Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu, Nefrankirana pisma se ne sprejemalo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ta zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po« 8t pust. — Za odgovor je priložiti znamko. M
m	Telefon	številka 118.	m
Posamezna številka 6 vinarjev.
DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani V upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —, Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so ttt	pošilja upravništvu.	»*
Telefon številka 118.	:s*
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Dež. zbor kranjski — je razpuščen.
H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25.
s .	Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor
mo	tudi največja izbera zlatnine in srebrnine
zzzzuz po jako nizkih cenah. =
jfiplik	Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj
in poštnine prosto.
(►“S Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
Samo! K 410
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10,
»Jožef,« je velel slugi, ki se le pokazal na pragu, »zapomnite si, da ne sprejemljem...« .
»Sicer pa. le dejal, ozrši se na uro, »ko se pomeniva z gospodično Lemetrovo, moram od doma. Kar sem rekel, velja torej za vse.«
Nato je pokazal Gilberti naslanjač:
»Zdaj sva sama. Kaj pa mi imate povedati?«
»Nekaj, gospod grof, česar nočem zaupati drugemu kakor vam, za-kai vi edini veste, kako sem bila primorana služiti svoj kruh, preden sem stopila v vašo hišo. Tiste čase je bila ena izmed umetnic, katerim sem dajala repeticije, moja bivša tovarišica na Konservatoriju aMihelina Roberto-vam, ki jo poznate gotovo pod njenim vojnim imenom: Bobeta ...«
»Bobeta iz Alhatnbre?«
»Ona. da; tisti čas je pek pri Sto Norostih.«
»In?«
»In?«
»Pri njej sem videla parkrat mladega moža, o katerem mi je govorila v dokaj zaničljivih izrazih. Ta mladi mož je napravil name nekega dne prav slab vtis, in tistikrat mi je Mihelina potrdila, kar mi le pravila Že prej: da je nepošten človek.«
»Ampak... zakal mi pripovedujete vso to istorijo?«
»Zato, gospod grof,« je odgovorila In utrdila svoj glas. ki je rahlo trepetal »zato. ker sem izvedela
da gredo prizadevanja tega človeka
za roko vaše hčere.«
Olivje d’Ormoa Je prebledel:
»O kom govorite, gospodična Lemetrova?«
»O gospodu vikontu de Pjerfit.«
Bil je pripravljen na to. ali udarec ga ni zadel manj hudo.
»Ali ste premislili, gospodična, da so to besede, ki jih treba vsekakor in brezpogojno dokazati?«
»Drugega ne zahtevam, gospod grof.«
»Govorite torej.« Je dejal resnobno.
Z vročičnim glasom mu je zai-čela pripovedovati, kar ji je bila povedala Bobeta in kaT ji je rekel vikont de Pjerfit na omnibusu — kaj Ji je obljubljal, kako ji je grozil.«
Zaključila je tako:
»In zdaj, gopod grof, vam je Mihelina pripravljena pokazati izvirnik ki Je po mnenju gospoda vikonta uničen in po mnenju gospoda d’Ali-binjila izgubljen — v resnici pa ga hranj ona na vašo razpolago.«
Olivje d’Ormoa je molčal nekaj trenotkov. Da, udarec le bil krut. Toda po zaslugi tega vrlega dekleta je prišlo svarilo pravočasno.
Prijel Je Gilberto za obedve roki:
»Ne bom vam opisoval svoje hvaležnosti, dete moje. toda upam, da vam to bo imel priliko pokazati.«
(Dalje.)
LISTEK
XLV.
Globoko v miznicl.
Ko je Gilberta odšla od Bobete, jo je navdajala samo ena misel.
Poiskati naglo, naglo, grofa d’ Ormoa in mu povedati vse.
Še med slovesom ii je ponovila
Mihelina:
»Če bo treba, pa ga pošlji k meni, gospoda d’Ormoa. Pokažem mu papirček, da se ga nagleda z lastnimi očmi. Samo pošlji ga k meni.«
Z olajšanim in hrabrejšim srcem je sedla Gilberta v drugega izvoščka in se vrnila v nagli vožnji v Varen-sko ulico.
