bo na bližajo«- t-e rimski konferenci £ra4i<*-'>ka delegacija za-
blaga v skupni vrednosti 100,000;, kroti. O storilcih ni sledu.
„. t	n , .	jp^odbe se uredi promet na pro«n
j innozuie raznega '»^^^^il.jutomer-Kadgona po posebnih
jdogovorih zainteresiranih želez-;nit*. V ta namen so se meseca maja
Tatvine	vršila pogajanja v Celov-
.< u in pozneje v Mariboru. Ta polž pisarne "Kola Jugoslovan-U jania s0 hi,a	<le]oma us!pe.
skih sester** v Ljubljani je bila,;ija: ker ])y jih ni	lliti
ukradena ročna blagajna, v kate-Utajerska? lliti pokrajinska vlada n je bilo 440 kron in 490 »reč po Sloveniji osrednii vladi v Beo-od pravi 1 dinar.	j gradu v odobren je. zato še do da-
V Bačici pri Zidanem mostu jejJies ni y Mariboru (]osežend bilo železničarju Ivanu Podbev- razum potrjen in veljaven. Ker ftku ukradeno iz stanovanja za 19jpa Je naznanila n!ed*tem štajer-tisoč kron raznega blaga.	j ska. vlada, da ustavi za naše dr-
žavljane tranzitni promet na pro-Obsodba na podlagi zakona o xa^jo-i 3Iaribor-l.jutomer. je zahtevalo ščiti države.	I notranje ministrstvo od ljubljan-
3Iariborsko okrajno glavarstvo \ ske vlade zapisnik o mariborskem jt: na podlagi zakonaf o zaščiti dr-j sestanku in ga potem izročilo mi-žave obsodilo bivšega komunista nistrstvu za zunanje zadeve s in urednika 4i Volk-sstimme** to-! predlogom, da se reši vsa zadeva, neta Gmajnerja na 3 mesece za-i Ker pa je prav sedaj konferenca pora. ker je skušal svoječasnoiv Poi-torose. na l^ateri se bodo vtihotapiti iz Avstrije v Jugosla-! razpravljala tudi vprašanja pro-vijo komunistične letake. Gmai- -neta med deželami bivše Avstri-ner je. prijavil vzklie.	je, je dobil delegat železniškega
I ministrstva dr. Bončina nalog, da ^Hudi sosedje.	Sbrezp- gojno sproiži na konferenei
Marija Rpitar in Franc G os tin- vpra-šanje prometa na progi Rad-
. i
r.e gre.
-- Pomislite vendar. — mu je prigovarjal advokat. — pomislite, kakšno uslugo sem vam izkazal. Sodnikom sem r. veliko težavo dokazal. da ste neumni in vsledtega ste bili oproščeni.
— Ne toliko neumen pa vseeno
nisem, da bi plačal.
• *
m
Ce hočeš kako žensko prepričati. jo moraš dobro v roko prijeti.
4 , f
Marsikatera ženska, ki nosi kratka krila, dokazuje, da žensko modo prav dobro pozna, da ji pa
oblika njenih nog ni znana*. * * *
V	Indiji se dajo vdove sezixati
V	Ameriki pa ''.shimmy" plešejo.
* * *
|Zvestoba ženske veseli enega moža.
Ženske nezvestobe se pa več
možkih veseli.
* * *
Oni tatovi, ki kradejo srca. so tatovi posebne sorte. Oni so edini. ki bi po kra!kem času radi dali ukradeno ree nazaj.
% * *
Ženska, ki se dolgočasi, se lah-ko zaljubi. Ženska, ki je zaljubljena. se nikdai ne dolgočasi.
vzela za izpremeinbo. čeprav j«' mnenja, da na.i sa počaka s takimi
izprtmembami toliko >asa, da bo prišel svet bol j ^ red. Posebno ka-'čar, posestnika v Beričevem, zi^-Jg 'ua-Ljutomer. Od uspeha konfe-tolieani zasledujejo napredek gibanja za izpremeinbo ali revizijo la radi ^pornih mej že dalj časa renče je odvisno, Če bo treba pod-jpa ee bo že konferenca Rama re-kolcdarja z veliko skrbjo, kajti oni nočejo odobriti - nobene izpre- v hudem .sovraštvu. Zemljemerec vzeti še kake posebne korake, ali šila to vprašanje,
Glavni odborniki.
rredsednik: RUDOLF PERDAN, 93:1 K. lST.tli ^t.. Cleveland, O. Todpredsednik: I.OUIS BAI.ANT, Box 10«. Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLKR, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOYERX, 521 E. 2nd Ave., W. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik;
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 El Ohio Street, X. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
MOHOR MLADIC. 2003 So. Lawndale Ave., Cliieago, 111. FRAXK SKRABEC, 4S22 Washington Street, Denver,' Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODXIK. Bus 4S0, Ely, Minn. GREGOR J- PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRAXK ZORICII, G1I17 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 510 Meadow Ave., Roe-ilale. Joliet, 111. PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELA.RO T«k; Ma«-fePt street, Waukegan, 111.
- Jeduotino uradno glasilo: "Glas Xaroda". -
Vse stvari tikajove se uradnih zadev kakor tudi denarne posilja-tvo naj se i>ošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se i>ošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsein Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z^lasi tajniku bljižnega društva J. S.. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami.
Jugoslavija irredenta.
Iz Gorice
Mogli i»i reči, <la je pri nas vse-
prazni so bili npi in tudi — strahovi! Nekateri so se že na proslavo sijajno pripravljali in Fa-se i o
>ri starem. Razmere so neznosne. .	.	v
le bil	ze v navdušenju.	L oda bilo se \ • i i •
je pa	tudi mnogih, ki	se kralja
.'cakor so bile, samo da se nai"s»eem poslabša le.
Ne mislimo r.eveda na naše narodnostne prilike, ki itak ne bcnlo >reje bolje, nego kadar zgodi mo. o čemur vsi sanjamo, toda o
prav nič niso veselili. "1 iberta je pisala na primer, da naj razobesijo meščani na dan kraljevega prihoda erne zastave, ker da je
, ,,	......	kralj "onesnažil i tal jamsko zasta-
.•einur iz lahko pojmljivih v/.ro- J	. .
i	• v . v , - 1 vo ! Kralja torej nismo videli.
tov ne govorimo. .Nase -sole <o	J	, . .
I.	• ■	Zato pa smo mogli pozdraviti ina-
saprte vsled u>omanjkanja pro-. , , . , - -	,
■ -tii	• i	i so detektivov. Ki je prišla, dn fn-
1 itorov , kakor pravi salommisKa .	,	, ' .	, .
,	,	-11 inav: deželo nu kraljev prihod,
►ziroma salamenska cpravieba la- 1 .	,
, ,1.-	, . , -	Ali t>a so detektivi uicoili mnenje,
ike v'ade. Ko pa je hotel izpraz- '	.	^
, r,	, . . ^ .. da se nekai nrevee pripravlja. 1 a
uti tir. (..regorcie slovenski soli . „	,- i • i
, --	. to ni nasa stvar! Kraljev obisk je
lamenjeno htso. pa o nastopili . . . .. ,
•	-	,■ •,. 1--1 izostal in ljudstvo govori zopet asisti in razveljavili sodnijsko	... ........	- -
^ . ,	. ,	drasrmn. o sijajni la.Sivi upravi nt
azsodbo. Ostalo je vse pri starem w . . , , • • ,	.
.... .	. se spi asu ie, kdaj pride vendar
n nasi otroei so se v naprej go- , , ' . .	\ ,
• ,	^ ,	"	iixi'an. ki prinese srečo!
jenei laskih sol.	.	'
Vprašanje, ki danes najbolj za-' 1Vl Tolminn sta ponesrečila 2 lima Goriško, je vojna od«kodni-|z,'lk, ',lova ^»nmija. Ljudje so
m. Vse se sprašuje, kdaj da bodoj "l>azih' kako sta letela nad I iopet izplačali odškcklnino in vse >ninskiini b|ibi dva zrakoplova v e jezi nad vlado, da ne izpolni »^»atni visim. Pri enem je bilo vo jih Obljub. Cisto naravno! Od "Paziti, tla se je le s težavo krelal. i-rodne rešitve vprašanja vojne	ki 1,1,1 vaJenl zrak°-
dškodnine odvisi naravnat bla- l,Iovov lzxa *c*le ,ul,I.ule V"JUe\ jest a nje Gorice. Če prenoha v Go-'takoJ	da Jf pokvarjen,
ici še stavbno delo, potem pride Tn ,vs s,a 0,m zrak.rplova spi:-
lad nas ista gospodarja smrt, ki sti,a na tla Pn	'l,rvi
nori Reko in straši tako strašno,	11 na V oleanskem polju;
Trstu. Zato se trudi vse, da pri- tI, u-ri cb ,zllVtt rt>lm,,lke| v S<;-ali vlado, da izpolni svoje oblju- Prvi zrakoplov je pristU sree-
,e. V tem vprašanju so se znašli 11(> lia t,a' ilasl ^ bl1' ka,\01' f? / enotnem mtstepu celo Slovenci (li- ravil° t;l ^varjen. Oba letal-
ii Italjani ter osnovali skupen ca sta odnesla le lahke ^'T /
•dbor, ki j.rireja no vsej Goriški	^".koplov pa se je zaletel
.i,	i	, , jii- <»1> »rrivo in v rare 1 letalca z vso
ilovenske in Jaške slnde. I>anko "	.
