Ovanje marksističnih krožkov v občini Center
O tem, da /e markslstlčni krožek (MK) potreben, je bilo že veliko rečenega. Tudt o tem, zakajje potreben. Toda vse se ustavi prl šablonski oceni; kakor da so MK sredine, v katerlh si neka majhna skupina Ijudi skuša prldobiti čimveč znanja in s tem ugled prl drugih članih ZSMS. Skratka, člani MKpostanejo elita znanja.
Kako sploh pride do takega stanja? Mislim, da so sama izhodišča o pomenu MK na-pačna, predvsem pa so napač-ne metode dela. Kot primarni pomen MK se je poudarjalo poglabljanje v teorijo mark-sizma. Tako dosežena dog-nanja pa naj se nato prenesejo v prakso. Izvajalo se je pa le poglabljanje v teorijo, pa še to na tak način, da se od spoz-navanja z marksizmom (preko vseh njegovih izvorov) ni šlo niti koraka dlje. Zakaj to trdim? Iz čisto preprostega vzroka, ker se je spoznavanje marksizma omejilo le na sreča-nje s klasiki marksizma. Dojeli smo skoraj vso teorijo o odtuje-nosti v družbi. Toda skoraj nič se nismo vprašali o odtu jenosti človeka v naši družbi. Preveč je bilo tudi omejenosti samo na f ilozof ski del, skoraj nič pa ni bilo rečenega o ekonomiji, če-prav se vmarksističnifilozofiji venomer pojavlja velik vpliv ekonomije na odnose v družbi.
Taka metoda pa nam števila članov ZSMS ne zvišuje, tem-več samo znižuje. Prepričan
sem, da bi MK TOZD uspel, če bi dali na program krožka te-mo o dohodkovnih odnosih znotraj TOZD. Jasno je, da bi ta naslov predstavljal le okvir, v katerega bi lahko vnesli vso teorijo političneekonomije.ta-ko da MK ne bi čisto nič izgubil na svojem pomenu. Spremeni-la bi se samo metoda spoznava-nja s teorijo. Namesto da bi začeli, za marsikoga, s suho-parno teorijo, bi se lotili naj-prej vprašanja, ki se poraja iz prakse. Zakaj in kako prihaja do nekaterih procesov pa bi popestrili in argumentirali s teorijo. Na srednjih šolah pa bi bila tema npr.: delegatski si-stem na šoli. Tako bi lahko dodobra spoznali s celotni de-legatski sistem in tudi koreni-ne tega sistema.
Če se postavimo na tako sta-lišče, izgine šablonska raz-členitev metod dela v MK, ki govori o treh glavnih oblikah dela:
1.  predavanje
2.  skupinsko delo
3.  individualno delo
Vse te oblike predstavljajo (namreč vsaka zase), ozkost dela v MK in hkrati tudi ozkost samega MK. To pomeni, da obstaja mišljenje v majhni skupini ljudi, ki se mučijo z raznimi vprašanji. Če bi tako tezo sprejeli, ne bi mogli nikoli trditi, da se trudimo za mobili-zacijo in usposabljanje mladih pri uresničevanju programa družbenoekonomske in poli-tične preobrazbe, kajti s takim načinom bi se trudili za mobili-zacijo in usposabljanje le maj-hnega kroga mladih.
Širši krog mladih v tem pro-cesu pa bi lahko dobili na tak način, da bi spremenili svoj odnos in delo na sestankih OO ZSMS. Ne vem, če je kje v praksi, da bi bile točke dnev-nega reda pripravljene tako, da bi bile hitro in učinkovito iz-peljane in bi potem ostalo še nekaj časa za izobraževanje. To izobraževanje ne pomeni, da bi takrat morali proučevati npr. Kapital. Čisto dovolj bi bilo, da bi se pogovorili npr. o samo-upravnih odnosih, ki vladajo v lastni sredini. Tako bidaliidej-nopolitičnemu izobraževanju obraz množičnosti, seveda če upoštevamo tudi to, naj pro-gram izobraževanja obsega te-me, ki so dostopne vsem, in ne le za to, da je to področje for-malno pokrito.
Vse te napake na področju idejnopolitičnega izobraževa-nja, kamorsoditudidelovMK,
pa so pripeljale do nekakšne verižne reakcije. Osnovno idejnopolitično izobraževanje ni izpeljano v zadogtni meri, zato je stopnja znanja na izre-dno nizki ravni. To pripelje do tega, da se potreba po nadalj-njem izobraževanju v MK sploh ne pokaže. Rezultattega pa je izredno majhno število MK.
Bistven pogoj za obstoj in kvaliteto delovanja MK je osnovno idejnopolitično izo-braževanje v OO ZSMS. Če bo namreč to izobraževanje iz-peljano, potem bodo imeli čla-ni MK bolj enotno predznanje, kot pa ga imajo doslej. Izobra-ževanje bi lahko potekalo v večdnevnih političnih šolah. Vendar pa bi se moralo začeti že v osnovni šoli. V ta namen bi se na OŠ ustanovili MK, za katere pa ni nujno, da bi na-stopali pod tem imenom; lah-ko bi se imenovali tudi debatni krožki ipd. Seveda bi se morali že takoj na začetku izogniti te-mu, da bi le-ti postali ozke gru-pice, kot se dogaja zMKdanes. To bi lahko preprečili s tem, da bi bili MK v vsaki razredni skupnosti. Tudi ure družbeno moralne vzgoje na OŠ so v ta namen premalo izkoriščene, oziroma sploh niso izkori-ščene. Program delaMKnaOŠ mora biti skrbno izbran in si-cer tako, da s svojo zanimivost-jo pritegne do aktivnega sode-lovanja. Zato ne bi bilo slabo, če bi sodelovali s klubi OZN.
Verjetno bi se ob.neslo, če bi naslove tem povezali s knjigo, ki je mlademu bralcu blizu in ni preveč zahtevna.
Večina MK deluje na sred-njih šolah, zato ni txeba pose-bej opisovati njihovega dela. Toda nekaj je vendar treba poudariti. Z uvedbo predmeta Samoupravljanje s temelji marksizma se je zajiimanje za MK povečalo. Mladi so v krož-kih iskali odgovore tudi na ti-sta vprašanja, ki so se porbdila na urah STM. Vendar pa pra-vih razprav ni bilo in je to tudi eden od vzrokov za vse manjše članstvo v krožkih. Zato bi bilo v prihodnje dobro, če bi na samih urah STM razpravljali o nejasnih vprašanjih inpotem v krožku še utrdili znanje. Zave-dati pa se moramo, da je men-tor pri delolovanju MK tisti faktor, ki marsikdaj odloča o tem, ali se bodo mladi še ka-sneje ukvarjali in delovali v MK. Zato je treba mentorje res najskrbneje i2brati.
Namesto zaključka
Ustvarjalno delo ni le delo v materialnem svetu, temveč je tudi delo, v katerem človek gradi samega sebe. To delo hkrati predstavlja najbolj ne-prisiljeno dejavnost, saj jele-ta izraz potrebe po samoustvarja-nju. Mladi ljudje smo spoznali to potrebo, potrebno jo bo le obogatiti s požrtvovalnim delom.
Boštjan Perovšek