Dospela je; in Prv? beseda, ki jo le rekla slugi med vrati, le bila:
»Kje je gospod d Ormoa?«
»V p u Silnici, gospodična.«
»Ali ima družbo?«
»Ne, sam je.«
»Idite mu povedat, da imam govoriti z njim nekaj zelo nujnega.«
Trenotek nato *> io pozvali noter.
»Ali mi morete Žrtvovati par minut. gospod grof?«
»Kolikor vam drago.«
»Nerada bi, da sliši kdo, kar bova govorila...«
»Dobro...«
Pozvonil jei
658. štev.
V Ljubljani, sreda dne 22. oktobra 1913.	Leto	II
kranjskim narečjem. Kadi ene partije, ni treba, da bi to posnemali drugi. Paulinca je naša stara znanka in najboljša dosedanja ženska moč; ugajala je vseskozi. Jamica je bila i tokrat prav »energična«. Strehar ie igralec in }e dopadel. Ne vemo pa, če ie umestno, da tudii v bodoče igra v velikih partijah. Je učitelj naših diletantov. .. In kdo se ni smejal Pogoreliki. Suhae, je bil tip intriganta. Prihodnjič bodi še nekoliko glasnejši in zadovoljni bodemo docela. Učitelj je bil istotako' pretih; drugače je ugajal. Lepa je bila tudi igra tovarnarja; iz malega se le storilo tu mnogo. Krčmar je bi! le nekoliko preposkočen. Trpine je star diletant in na odru doma. Maska bi bila za 701etnega lahko primernejša-starejša. V III. delanju zadnji prizor, je bila i letos ena glavnih zaslug, da je scena dobro končala, ona Mokarja. Njegov nastop je bil, ki le pripomogel vsemu ostalemu do lepega zaključka. Skupin smo videli še malo tako izbornih, kot je bil ta »vaški pretep«. Pa tudi naši malčki, zaslužijo popolno pohvalo. Isto Je z godbo in tehničnim vodstvom ter osobjem. — S celotno režijo. g. Molek, smo prav zadovoljni. — O. Painhart, kot slavljenec, se je lahko prepričal, kako drag, mil in splošno priljubljen prijatelj nam je bil m nam je. Hvaležno občinstvo mu je prirejalo vedno in vedno burne ovacije vrhu tega pa mu še poklonilo dva krasna venca s slovensko trobojnico, dočkn se je vsul raz sufit dehteči dež svežih cvetk... Pa bi i on nas. ki ga vidimo s težkimi srci odhajati v vinorodni Ljutomer, ne pozabil...!	—a.
Goriško.
Verdijeva slavnost v Gorici. Tudi goriški Italijani so priredili na čast velikemu Verdiju svojo slavnost. V soboto zvečer so se zbrali v gledališki dvorani. Tu jim je podal g. An. Fradeletto lep govor; po končanem govoru je pričel koncert. Te slavnosti se je udeležilo tudi precejšnje število. Slavnost se je vršila popolnoma mirno in trezno. Je bilo pač tudi tukaj par italijanskih hujskačev, ki so agitirali za demonstracije proti Sovencem. Po Gorici se je govorilo, da pride do spopadov med Slovenci m Italijani. Vsa policija je bila na nogah. A tistih par hujskačev se je moralo ukloniti večina resnih m treznih Hudi, ki niso hoteli slaviti stoletnico moža z vandalskim postopanjem ampak le s tihim ponosom. Tako je bil ves policijski aparat nepotreben.
»Dan« se dobi po goriških toba-karnah že ob 8. uri zjutraj.
V nedeljo se je igrala v Trgovskem domu »Charlejeva teta«. Prireditev je vspela Priporočali pa bi, da bi se igralo drugič kaj boljšega, lep-lega. Pri takih predstavah se človek Ralo nasmeje m konec; duševnega ■Žitka nima nobenega. Ce razvadimo ljudstvo z burkami, bomo imeli seseda pri prihodnji globoki in umetniški drami — prazno dvorano.