-i..	^ , ^ i -- močjo proti nekemu zidu, da sta
•eeemo, <.la je nil nastop tako uem- ' 1	'
, i ..i i	i obležala na mestu mrtva. Med le-
vO\ it. da jc laska vlada popravila	.	... ,. , . .
la j večje krivice. Tako se izplača ta,("1 s'* •>,h ]wl\
;eilaj !H> odstotkov cenjeno škode n,kL °ba ^a-voplm-a sta bila ob-
„	r- i.i,	i -i * i orožena s strojnicami m rocnuiu
n ne samo kakor je bilo to do	. .
■ _.	w •	i 'granatami. Letalci so mieli s sc-
»etlaj \ veljavi. Kar je pa glavno, ' .	.	...
ntabulira se na posest vo sedaj le bwj V^^e svete denarja, kvi-10 odstotkov odškodnine. Do.se-" lo 1,1	°jUike" ,Kak 713,11011
laj so namreč intabulirali vseli 65 m c ^ sta	.^akoplova je
,i t , i.	i-i	i i - 'zasronetno.	Govori se, da s*> bili
Kistotkov. rudi obresti odpa^lsjo , - . .	.	T> ..
•	• „ t „, . , • , . - • komunisti,	namenjeni v Ku.sijo. :n je s tem prebivalstvu v resnici,	..	. , . ...
matno poniagano. Vprašanje voj-'Ak<» )<! r-n,ene vesti k, so jih
ie odškodnine bi bil«, tako skoraj P™lt*\h dunajski ^.isti. da je Ita-
j i • i i . j. • lija odstopila sovjetski Rusiji dva eseno, samo da bi vlada tudi pri-, , , 1	.	. ,
-i • i - •	i-i i - zrakoplova, lMitem je nioeoce, da
•ela z l/ipjacevanjem odekodnine.	,	, ,
r .. ^ i	sta ta dva zrakoplova ravno ona,
lega i^a kar ne mara n ne mara. , . ...	.	..
» -	»ii i - i	ki sta bila namenjena v Rusijo,
»o ■/." zopet^kdo zasluzil.	i^.	. *
. + cm	- 'Žrtve so pokopali v rolmmu. Na
Skupen iiastoo Slovencev in	, ,
-	- i pogreb so dosli tudi svojci pone-
taljanov v vprašanju vojne od- K 1	. >r, . . ,,, J
• i - * r> , i - i - srecencev iz rurina in r 1 o renče, ■.kodnine je koi'.sten. Želeti bi bi-,	....	. ...
o. da se z edini vse prebivalstvo' Pred. nekfJ ^evi so pokradh
udi v par tlrugib vpraša,jib. To ueznani /^ovci pri Krajnerju
ie predvsem zadeva javnega miru raznc*a	v P^ej«nji vred-
n reda. Gorica, ki je bila vedno!"0*1- °rozfllkl s? podedovali ra
nirno mesto, je danes prenapol- storilci 111 sIedovl f° vodlh do ""
- , „	j i-i Mazzantinija, pri katerem so na-
ljena razlin zlocineev. da se Ijnd-	,	• ••
-- .	-	j. i sli ukradeno robo. Mazzantinija
je ponoči ne upajo vej na ulie^).'	•
i	• ' vsled teira zatprli.
favne varnosti n«. čeprav je za1	®	-
vsakim vogalom straža. Toda kaj Pa ludi	rokomav-
ie meni ta za lopove! Njena skrb,har<ltvo v r,orici silno bujnf>-o samo slovenske zastave, katere v obljudenih ulicah ni človek valovi s tak f) vnemo, da jih je našla ren> da Pridc v neprijeten stik eelo v oblekah deklet! Xo. mogo-!z raznimi sumljivimi elementi, če bo v kratkem bolje. Tedaj,Xeka ^ospa se je vračala zvečer a am reč. ko pride iz Rima onih jv svoJe stanovanje v ulici Berto-r>(H) orožnikov, ki se tam s kilo-'lini. Nenadno stopila k njej dva metrsko hitrostjo uče slovenski.!moška in ji iztrgata iz rok torbi-To bo še smeha, ko bomo poslu-!(;o. v kateri je imela okoli 7000 5a!i, kako,se 4 tista gosput.^ ob- ljr Xa njen(> kIicanje na p^^
naša med slovenskim ljudstvom. , ,	, ..
r,	.....	. T. , . sta tatova pobegnila. \se to se je
Se eno politično vest. Italjanski>	\	J
kralj ne pride v Gorico. Tako smop'^0 v	bližini glavne
upali, da bomo deležni sreče, kije ijbeo Corso. ki je imela ob času bila dana tirolskim Nemcem, pa' dogod-ka polno šetalcev.

T5LAS >*AKOTV. 12 DEC. 1021
L a e r t.
Karel H. Strobl.
Ravnatelj je telefoniral gleda* likkcniu tajniku, ki je moral prav kar trpeti r*e grozote Volčjega breztlna, — gledališki tajnik je zaupal ogromno novico takoj re-
lijf je bila! Ali meniš, <hi moja vest. . . Mar misliš, mar hoče« reči. da je bilo Več nego nesrečen slučaj. . . ?
— Ali. . . ali. Prinz! Zdi se mi,
*rju.
A |
<tr
riaer j<» je poveri! da vendar še nisi čisto premagal. V in Gašperju, —. Takratna tvoja razburjenost je povedala tovarišu iz | tvoje živce močno jm.trgala.
no pripravljene šale v bedne be- j sede, polne skromnosti in strahu kakor bi stalo tu pred njim ne- 1 kaj, česar važnost sega daleč preko vsega odrskega videza.
— Kakor nekdo, ki uprizarja
Londonska megla povzro- Nemške igrače v Londonu, ča veliko škodo.
Letošnji Božič bo najcenejši Božič v Angliji izza "leta 1914. -—
svoj lastni pogreb! — je šepetal ■ .K. * . j.1 kralj Klavdij Gustavu Ričlu. ki|kie-a tedna'	kar Jlh Je T*'
ie imel predstavljati duha Ham-f,niel° mesto v	par letih, ,otr
Londonska megla, tekom prete-!fenen Pa bo v fflavnt-m raditega, * * "	1 ker bo nemški Božič. Angleški
• otroci se bodo morali igrati z —
letovega očeta. Mladi igralec	agitacijo, za odprav-' nemškimi topovi, nemškimi tan-
" Laerta". ki je bil v angaSmu j1*"*	te	Coal and ki m nemsklUi! aeropuini. Po so-
šele dve leti. se je osmelil vpra-	Abatement Society je pri- bah bodo vozili min aturn, vlak,
šati. kaj je bil povod nesreče nje- N* * ™vo ^panjo proti one- s kolesjem, k. je bilo izdelano v
jo je inveuaih Tovarišu iz i>oje zi\ee moeno iH.ir^aia.	j-- »' ~	"j*-	, .	. , .	, -
,	. - ■ .	■	»v . -i -	- , • ,	TVwiQ «1» T?;«i/v m« delu prebivalstva, ki se se
ki jo j- občudoval v term 1 — Da, bilo je strašno, ko je le-	prednika. Torta ob Kielo- j	} ,t<irA, V1,A
i . i -i 'i*ii j • ir . iv; m nl7* W- n out i se ie rarhila n ie v^dno drzi <j!aroda\ne tradicije, n kako. pada iz viška vo- zal takole pred menoj. Kri na ^J moiee< nosu se je razoua nje-	__
dop iz a rila,
min
pred menoj
d. — tako je h.imela novica	njegovem jopiču in moj meč poln
etlih višav, m* razvejala, ši-	krvi. To ni bila gledališka smrt
preskakovala vse ovire, ble-	iz katere se človek dvigne, sme-
in opajdjoč do najnižjih te-	hljaje zahvali nego resnična,
gledaliških delavcev. Med	smrt. Se par stresijajev in krčev hrez zveze, baročne eenee, pre-zaloma ena in
gova radovednost in moral se je zadovoljiti s lem. kar mu je mogel povedati popoldne pri taroku kralj Klavdij; odlomke govoric
cev.
loma ena in dve, med — in potem kruh za vse ploskanje. "ve<Vrnim mrakom" in r'mene-1Tisto ploskanje je bilo strašno, čino" na vrvoieu, pod mostom, j Ljudje niso vedeli ničesar ter so pod katerim se pojavlja Agat in verjeli v triumf igralske umetno-duh, za ičetinast i m hrbtom div- stu Fortinbras je moral najti be-jejra prasea in ob velikem bobnu 1 sede, ki so nam drugim zamrle, vodopada so šepetali o tem. Po- Gospodinja je prinesla svetilj-t» m je bruhnila vest tja v mesto ko. vesela, da ima |»ovod, vdreti in razburila vet, eegar središče ■ k Prinzu. Toda njene Ijubeznivo-so gledališke /aritete.	'sti in vzvišena barvitost njenega
Marker v kavarni " Mestno obraza niso našle liikakega uva-gledališče" j* diskretno serviral zevanja. Ko z napeto šobo Otis' melan/.o ta najnovejši gledali- j šla. je položil Hamlet meč na miški dogodek t .'t je :z preseneee- j zo.
nega gostovegi pogleda preraeu- J — Slučaj, prijatelj, nesrečen nal dnevni kure svoje napitnine, slučaj! Pomota rek vizitor jeva, in Vsi prijatelji umetnosti so ma- smrt je stala med nami. Prisegam jali glave, in najstarejši med nji-1 ti, gol slučaj, mi kar niso mogli pn nehati z ma-! — Saj ne dvomi iiihč o tem. j;.njem. kakor bi s»* bili iz prestra I — Od tistikrat nosim svoje lastnosti spremenili v paogde. Iz stno orožje, o katerem vem, da te novice pa se je iztresla množi- je topo in neškodljive, ea snovi za razgovori, za slutnje | ZapieFl si je ost svojega meča za aforizme, za dobre in slabe v dlan, kakor bi hotel kakega
dovtipe, kakor se iztresajo iz ma-gikovega cilindra trakovi, šopki, bombonjere in zajčki.
Dopoldne ob enajstih je bil Jožef Prinz sporočil svojemu ravnatelju, da je pripravljen igrati Hamleta, in ko jc prišel po-{Mildne ob treh domov, ga je čakala njegova gospodinja s svečanostmi jxxl vojeno plastjo šminke na licih in z obrvmi, ki so se ji zaradi razburjenosti nekoliko po- ša. Ampak jaz nočem kazile.	aplavza. Ko odigram
sodnika prepričati o svoji nedolžnosti.
—	In vendar. . . čt se na odru križajo meči. tedaj trepetam in
' moja mečevalna umetnost ni nič večja kakor vsakega statista. —
—	Opazil sem to.
—	Opazil si? Kaj ne? Morda je opazilo tudi občinstvo. In sploh, j veš, odtistihmal se ne čutim več na višini. Kritika mi le prizana-
miloščine Hamleta,
Njene noge so se mučile plava- bom zopet svoboden. Zopet mo-
li in njene roke so vihrale gor in dol kakor krila zapuščenega mlina na veter: — Slišim. . . slišim . . . oh, vsa sem iz sebe! Ali je n>o*roče. gospod Prinz! Oh. vi nam hočete zopet. . . saj kar ne morem verjeti. . . vi nam hočete zopet zaigrati svojega Hamleta! Ah ta monolog! Kako ste ga govorili. . . ;
Prinz pa je šinil miuio kril mlina na veter ter se je priboril do duri svojega stanovanja. Z dvema zaokretoma in tremi medmeti je ušel nevarnosti, zavzel na pravil pozo Cezarjevo, ki razdeluje svet ter je zaklieal:
— Prosto vstopnino žc dobite!
Potem se j* zavaroval z močnim, proti vlomu varnim zapahom.
Toda ob štirih je moral odpreti gledališkemu slugi, ki mu je prinesel ulogo in. šop breztaktnih vprašanj in namigavanj. Ob petih mu je izročil pismonoša triindvajset pisni* e v nežnih barvah od lila do rožnate, z vsemi vonji od mošusa do heliotropa, z vrelimi izrazi naj prisrčne jšega oboža-vanja in vročega hrepenenja po svidenju božanskega Hamleta.
Ob polšestih je prišel z mrakom njegov "prijatelj Gtk»tav Kiel.
Našel je Hamleta zavitega v sivino, z dvema rdečima krvavima pegama padajočega večera na prsih in rabi ter z mečem zamišljeno pred seboj, da je ozko rezilo v krogu skakalo od uržaja k tlom. Zrcalo je vse to ponavljalo. a bledeje. si veje in mrtvo od-reveneleje kakor resnica.
—	Cnjem, da hočeš igrati zopet Hamleta.
—	T)a. odločil sem se Direktor jc močno pritiskal name. naj bi mu omogočil Sekspirov ciklus, in jaz. . . zakaj bi si na zaigral zo pet enkrat Hamleta? Moja naj boljša uloga. . . . smešno? —
—	Če si tisto od takrat prema gal, čemu bi ga ne i_rral? Gotovo.
—	Da. . . da. premagal sem Prinz je pustil rezilo poskočiti, da je v držaju tiho zaškrtalo. Rdeči pegi po prsih in rami sta bc razširili po sivini, izginili in iztrepetali v temo.
Prijatelj jrt videl izhajati oz koT črno progo rezila iz Ilamleto ve roke, kakor v negotovost u merjeno voljo.	—
—	Kako dolgo je žc od takrat
—	Srečen si, da ti ni treba šteti let. Pet let pregnanstva iz naj boljšega in najvišjega moje sile
-— Lahko si mislim, da bi morala vsaka ponovitev strašno oživeti vso grozo od takrat.
—	Muha, moj ljubi, samo mu
ram stopiti l.nertu nasproti, a moram ga videti, da vstaja in se smeje; potem bora tisto ostudno pošast končno premagal.
V polni vitkosti se je vzpel ter i i naglega obrambnega položaja hilro napravil nekaj napadalnih sunkov, ki so prebodli navideznega sovražnika. Potem je padel meč kakor iz obupa nad zmago.
—	Ti si bil. . . ti si bil. . . kaj ne T. . . ti si bil takrat večidel okoli mene? K osem ležal » vročici. Kaj sem govoril takrat v deliri-jih? Hočem reči: iz česa so se sestavljale takrat moj-; fantazije?
—	Večinoma odlomki iz Hamleta. Mnogo si govoril o Of el i ji. pa tndi o Laertu. Nju si imenoval /* njunim navadnim priimkom in si zmečkal vss razmerja. . . Nekoliko resnice pa je bilo tudi vmes. ker mislim, da je bila govorica o tvojem razmerju z AVittovo ven-iarle resnična.
—	Neumnost!
—	Torej ne? J^z sem pa mislil, ker je takoj nato zapustila anga-žma ter celo plačala globo. . . jovorilo se je o tem. in nekateri
trdili, da sta se zaradi Laerta — Tiefenbacha grdo sprla.
—	Nesmisel! Nesmisel!
—	Pa te je menda vzlic temu razburjalo. Govoril si. . . . seveda so bile to midi v vročici. . .
—	Nič drugega kot vročične ideje! Moji možgani so zmedli vse. Hvala ti. . . a ne govori o tem! Najbolj- je. če sploh več ne govoriva o tem. . . Po.idi. duh mojega očeta. — greva, da pozo veva demona Alkohola!
Odpravila sta se in odšla mimo slovesno poslikane gospodinje veličastno kakor kralja in mračna kakor zarotnika ter sta pozivala v zadnji sobici 4iVišnjeve opice" demona Alkohola.
Skušnje za Hamleta so se to pot vršile nlo temeljito. Prinz, ki je stal s stisnjenimi ustnicami bled in odločen na odru. se je hranil vsakršn? površnosti, in vse se je treslo, da bi lic doživeli še so ga na prvi skušnji.
Zgrabil je bil namreč zanikrnega statista in ga z dvema Zaušnicama vrgel za kulise, da je jfcčaje padel Poloniju pod noge. Statist je osomega Hamleta tožil. toda ostaii so se vendarle Čuvali. da bi pri skušnji s kako nespodobnostjo ne izzvali iznova njegove jeze. Skoraj grozo vzbujajoč. nepremičen, kakor okame-nel je stal Prinz med svojimi tovariši. ki so bili zategadelj seveda zelo slabe volje, in lehkotni dovtipi so se plazili le po temnih kotih. Pred njegovim neizpros-
drzne domneve, zlobna namiga-vanja. Kar je tu slišal, ga je razburilo in zona ga je polivala, ko se je zavedal senzacije, da stopi na mesto, prokleto in posvečeno smrti. Prinz y- stal pred njegovo domišljijo oklopljen z zagonet-nostmi in tajnostmi, in iz šepeta-nih besed se mu je porajalo razkošje plahega studa.
Med dvema partijama se je, kralj Klavdij sklonil daleč naprej. da bi ga Gueldenstern, ki je kibiciral, ne slišal: — Govori se, o tem moraš molčati, da se tisto takrat ni zgodilo slučajno, nego. . . no da, 1orej namenoma, ker je Tiefenbach s takratno Ofeli-. jo. . . .