»Narodna Prosveta« v Gorici se je preselila iz »Trg. doma« y ulico Ban Giovamrri, kjer ima tudi goriški ^Sokol« svoje prostore.
V petek In soboto se je slavilo to v Gorici lOOletmco zmage nad Napoleonom. Ljudstvo se je zbralo, da posluša godbo. Slovenci niso bili nič kaj navdušeni Kako naj bi tudi bili! Saj pač čutimo kako se nam godi odkar srno »rešeni« Napoleonove oblasti. Za to slavnost je šlo seveda spet ptekaj tisočakov... Mi pa čakamo in Čakamo, da nam da vlada eno šolo.
»Novi Cas« se spet napenja proti Widrovl tovarni. Ze lani je proglasil ta listič bojkot Widrovi kavi, ker je tnenda liberalna (!) Sedaj bo začel
giporočati kako židovsko tvrdko, ravol Bravo!
»Dan« se bo prodajal od danes rtaprej tudi pri Vecckietu. v ulici Corno.
Priporočamo občinstvu današnji koncert, (sreda), ki se vrši ob 8. uri e več. v Trgovskem domu. Na našem odru nastopita virtuoza Jaroslav Kocjan in M. Eisner. Jar. Kocian je go-riškemu občinstvu že znan, ker nas te obiska! že pred dvema letoma zato pač ni treba velike reklame.
Škandal „Canadian Pacific*1.
Prvi koraki.
17. in 18. oktobra se Je raznesla po svetu vest, da so se izvršile aretacije vodilnih organov izseljeniške družbe C. P. Vzbudile so pozornost yseh krogov, kajti imenovana družba je vživala dotlej povsod velik ugled, m vse oblastnije so ji zaupale. Ob aretaciji pa se je doznalo za velike škandale, ki so se zgodili na ta način, da so izvabljali družbini agen-jti Po njenem naročilu in navodilu v Ameriko mlade Hudi. jih opeharili že pri vozni id. potem pa Uh prepustih
v Ameriki bedi in stradanju. Prevažala je tudi vojaše obvezence.
»Obisk«.
Lani je v poletnih mesecih priredila ta družba izlet v naše kraje. Klerikalci, ki jim je dišal velik dobiček. so se jim prav vljudno poklonili in jim napravili na Gorenjskem pompozen vsprejem. Agenti, ki so se vozili s posebnim vlakom svoje družbe. so prišli tudi k nam na »obiske«. Prepričati so se hoteli kako bo s kupčijo pri naših ljudeh. Vodilni nosovi klerikalcev so zavohali, da bo mogoče pri kupčiji kaj profitirati. in zato so veleli okrasiti razne postaje in pozdravljali agente slepar, družbe kakor prijatelje, ki bodo privedli v naše kraje angelja miru in sprave.
Odkritja.
Dobro leto po teh dogodkih so pričele oblasti poizvedovati in natančneje kontrolirati družbo. Posebno se je pazilo na poti agentov, ki so izvrševali svojo obrt med rusin-skimi kmeti, kamor so hodili na zborovanja. prirejali predavanja in nagovarjali ljudi, nai se izselijo v Kanado. Tako so pričele oblasti na Poljskem slutiti nek nered, in nerazumljivo se je zdelo namestništvom, kam izginja toliko vojaščini podvrženih ljudi. Naposled ie odšel na Dunaj namestnik Korytowsky, in se dogovoril z baronom Heinoldom fnotr. min.) glede raziskovanja početja družbe. — V nek hotel pa Dunaj je prišlo pred kratkim več Angležev, ki so govorili zaupno o izseljevanju galiških kmetov in njihovih sinov. Nekdo je ta pogovor izdal policiji in ministrstvo je začelo z raziskovanjem v velikem obsegu. Ko so odredili za varnost vse potrebno, se je pričelo s strogo kontrolo in aretacijami.