Močno napovedan pagatul tirno je spravil kralja Klavdija na drug tir, in mladi Laert se je moral napotiti sain v začarani gozd iskat možnosti.
Njegova vnetna in nervoznost pe sta naraščali, čim čudovitejši se mu je dozdeval doživljaj, da bo moral z morilcem križati svoj meč. Misel na to ga je. vabila kakor prepad, in sam sebi se je dozdeval tako zanimiv, kakor kro-titelj ogromne nevarnosti, nerazumljive in zato tem večje in tem lepše.
Zato je bil ves iz sebe ter je dvomil nad božjo pravičnostjo, ko je dan pred predstavo začutil znake težke influence. Čeprav je potrošil del svoje mesečne gaze za konjak, ga je vročica prisilila popoldne v postelj, in zdravnik mu je vzel vse upanje na veliki doživljaj jutrišnjega, večera.
Ravnatelj in gledališki tajnik nista bila nič manj obupana, — preklinjala sta slabo vreme, ki se na repertoar prav nič ne ozira ter sta se zatekla takisto h konjaku.
Pri peti čašici pa je tajnik predlagal, naj bi se poverila ulo ga Laerta slabšemu igralcu. To da ravnatelj mu je namahal svo je pomisleke pred obraz, nikdar ne privoli Prinz zasedbe s slabšo močjo.
_ Saj se hoee vendar nekako
rehabilitirati! Hoče se sijajno vpeljati iznova ter pokazati vse, kar zna. To je naravnost nemogoče !
Pri sedmi čašici se je končno posvetila rešilna misel t čudovitem blesku.
— Ililderman iz Prage kot — j_r0st! — je kričal tajnik ter st napol dvignil iz svojega baršu-nastega fotelja, in "Hildermana iz Prage" je grmel ravnatelj.
Nesla sta r,voj predlog Prinzu, ki je z mračnim obrazom Hamleta prikimal.
_Hildeman iz Prage je dober,
— je dejal Gustav Ričl ter je potolažil prijatelja, katerega je iz-prememba vendar vznemirila. — S Ilildemanom ti ni treba nobene skušnje, ker je gotov in je igral ie z najboljšimi ljudmi. Lahko se
zaneseš!
Hildeman je povabilo sprejel ter je obetal, da dospe o pravem času. tik pred predstavo, ker prej mu ni mogoče priti.
Za Prinza je bil dan predstave poln vročega nemira.
_ Jaz bi pa vendar rad še ž
njim poskušal, — je dejal zvečer v garderobi, ko si je zapenjal meč. Potem je korači! po temnem odru gor in dol, gledal v prazno gledališče ter se vedno iznova vračal k prijatelju, ki je bil zavit v pajčolane duha starega — Hamleta. — Zelo sem razburjen Prosim te. ne zapuščaj me! _Ni čuda. da imai nocoj tremo!
_Tremo?. . . Skoraj bi rekel,
da me je strah. . . Vrag vedi! — Ali je Hildeman že tukaj? / (Konec prihodnjič.)
da je megla eden najbolj značilnih znakov Londona in da jo je treba ohraniti.
Ceni se, da je stala megla London tekom pretekleira tedna vsak dan nekako tri milijone dolarjev. Vsi vlaki so imeli zamude, ker ni bilo mogoče videti signalov, promet z omnibusi se je večkrat popolnoma izjalovil in dosti dela je bilo prekinjenega, šestdeset ladij z londonskim tovorom je obtičalo nedaleč od Gravesend. To je bila dejanski megla, povzročena od dima, kajti dvajset milj izven mesta je solnc-c lepo sijalo.
Nemogoče pa je preceniti škodo, katero je ta zastor dima povzročil zdyavju, obleki. fpoaLopl-em, umetniškim delom in lastnini vsake mogoče vrste, — je re-k.l Lawrence Chubb, tajnik o-menjene družbe. — Trgovine s preprogami in zavesami so morale izgubiti na tisoče mtov šterlin-gov radi koprene blata in umazanca, katero je pustila megla na vsakem predmetu, ki je bil izpostavljen zraku. Razentega pa je trpelo na tisoče in tisoče ljudi — sled glavobola in številni nadal j-ni so bili začasno nesposobni za delo vsled vdihavanja nečistega zraka.
Preiskave izvedenec v so dokazale. da je bil to le dim. Zrak je bil poln koščkov saj. katere bru hajo iz sebe dimniki tvornic. do mačih ognjišč ter vlakov. To imelo za poslcdico direktno trošenje dragocenega kuriva, vkljue no premog. Nobene j»otrebe ni bilo pošiljati v zrak ta dim in dokler se ne bo sprejelo potrebne zakonodaje, bo ostala ta megla iz saj madež Londona.
Ena sama omnibus družba je sporočila, da so njeni vozovi izgubili desettisoč milj poti tekom megle in da je tekom megle prevedla en milijon manj potnikov kot bi jih prevedla, če bi ne bilo megle.
J. S. Owens, ki je izvedenec gle i»e megle, je izračunal, da se nahaja v zraku nad mestom Londonom 200 do 250 toi, saj. Nadalje ie izračunal, da stane vsako leto London nepotrebni dim svoto nekakih petdeset milijonov dolarjev. Rekel je nadalje, da je bila megla preteklega tedna najhujši izza leta 1002. Moški s plame-r.ieami so stali na vseh vogalih. Megla je povzročila številne koli-rije in številne čudne dogodke Dve ženski sta zgrešili pot pri Shepherd's Bus-h ter se sestal r /am t aekim slepim vojakom, ki privedel obe žensH varno domov.
Ljudje, ki so bili tekom "ojne Izpostavljeni plinom, so močno občutili pritisk megle. Zapiski bolnic kažejo, da se je več ljudi kot običajno zgrudilo na tla. — Neki moški je padel v vodnjak pred Buckineham palačo, a k sre-Či je bil vodnjak ob tem času pra ^en. Ko je priletel na dno. je našel tam dva druga, ki sta ležala v nezavesti, omočena od padca.
Šest ljudi je utonilo, ko so za^ }li na pomolu v vodo. ker so izgubili vsled goste megle vsako orientacijo.
V Norwichu je neki pogrebni sprevod zgrešil pot in vozovi z žalovalci so se ločili od voza s krsto. Končno so prišli žalovale* vendar na pokopališče, a bilo je že tako pozno, da so bili obredi preloženi.
Divja koza izginja.
Iz Pariza poročajo naslednje:
Prav kot je izginil bufalo s prerij zapadne Severne Amerike, tako je tudi postala redka divja koza v gorah Savoje v Italiji in v Švici in ljubitelji narave nameravajo vsled tega naprositi parlamente svojih dežel, naj sprejmejo postave, tikajoče se varstva teh krasnih živali^
Preiskava v Grenoble okraju je dokazala, da je vojua odgovorna za nova opustošenja med div-! jimi kozami. Pred vojno je vzelo le par ljudi dovoljenja, da sme- j o streljati na divje koze in le sorazmerno mah) ljudi je bilo med gorskimi prebivalci, ki so imeli toliko denarja, da so si lahko nabavili dobre puške Po sklenitvi premirja pa je na tisoče veteranov, vračajočih se v savojske go-ret prineslo seboj vojaške puške . ter obilno municijo, ki se je iz-
Knjige!
Slovenske angleški slovar .... Vngleška-slovenski in Slovensko-
ki se še Nemčiji in tako naprej.
Nekaterim staršem je težko pozabiti, a otroci imajo le oči in za otroke je mikavnost teh igrae močnejša kot pa mladostni vojni vtisi in ljudjo z omejenimi denarnimi sredstvi bodo letos lahko zadovoljili svojo mladino. Prvikrat i;:za izbruha vojne se namreč prodaja igrače za primerno ceno.
Nemške igrače so izdelane približno tako kot pred vojno ter je še vedno opaziti nemško milita-ristično kulturo, a v izobiliei je tudi strojev, čolnov, hiš in punčk. Prodajalci igrač izjavljajo, da je bilo 75 odstotkov igrač, katere se prodaja sedaj v Londonu, napravljenih v Nemčiji in povpraševanje po igračah je tako veliko ravnor aditega. ker jih je mogoče prodajati za eene. skoro prav tako nizke, kot so bile pred vojno, j POUČNE KNJIGE.
Med novostmi je stroj, katere-1 ga žene vroč /rak ir. ki teče šest ur. Ta stroj stane pet dolarjev. Naprodaj je tudi orezžiena brzojavna postaja, ki lahko sprejema poročila z Eiffel stolpa v Parizu. Cela ta postaja stane petnajst dolarjev.
Med božičnimi darili za ženske so krasne priprave za ka.ienje, — med njimi tudi pipe. posejane z dragimi kamni, ustniki ter vrečice za tobak. To je nadaljni dokaz da so ženske že preživele dobo. ko so kadile le cigarete in da posegajo tudi po smodkali in pipi.
Neka znana tvrdk'i na Piccadilly izvršuje pipe za ženske na temelju vzorcev, katere predlože odjemalke. Ste*, ilna leta je ta tvrd ka prikrivala dejstvo, da obstoja v Londonu kljub žensk, ki kade pipo. a sedaj je postalo to dejstvo splošno znano in tvrdka nima nobenega vzroka več skrivati svo-ilh izdelkov ter jih kaže v izložbah.
Ponavadi ne kade ženske v pipah istega tobaka kot moški, kaj-!:i lahko jim je dobiti posebno mešanico različnih vrst tobaka, ki ugaja njih okusu. Neki agent te tvrdke pravi, da imajo številne ženske iz visokih kregov posebno mešanico tobaka, katero na-roče enostavno s tem, da navedejo svoje ime. Isto velja v večji ali manjši meri tndi o pmodkali in letos je povpraševati i c po njih večje kot je bilo kedf. j poprej. — Ženske, ki kade smodke. niso ni-laka novost. Dotična prodajalna nia odjemalke, ki na-očajo smodke že deset le* in tvrdka poroča, da postaja seznam takih žensk '^sak teden večji.
V nekem izložbenem oknu jc videti lepo škatljo s ;"00 dišečimi Havana smodknmi. ki seveda niso tako velike kot one, ki jih kade moški.
kazala kol dobro sredstvo v boju proti vedno naraščajoči draginji.
Tako splošen je postal sedaj lov na divje koze * v teh gorah, da izjavljajo uradniki v dotičnih okrajih, da bo pleme divjih koza izumrlo v dvajsetih letih, če se ne bo takoj prepovedalo vsaj za dve leti lova na divje koze.
[wšj !Wš§ EES 2SŠD EEH]
ADVERTISEMENTS.
ZAKAJ SE STR t .VITE S SLABIM TOBAKOM, POSKVSITK NAS LMPORT1RAN
pravi trrški tobak,
bol^a en funt S3.00, pol fanta |1,50 s papirjem
hercegovski mešani,
bo k.-ji l funt ljJ.00: pol funta ?1.<K.'
s papirjem Boksa hilsnov 15e. in niadina za <lelatl ciparetf lSc. Z naročilom poSljite d^nar. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue. New York, N. Y.
Knjige!
6. zv. Gozdarjev sin — Finžgar,
< povest ........
7. ZT.: Prihaja«.
.30
Zanimiva po
! vest ..........................60
angleški eiovar, V. J. Kubelka $1.50 9 zv.: Brencelj: Kako sem se Neaiški abefdnik ............... '35
Nemško angleški tohnet .. ..
Pravilo dostojnosti ..........
Slovensko-nemški alc7ar — (JanežiC Bartol)
Anglošflna brez ntttelja ......
Cirilica. Navodilo z« čit*nje '
pisanje grbSčine v cirilici uekletou. Spisal Antoi* B JeglAC	n . p
Oospodinstvo — Puigaj. Frak-
jaz likal, 1. zvezek	1.00
.60 10. zv.: Brencelj: Kako sem g« •301 jaz likal, 2. zvezek	1.00
{11. z v. i Brem«lj : Kak« sen se
jaz likal, 3. zvezek	1.0«
14. ar.: Brei.celj: S-Jubljanske sli-a ! ke. (Podobe ljubljanskega iue-
^ sta) ..........................75
Colorna: Ju an Miseria. Povest* ie španskega življenja .75
tična knjiga za naše gospe U- |36 ZT w Amertlu . Po resnlCuih
dogodbR?* .................... .75
ja Zi
nje. (Trdo vezana.) ..........13«
Hitri račun ar. Priročne velikosti .50 Praktični računar .............89'
Knjiga o lepem vedenja Uriamts, ČPILMAN^VE POVESTI.
t Trdo vezano) ..............$.00	.r ... _ .
Mladeničem, Ant. B. Jeglifi	I 2 rr': Maron' krtan8kl	iz
I. cvezek....................flO j	..... ..............
II. r veze k ....................60 3- 2V-: Marijina	P<^t *
Nasvet: ml hifio in dom. Koristna	kavkaSkih gora ..............
knjiga za vsako kiSo ........ 1.00 4' zv : I raSki Judek- P°ve8t-
Pravila sa olika. Dr. J. Dostojen .65 natl8 ........................
Varčna kkhr.rica, za. slabe in dob- |	:Ti 1 indijsko povesti......
re Case ...................... 1.09 *v " Kraljičin nt^ak. Zgodovln-
i ika poveš.* iz Japocnkega .... .80 ! 30. sv. :Zve*>t3 sin, povest iz t^ade
I Akbnrja Velikega ............ .25
111. xv.: in bela vrtnica, po-,75 | vest..........................
12.	zv.: Eorrjgka brata. Črtica la .75 ' ni i si Jonov v Koreji............
13.	zv.: Ko/ in nnaca, povest iz 5 \ Amar.a .......................
14.	it.: Prilega hureriskega cla-var.li, povest Iz zgodovine ku-nadske ......................
RAZNE POVESTI IN ROMANI.
J os. Jurčič, 4. zv.: Cvet in sad.
Hči mestnega sounika itd.. .. Jo*. Jur^t, 5. zv: Sosedov nin. Sin
kinetskega cesarja itd. .. -.....
Jos. Jurčič, 6. it.: Doktor Zober, roman. — Tugoraer, tragedija
Dve sliki — Ksavei MePko......
Hud« brndn«, Ni vk zlato, kar se
se sveti itd. ..................
Patria, revest la irske junaške do-
°od svobodnim solncem, epdovln-
JC5 .30
39
.SO M
.40
.35
15.	zv.: Anpelj su£r.jev — r-raiF,-sk". povest ..................
16.	ev.: Zlntokopi, povest ......
ska povest, 1. zv..........LZff!17- ".'.Prvič ^.d Indljanrf ali
od svobodnim solncem, zgodovin-	»ožnj* v Nikaraguo ..........
ska povest, 2. zv.............1.25,18 zv.: Preganjanj indigih ml-
Povesti slovenskemu ijedstva v
Vrednost jugoslovanske krone v Rusiji.
Ruska trgovinska mornarica
biteje sedaj — po uradni objavi sovjetske vlade — 1056 parohrodov
in 775 jadrnic. Od teh so mnoge aim obrazom so se razcefrale ved-' še y popravilu.
50.000 uradnikov
odpuste na Frane oslic m iz drŽav vc službe. Danes imajo v tej deželi okrog 147.000 uradnikov več ket jih potrebujejo. In imajo tudi velik gobec proti alrokratiza liji v drugih državah kakor na-primer v Rusiji.
Tri mijijqne .za pajboljšo dramo
Na Norveakem so te dni razpi-scli 100.000 norveških kron nagrade sa najboljšo dramo kateregakoli domačega književnika. —• Stotisoč norveških kron je v na šem jeziku povedano preko tri milijone jugoslovanskih. Ampak na Norveškem tudi malce drugače cenijo duševno kulturo nasproti danarju.
O tie i j el na menjalnica sovjetske vlade v Moskvi plača za 1 jugoslovansko krono 300 rubljev.
ADVBRTI3EMENTS.
Dr. Koler
(LOVJMSKlZf^AVNK -
638 Pen Ay*. Piltslmrgk, P«.
Dr. Katar |* nl>
.▼ene v nttabiafi«
poduk in zatevo, Kalan ......
Eomarica, povest ..............
Sisto • Šesto, povest iz Abrade v Slike h povesti, Ksaver 3£?ško Študent naj be, — Kad vsakdmji
kruh ...............o........
Vesele povesti: Za možem, — V pustiv je Sla. — Pravda med
bratca.* .....................
vojnbnir ali poganstvo in krst,
povest .......................
^vooarjeva hči. Zanimiva povest Iz debele .•«•■■•..«.•*•••*••• eter Zgaga ..................
Doli i orožjem ................
Knjige dražbe Sv. Mohorja
Duhovni boj (S:^ str.) ......
Mesija (1. zv.) ..............
Mesija (2- ev.) ..............
Podobe iz narave ............
Svetloba in senca ..........
Slov. večernicc, povesti kratek čas ..................
Trojka ......................
JEjonovina slov. an roda (B. zv.) Zgodovina slov. naroda '6. ar.) Mladim sreem (2. xv.)
Snisal K. MeSko JM fCpjjg«. za lahLomir^ne ijndi,
Spisal I. Cankar .............. t.75
Jet tedtfiV v zrakoplova ........ 2.00
«merika fti Amerika« ci.......
Mala sanjska knjige
s podobami ...............
Nova velika sanjska knjiga
S pvuvS^mi ...............
sijonarjev
85' 0. zv.: Mlada mornarja, povest
■»i
SPISI ZA MLADINO.
I5cb za mlad1, sob, pesmice.....