Poizvedbe.
Agenti so v Galiciji zadnje čase zelo nemirno nagovarjali ljudi, naj zapuščajo svojo domovino. Z mrzlično naglico so eksportlrall tekom tega leta nad 100.000 ljudi onkrafi morja. Svojo srečo so poskusili tudi pri nas. in so resnično dosegli to. da so razprodali precejšnje število voznih listkov, število se danes ne more ugotoviti, ker ie nemogoč tako nagel pregled in natančno ugotovljenje velikih sleparil.
Nadaljne preiskave.
Poseben komite, ki ie bil sestavljen nalašč zato. je začel pregledovati kn/ige /n ie dognal, da so v zvezi s škandalom tudi druge vpliv-neo sebe v raznih službah. Podkupljeni so bili tudi mnogi listi. Hišne preiskave v stanovanjih agentov so odkrile nove reči. Policija pazno zasleduje razvoj škandala in vrši raziskovanja s točno gotovostjo. — Obširno korespondence In računske knjige je policija zaplenila in zaprla urade. V GallclH So vse agenture družbe »Canadian Pacific« zaprli, ključe pa so obdržale oblasti, k| vodijo celo preiskavo.
Uradi v Trstu.
Istotako zaprti, listine in zapiski zaplenjeni in odposlani v Lvov. Vest cele afere je kroge paroplovnih družb in drugih agentov presenetila. Posebno zato. ker se je zvedelo, da so potovali čez Hniio skozi Trst le ljudje, kj so vojaščini že odslužili, in si ni mogel takih sleparij nihče predstavljati. temveč je vse mislilo, da je poslovanje družbe redno in pošteno.
Kompromitirane osebe.
V škandal afere le zapleten tudi nek dvorni svetnik trgovinskega ministrstva. Pravtako je kompromitiran rusinski zastopnik Petricki. ki se je odpovedal v plenarni zbornici ra-sinskega kluba vsem časem. V Ogrski se ni posrečilo, da bi družba razpela svoje mreže. Na sledu pa so nekaterim, ki so hoteli pomagati agenturi na noge v krajih, kjer m drugače moglo dobiti dovoljenja. Aretacije se nadaljujejo: njihovo število presega danes nad 100 ljudi. V Galiciji vlada strašna zmešnjava, ker je mnogo odličnih oseb obtoženih; med njimi nešteto članov policije in žandarmerija. dva glavarja in tudi poslanec Onciul. Vse pričakuje predstoječega procesa in bližnje obravnave.
Dnevni prepleti.
Najvišje sodišče obsodilo koroški nemški zistem. V Pliberku ie bil občinski svet razpuščen in nastavljen komisar. Komisar je razpisal volitve v nemškem Jeziku. Slovenci so se proti temu pritožili. Koroški deželni odbor je odločil, da ima komisar prav. Nato so se Slovenci pritožili na najvišje sodišče, ki ie razsodilo, da ie komisar kršil pravico narodne enakopravnosti. ki jo garantira osnovni državni zakon.