.S« »J
.3C
.30
.30 .M
.30
; Dedek je pwtl, pravljice ...... .46
l
.85' MOLIT VEN1KL J5
Skrbi za dušo:
v usnje vezano . v platno vezano
.4«
30iKajskS glasovi: 50
30 .S« 39
... 1.80 ,... .90
jorltma M, ki CrUeh. &
Inlsnrt
■MCrvpUao]« tori sdxavl a J• 1—n nI jrat xawlx aH ma&ar-. ma" 9* lili—. r eria. mmOMJtH laa. %otoeiB« r tea^a, srl&lU la MMv beaa krt. Ka tekajte, tow ta ko-
Kabr hltru cpaaito Ja	m Ual«
prMfta te ram se kom
r H. wnk ta ale*r brn oparaeUa.
Boteam main i Ja. fet poraroftMo Wh* v kHtn ta hrMa ta rteiaa to«
Ma krvi ta al pottafcao latMt NakaUrl 4ngl altu
.80 Jt
J3 0 30
6.00 30
1.J0
v platno rezalo ....	. -.........90
v kost vezano .....	.......... 1.79
v usnje vezano	..........L80
Sveta ura:	
v ptatno rezano ....	..........1.00
Marija varbinJa:	
r u?mje vezano ....	..........130
Pot v nebesa:	
zlata obreza, platno	vezano .. 3t
Du nene Testament	.......... 39
JUDSKA KNJIŽICA - POVESTI.
ZEMI^EVIDL
Združenih držav ................ .75
Zemljevid Slovenije ...........10
Zemljevid Evropo .............. 39
Velika atenska mapa ..........23$
Zetfiijeviai: Ktw York, Illinois, Colorado, Kansas, Motana, Minnesota, WjomiDS in Alaska. —
vsaki po 35
Pennslyvania ................. 30
Weot Virginija ...............40
1.	zv Znamenje Mirih. Rarest do tektiva Sherlock Holmes «...
2.	zr. Darovana. Zgodovinska popov est az dobe aiovanskih avos-tolOT*
3.	zv.: Jermi Zmagoval, pover-t. — Med Plazovi, tirolska povest.
4.	sr. Malo i'rljwje, povest .... 3. sr.: Zadnja kmedn vojska,
agodovlnska povest ..........
30
M
M
.65
.75
RAZGLEDNICE: lioiičc.^, raUične, ducat
30
.2« 30 30
Opomba:
Naročilom Je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order all poMne znamke po 1 ali 2 eenta. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
Novoletne, različne, docat. Zabavne, različne, ducat New>orške, različne, ducat, Panorama mesta New York,
23 slik .20 Panorama ro^sta Celje, 2t palcev dolge ................ 25 e.
Slovenic Publishing Ge., 82 Cortlandt St., New York
ROJAKI NAKOCAJTE 8E HA "GLAS NARODA"* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH,
OLAS NARODA, 12. DEC. 1921

Vdova
Spisal E. Ga borimo.
Prevedel zm "Glas Naroda" O. P. Francoski detektivski roman.
86	(Nadaljevanje.)
—	Sedaj naprej, — je koneeno vzkliknil. — Treba ga je aretirati.
Pohitel je v jusi-čno palačo, kajti upal je še vedno najti tam preiskovalnega sodnika.
Kljub pozni uri ie bil Dabum, še vedno v uradu.
Bazgovarjal se jc s starim grofom de Commarin, kateremu je navajal dejstva, poj; .njena od Peirre Leruža, o katerem je stari grof domneval, da j', mrtev že številna leta.
Oče Tabaret je nrihrumel v sobo kot vihar, preveč zmeden, da bo zapazil navzočnost tujea.
—	Gospod. — je kričal, tresoč se od srda, — imamo resničnega morilca! To je on. nuj adoptirani sin, moj ded^.č. — Noel!
—	Noel. — je poja vil Daburoii ter se dvignil. Nato pa je dostavil s tišjim glasoi:;:
—	Domneval sem nekaj tal.ega.
—	Takoj je treba izstaviti /.uporno povelj?, — j»' nadaljeval oee Tabaret. — Če zamudimo le eno minuto, nam bo ušel. Vedel bo, da je razkrinkan, če bo im*-la njegova ljubica časa obvestiti ga o mojem obisku pri njej. Hitro, jrospod„ hitro!
Daburon je odprl usta. d- \praša za pojasnila, a detektiv je nadaljeval:	1
—	To še ni vs<;. Nedolžen človek, Albert, je še vedno v ječi.
—	Ne bo več eno uro, — je odvrnil sodnik. — Ravno predno ste prišli, sem odredil '•>.< potrebno, da se ga oprosti. A glede onega drugega . ..
Niti oče Tabar»*t, niti sodnik nista zapazila, da je grof de Commarin medtem izginil iz sobe.
Kakorhitro je čul ime Noel, je stopil proti vratom ter ven na hodnik.
..t
Devetnajsto pjoglavje.
* <
Noel je obljubil, da se bo poslužil vseh možnih sredstev ter poskusil celo nemogoč*? da oprosti Alberta.
V resnici je obiskal par članov odvetniške zbornice, a povsod so ga zavrnili.
Ob štirih popoldne se je oglasil v hiši grofa Commarina, da ga obvesti o slabem u^p*.hu svojih prizadevanj.
—	Grofa ni don a, — je rekel služabnik, — a če hočete čakati . . .
—	t akal bom. — je rekel Noel.
—	Ali ini hočete potem slediti? — je rekel služabnik. — Imam od grofa povelje, da vas odvedeni v njegovo študijsko sobo.
To zaupmje je razkrilo Noelu ves obseg njegove nove moči. On je bil doma. V tej sijajni hiši bo od sedaj naprej gospodar, — dedi«-! Stopil je pro* sliki, ki je kazala rodovnik družine Commarin.
Vsa slavna imena ki jih pozna zgodovin* francoskega plemstva, so bila zaznamovana tam. kajti grofje Commarin so bili potom porok zvezani z vsemi najbolj plemenitimi družinami. Ponos je napolnil srce odvetnika in žila jt pričela hitrejše utripati. Ošabno je dvignil glavo ter zažepetal:
—	Grof de Commarin!
Vrata so se odprla Obrnil s» je ter videl grofa, ki je vstopil.
Takoj se je Noel spoštljivo priklonil. Postal pa je naravnost trti vspričo pogleda sovraštva, j>'ze in zaničevanja, katero je opazil ns licu grofa.
Stresel >e po celem životu, kajti spoznal je. da je izgubljen.
—	Lopov! — je zakričal grof.
Ker se je bal svojega lastnega srda, je stari gospod vrgel svojo palico v kot.
Ni hotel udarit, svojega sina, kajti ni se mu zdel vreden, da bi ga udarila njegova roka.
Ko je grof vstopil, je nastal trenutek smrtnega molka, ki se je zdel obema kot večnost.
Oba sta bila ob istem času polna bridkih misli, katerih ni mogoče primerno opisati.
Noel se je ojunač?! ter pričel prvi;
—	Gospod . . .
—	Tiho. — je z? rjovel grof hripavo, — tiho. Mogoče je res, — za kar mi oprosti n* 1 <», — da si t: :noj sin. Žalibog ne morem sedaj dvomiti o tem. Lopov, dobro si \edtl, da si sin madame Gerdv. Podla duša! Ti nisi izvršil le tega zločina, temveč si spravil tudi nedolžnega človeka v ječo radi zločina, ki si ga izvršil sam. Umeril si tudi svojo mater.
Odvetnik je skuhal protestirati.
—	Ti si jo umoril, — je nadaljeval grof z rastočo eneržijo, — če ne že s strupom, pa vsaj s svojimi zločini. Sedaj razumem vse. Ona ni bila v deliriju danes zjutiaj. Ti pa si dobro vedel, kaj bo reMa. Ti prisluškoval in če si bil tako drzen, da si stopil v sobo v trenutku, ko bi Le ena beseda iz njenih ust uničila, si storil to raoiteira, ker si pretačunal učinek svoje navzočnosti. Tebi je bila nautenjena nj<*na zadnja beseda — Morilec!
Korak za korakom se je Noel umaknil do konca tebe. Tain je stal, naslonjen na /id, z naježenimi lasmi in udrtimi očmi. Lotili so se ga krči. Njegov«, lice je kazalu teror, najstrašnejši teror, ki si ga more človek mislit. — namreč teror razki inkanc-ga zločir<ia.
—	Jaz vera vse — kot vidiš. — je nadaljeval grof, — a jaz nisem sam. V tem trenutku je bile isdano zaporn.) povelje proti tebi.
Krik srda se je iz\ il iz ust odvetnika. Ustnice, ki s^ bile preje po v t sen e vsled terorja, so posta'e sedaj trdne. Premagan in poražen sredi svojega truunfa, se je boril proti svojemu strahu. Ojuna-čil se je ter pričel gledati krog sebe na izzivalen način.
Grof Commarin, ki ni navidez posvečal nobene pozornosti Noelu, se je približal reki pisalni mizi ter odprl ptedal.
—	Moja dolžnost. — je rekel. — bi bila izročiti te rablju, ki čeki na te. Vem pa, da imam msrečo biti tvoj oče. Sedi. Napiši in podpiši izjavo svojega zločina Nato boš našel v tem predalu pištole. Naj ti odpusti nebo!
—	Vaše orožje jc brez potrebe, gospod, — je rekel. — kajti jaz sem preskrbljen za ta slučaj. Nikdar me ne bodo ujeli živega. Vendar . . .
—	Vendar? — je ponovil grof suho.
—	Povedati vam moram, gospod, — je nadaljeval odvetnik hladno, — da se mi ne zdi še primerno umoriti se, — vsaj ne za enkrat.
—	Ah. — je vzkliknil grof z zaničevanjem, — torej si strahopetec.
—	Ne, gospod, nisem strahopetec, Nočem pa se udati, dokler se ne prepričam, dn mi je zaprta slehrna pot. — da se ne morera rediti.
—	Prokleti lopov, — je zakričal grof, — po i c in moram jaz storiti to. Stopil jc proti pisalni mizi. a Noel je hitro zaprl predal.
—	Poslušajte gospod, — je rekel Noel z onim hripavim, hitrim glasom, katerega daje človeku bližajoča se nevarnost, — ne izgubljajte zaman besed. Jaz sem izvršil zločin, to je res in jaz ga ne skušam opravičiti. Kdo pa. je poležil temelj za ta zločin, če ne vi sami. Sedaj mi hočete napraviti ugodnost, da mi ponujate pištolo. Hvala. To moram odklonili. VI se le hočete izogniti škandalu obravnave in madežu, ki bi Jbrez dvoma padel na vaše ime.
Grof je že hotel odgovoriti.
—	Pustite me govoriti, — je nadaljeval Noel — Jaz se nočem ubili ter hočem rešiti svoje; življenje, če mogoče. Dajte mi na razpolago sredstva za beg In jaz vam obljubljam, da bom preje umrl kot oa re dal ujeti. Pravim, da me založite s sredstvi. Niti dvajset frankov nimam na razpoiego. V hiši meje matere ni dosti za primeren pogreb. Torej nekaj denarjfe.
('Dalje prihodnjih.)
Izpred ljubljanske porote.
Moralna stika iz kamniškega ok-[ raja.
O stanju morale t pobožnem; kamniškem okraju, kjer deTaije-) jo vneti vojščaki bojujoče se cerkve, nam podajajo sedanje porotne razprave težko sliko. Bratomor. . . zatem § 125. kaz. zak. in kmalu sledi oSe — morilec lastne hčere. . . Ob 4. popoldne dne 22. nov. je stopil potuhnjenega obraza, oči v tla, 221etni, črnolasi posestnikov sin Janei Plahutnik, doma na Godiču pri Kamniku, v porotno dvorano, da daje odgovor o storjenem nemoralnem hudodelstvu. Po preeitani obtožnici, ki popisuje v kazenskopravni in — sodnoizvedeniški terminologiji —-Plahutnikov zločin, ki je bil izvršen na mladi delavčevi ženi I-vani S., je predsednik porotnega sodišča vprašal obtoženca: — Ali se čutite krivega? — Obtoženec potuhnjeno: — Se nc čutim. . . Vem samo to. da sem bil res tako pijan, da ne vem, kaj se je zgodilo. — Napil se je bil v Kamniku na semanji dan, dne 24. avgusta t. 1. Proti večeru, bila je tema in deževno vreme, se je vračal proti domu, Okoli polosmih zvečer je šla delavčeva žena Ivana S., iz Mekinj v Godič po mleko. Domov grede jo je dobil ne-' daleč od hiše Marije Gradišar pijani Plahutnik.
Glavna priča Ivana S. je opisala dogodek v priprostih besedah.
Obtoženec konfrontiran s pričo, je zopet priuhnjeno in hinav-rko zatrjeval: —r Jaz nič ne vem. Se nič ne spominjam! Prosim skesano, oprostite mi. V resnici sera bil tako pijan, da nič ne vem.
Priča Fran Krt je opisal mo-
ment, ko se jima je po cesti približal. Preje je slišal neko ihte-*je. Priča: — Ko sem prišel blizu, je neki moški vstal in šel čisto počasi ee* travnike v gozd. Bilo je tema. Žena je bila vsa mokra in izmučena. — Priča Marija Gradišar je izpovedala, da se je obtoženec nekaj minut popreje pogovarjal ž njo pred njeno hišo. O pijanosti pravi: — Noge so se mu zapletale, in jezik se mu je £'valil". Ko jc šla neka žena mimo, je stekel za njo. —
Na podlagi porotniškega kriv-doreka je porotno sodišče obsodilo Janeza Plahutnika na 14 mesecev težke ječe zaradi hudodelstva po § 125 kaz. zak.
Agitator za JIL internacionalo.
Pred porotno sodišče je stopil elegantno oblečeni, skrbno počesani agitator za III. internacionalo, mizarski pomočnik 381etni Andrej Gričar, doma iz Družinske vasi pri Beli cerkvi. Je izbo-ren in živahen govornik. Zagovarjati se ima zaradi žaljenja — kralja in zaradi hudodelstva uboja. Njegov zagovor, zelo obširen, je podal zgodovino človeka, ki ga je strašna vojna gnala po vseh bojiščih. Bil je tudi dve leti v ruskem vjetništvu. kjer je imel priliko spoznati Ljeninove ideje. — Že 31. oktobru lanskega leta je Gričar v Zupanovi gostilni na Krakovskem nasipu razvijal program tretje internacionale. Med govorom je i-rekel psovko na kralja, vsled Česar je bil aretiran. Pozneje je z nekim avtomobilom pobegnil preko meje v Trst. Zavetje je dobil pri svoji sestri Jo-sipini Menegheti. Dne 8. julija t. 1. se je spri s svojim svakom A-lojzijem Meneghettijem in ga v
sporu tako mečno udaril po glavi, da je Mcneghetti vsled poškodbe umrl. Gričar pravi, da ga je samo "s pestjo potipaU'. — Splošno se zagovarja, da je njegovo duševno razpoloženje vsled dobljenih ran v vojni nenormalno.
Obtoženi Gričar se je glede slučaja v Zupanovi gostilni zagovarjal na popolno pijanost, glede uboja svojega svaka pa na silo-bran. Pozvane priče so opisale dogodek v jZupauovi gostilni. Njegov brat je potrdil, da je obtoženi vsled zadobljenih ran zelo nenormalnega duševnega razpoloženja v slučaju vtnjenosti, enkrat je prišel domov v sami spodnji obleki. Kmalu po prevratu je odšel na pokopališče. Vpil je: — Mrtvi, vstanite!. . . Gremo na I-♦alijane! —
Porotnikom je stavilo sodišče dve glavni in eno dodatno vprašanje, prvo gler.e žaljenja kralja drugo glede uboja, in dodatno glede pijanosti in prekoračenja silobrana.
Porotniki bo na stavljena vprašanja odgovorili: a) na prvo ft ;fida". 4 "no"; b) na drugo 12 "ne" in c) na dodatno 8 "da". 4 "ne". Na podlagi tega porotni škega pravdoreka je bil obtože-jnec Gričar od obtožbe popolnoma i oproščen.
Avditorij je imel precej komunistično nijanso.
ADVERTISEMENTS.
SENTEN. STATE	15	dec.	_	Boulogne	LA LORRAINE	2»	Jan.	H avi
VI'IMNTKAHOA	15	o«c.	—	Hairoura	CAROMIA	28	Jan,	- Reka
LA SAVO IE	23	dec.	— Havre		ZEELAND	28	jan. —	Cherbourg
2IELAND	«4		—		FINLAND	4	febr, —	Cherbourg
ORBITA	24	dec.	—	Hamburg	LA TOURAINE	4	febr.	— Havre
PANHANDLE 8.	tr	dee.	—	Bculogne	RYNDAM	4	febr. —	Boulogne
ADRIATIC	28	doc.	—	Cherbourg	AQU ITANIA	7	febr. —	Cherbourg
RYNDAM	29	dec.	—	Boulogne	LAPLAND	11	febr. —	Cherbourg
CARMANl A	31	dec.	—	Cherbourg	LA SAVOIE	11	feb.	- Havre
»3TOMAC	11	dec.	—	Brewen	CARMANIA	11	febr.	— Reka
LA LORRAINE	31	doc,	— He vre		FRANCE	16	febr.	— Havre
JLYMP'C	SI	dec.	—	Cherbourg	ADRIATIC	18	febr.	— Genoa
AMERICA	3		—	Bremen	OLYMPIC	18	febr. —	Cherbourg
N. AMCTF RDAM	4	Jan.	—	Bor'ogne	N. AMSTERDAM	18	febr. —	Boulogne
ITALIA	5	jan.		— Trst	PARIS	21	febr.	— Havre
LA TOUnAINE	7	Jan.	— Havre		AQUITANIA	23	febr. —	Cherbourg
OROPESA	7	Jan.	—	Kamburg	MONGOLIA	23	febr. —	Hamburg
ADRIATIC	7	jan.		— Genoa	KROONLAND	25	febr. —	Boulogne
LAPLAND	7	Jan.	—	Cherbourg	MINNEKAHDA	26	febr. —	Hamburg
ARGENTINA		Kit.		— Tr*»	NOORDAM	25	febr. —	Cherbourg
MONGOLIA	12	Jan.		amburk	ARABIC	4	marca	— Genoa
5. WASHINGTON	17	Jen.		Bremen	1 ZEELAND	4	marca —	Cherbourg
ROCHAMBEAU	17	Jan.		— Havre	: LA LORRAINE	4	marca	— Havre
»ARIS	18	Jan.		— Hiwrt	LA SAVOIE	11	marca	— Havre
3rd:jna	21	Jen.	—	Hamburg	1 FINLAND	11	marca -	—Cherbour
SAXONIA	21	Jan.	—	Hamburg	| RYNOAM	11	mar-a -	- Boulogne
ARABIC	21	jan.		— Genoa	! PAPIS	15	m?rc a	— Havre
KROONLAND	21	jan.	—	Cherbourg	, LAPLAND	18	marca	Cherbourg
■ JOORDAM	21	Cen.	—	Boulogne	N. AMSTERDAM	25	marci. —	- Boulogne
PRES. WILSOri	«4	lan.		— Trat	' FRANCE	23	marca	— Havre
ADVERTISEMENTS.
ZAHVALA.
Frank Sakser State Bank.
New York, N. T. Cenjena tvrdka:
Sprejel sem Vaš brzojav, in pot nnica je došla srečno do mene dne 1. decembra. Srčno se Vam zahva l ju jem za Vaš trud in požrtvoval nost, ko je potnica brez vseh o vi j srečno došla na svoj cilj, in Vase tvrdko vsem rojakom in rojaki njam toplo priporočam.
Frank Gašpemti, (9-12—12) Pittsburg, Kansas
;: Dospelo je novo ► suho grozdje.
;; MnStatel sefto sladka detel« Jr.- ; * ► gode, boksa 00 funtov .. ft«-* [ < * Clpar groadj* raJveCJe tu na]- < <► sladke j Se jagode, bokse BO tm- *
:: tor.......................-
'> Malo črno grfto grozdje, seio Z sladko, boksa SO fantov H.— •
0	Pollute tS. r-% rafiun mk« boka* * ' * ki naroČit« ln Dosla.Il bomo takoj. . :: BALKAN IMPORTING CO. *
1	► »1-53 C Harry *U Naw York. N. Y. <
kretanje parnikov
Kedaj približno odplujejo iz New Yorka.
ilede cen
vozne If stke In ttm dfctigv? (K>juD>b, ©brnite w na Udk«:
PRANK S AH SER STATE BAN*.
« Cortlsrvdt 8*, New York
JUGOSLAVIJ A
Hitre zveze z vsemi točkami v Jugo-ilavlJI. Dobra in zadostna hrana. Zaprti >rostorf. Velik prostor na krovu. Vse u-dobnostl modernega parnika.
^ red srna sike
MEW YORK v PLYMOUTH, CHERBOURG In ANTVERPEN
KRGOINLAND .......... 17. dec.
ZEELAND .............. 24. deo.
FINLAND .............. 31. aec.
LAPLAND .............. 7. jan.
J HAMBURG, LI3AVA In GDANSK iAMLAND (samo 3, razred) ....14. Jan.
^ American Ltns
SRUNSBUTTEL, H AM BURG in GDANSK
MONGOLIA ............ 12. Jan.
MINNEKAHDA..........26. jan.
NEW YORK v HArnBUSG fn GDANSK
MINNEKAHDA ........ 1C. eec.
"8E VODNE PROQE DO POLJSKE.
^ white Star
/ CHERBOURG In SOUTHAMPTON
OLYMPIC .............. 31. dec
12 NEW YORKA V MADEIRO, GIBRALTAR, Ai_ŽIR, GENOVO, NAPOLJ, MENE, ALEKSANDRI JO 2A EGIPT IN NIL.
ADRIATIC .................. 7. januarja
•ARABIC ................ 21. januarja
'NaJveCjl parnik v redni* oluf-bl a Južno-c vTopsk Jml pridan!*«.
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMTANY 120 parnikov — lJ&f.frJO ton. » BROADWAY	NEW fORK
aH pri lokalnih ac^Htlh.
gosuuch Črta
Direktno potcTTWnjd t jOtu brovnik (Cravwa) in Trst.
PRESIDE L3T WILSON
24. januarja, 1922.
Cene za Tre« In Reka sj: Pres. Wilson »11 i In M deske. Argentina in Belvedere 1.03 m SS eavka.
Potom llr*kov t Klanih m m krt*
Je t Jugoslaviji In «»rwijt Raz.tnSne ugodnosti prvt^a. flm-
geffa In tretjeye Razreda. Potniki tretje«* rasreoa dobivajo bresplačno vlao.
PHELPS BROTHERS Ss Co.
Paaaenaer Cepartrnent
2 West Street New York
OINARD-ApoR
Slovensko - Amerikanski
lira KOLEDAR
za leto 1922
Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd.
Kad vse zanimiv je članek "Proti	delavska spijonaža v West Virginiji".
Ko bodo delavci to prečitali, jim	bo marsikaj jasno, o čemur
dosedaj niso niti pojma imeli.	^
Koledar krasi cela vrsta krasnih slik.	m ■
Čtivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda.
Cena je 40 centov s poštnino vred.
^ Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari domovini. Vsakdo bo vesel tega božičnega daru.
Naročite ga še danes!
82 Cortlandt Sta,
Co.,
New York
Potovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam.
Val parnlkl, ki odplujejo Iz New Yorka so na dva vijaku
ROTTERDAM ........ 17. aec.
RYNDAM ............ 24. dec
NEW AMSTERDAM .. 31. dec.
Vel parnlkl lneajo ca tretji reared Pobe ta 2. 4 in 6 oaeb. Cena sa I razred Iz New Torka do Ljubljane 9100, do Zagreba $101
ter $5 vojnegu davka. Ea pojasnila ta cene vpraAaJte pri:
HOLLAND-AMERICA UNB
SI -24 State Strevt	N«w York
Največji, najhitrejši parnlkl na ■vetu. Izborna postrežba p itn I keen.
V	vašem mestu ali eililnl Je lokal-
nI aoenu
V	Jugosla^jo , Bolgarsko , Rumunsko in Madžarsko,
Preko: Dubrovnik, Trst in Reka
ITALIA
5. januarja
Karta $103. — Davek $5.
Preko CherbOi, rga In Southam pton s:
CARMAN IA .......... 31. c?sc.
SAXONIA .......... 21. Jan.
HAMBURG
naravnost do Gdanaka in Varšave
z novimi parniKi
ORBITA .......... 22. dec.
OROPESA .......... 7. Jan.
ORtUNA .......... 2' • Jan.
Zaprta kabino sa ženske in otroka. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
26 Broadway	New Yerk 117 W. Washington Street. Chicago _ all lokalni potniftk«. agenti.
Kapitalistični napredek.
Medzavezniška kontrolna komisija jo nemški tvrdki Bonz & Co.
ISCEM GOSPODINJO.
Imam dva otroka. ara sta od nahranila nadaljne proizvajanje j 13 do 14 lot. Želim dobiti painH-:Dieselovih" motorjev velike br-(no žensko, staro od 25 do .'{."j let.
Pojasnila osebno ali pismeno. —
<ine, ker se Angleži boje, da jih re bi Nemci še kdaj uporabljali <a podmornike.
Jacob Skofic, I»ox 112, New Derry, Westmoreland Co., Pa.
je sedaj čas poslati svojcem t staro domovino ali jugoslo-■	s vanske krone, dinarje, ita-
ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York

Za božične praznike.
Imamo v naši veliki zalogi vsakovrstna božična darila.
Možke in ženske prave Elgin ure, zlate prstane, verižice, priveske, brailete, demante, dalje prave glasne Columbia Gramofone. Vaše slovenske plošče, nemške vojaške marše, polke in veliko drugih krasnih daril.
Razveselite svojega prijatelja, sina, hčerko, ženo in moža 2 božičnim darilom.
Pišite nam dopisnico in mi Vam bomo takoj poslali naše cenike zastonj.
Pri nas dobite kar potrebujete in blago je garantirano, cene nizka.
Hvaležno Vam se naprej priporočamo.
IVAN PAJK
Jewelry
24 Main Street	Conemaugh, Pa.