Tekma za ceno laži. Cas za dirke in tekme avtomobilov, biciklistov in jahačev je minul. Zato sta nas sedaj osrečila s tekmo in dirko ljubljanski leibžurnal vodiške Johance »Slovenec« in graški »Šuftenblatt« ter »Tagespošta« — par nobile tratnim. Te cunje so začele med seboj tekmovati, kdo se bo debelejše lagal in kdo bo nesramnejše uganjal špio-naški posel denuncianta. Lepo je videti v objetju »Slovenca« in »Šuften-blatta«, ki ju je združil en cilj: de-mmciranje in oškodovanje sloven ski interesov. Graška priprava za odpadke kažipotov »Šuftenblatt«. če le more. citira »Slovenca«, s čigar pisavo vliva gnojnico tudi na ljubljanski uradni list, ki mu je premalo vladen in premalo »dsterreichge-slnnt.« Kazinoti razumejo pod »oster-reichlsch«; umazan, lažnjiv in denun-ciantski Ust — in zato smatrajo le organ vodiške Johance »Slovenca« za »osterreich-ireundlich« list. Sramota in brezprimeren cinizem je, da si ljudje, ki pišejo list, ki oskrbuje sovražnikom slovenskega naroda m rimsko - katoliške cerkve snov. s katero črnijo Slovenstvo, upajo svojo umazano cunjo imenovati »Slovenec«. »Odpadnik«, to bi bila edino prava označba za »Slovenca«. Vemo, da Vaše oškodovanje Slovenstva ni zastoni in da ie cena za Vaše jude-ževo početje visoka, zato pa. izrabljate vsako priliko, samo. da očrnite slovenski narod. Takšna prilika se ie ponudila »Slovencu« tudi vsled do-godkpv v petek zvečer, ki so jih pa Izzvali ljubljanski Nemci v svoji vil-helinovski Štimungi. če bi Nemci ne začeli izzivati, bi tudi enega glasu ne bilo. Toda kazinotje so napeli vse sile samo, da razburijo Slovence.
Nesramna laž in šuftarija le, kar piše graški bratec ljubljanskega »Slovenca«, ko pravi, da je velika množica slovenskih demonstrantov že pri odhodu iz kasaren spremljalo vojaško godbo s krikom in žvižgom. Laž! Protestni klici so se zaslišali šele na Rimski cesti, ki pa niso veljali godbk temveč nemškim izzjva-čem, ki so klicali »hoch Deutschlaud« kar je Slovence vjezilo že vsled tega. ker ima Nemčija za zmago pri Lip-skem prokleto malo zaslugo, temveč le In predvsem Avstrijec Karol Schwarzenberg s Svojimi Cehi.
Graški listi lažejo dalje, češ, da so se Nemci dostojno obnašali. No, če je izzivanje, podstavijanie nog in druge surovosti«-— dostojnost, potem se te s kazinoti težko pričkati.
Brezprlmerna brezobraznost je tudi, da si upa jo falotje trditi, da le bila cesarska pesem motena. Nikdar in nikdar! Le ko so Nemci po cesarski pesmi začeli rjoveti svoi Izzivalni »Heil« — takrat seveda -tudi Slovenci niso mirovali. Reagirali so proti Nemcem, ker tega pa Nemci ne bodo doživeli, da bi bila ulica njihova
Nemška zabitost se sveti tudi iz tega, da govorijo o čeških m hrvat-skih narodnih himnah. Niti ne ve, da je tako »Lepa naša domovina« kot »Hej. Slovani« slovenska narodna pesem.
Vrhunec denuncljantstva, katerega M moral zavrniti uradni popravek ljubljanske policije, če ji je kal do resnice, je pa v tem, da si upa Tevton trditi, da Je bila pri slavnostni maši »Zvezda« zaprta, da bi »mob« ne mogel demonstrirati«. Prvič se je policijska odredba glede »Zvezde« naznanila po listih dva dni preje, ko se Še ni vedelo, da bodo Nemci izzivali; drugič ie P» tudi neresnično, da bi bila »Zvezda« občinstvu za-Pri®. ker le občinstvo lahko prisostvovalo slavnostni maši. Prisostvovalo je in vendar se ni ničesar niti za las zgodilo, in kalilo slavnostnega miru.
Prepričani smo. da bi nemškj H-^1 ne imeli te drznosti pisati takšnih Korostas. laži. če bi ne imeli v »Slovencu« potuhe. Za plačilo pa hvalijo »Slovenca«, da je bolj lojalen, kakor ljubljanski uradni list. Res, čudne so lastnosti Krekovih fantov.
Ak0 bi država v vojni izgubila H7.000 mož. bi bil to zanjo hud poraz. Toliko mož pa je spravila v Ameriko tudi Canadian Pacific — s pomočjo poslancev. Zato primerno piše »Slov. Narod«, naj se prhne poslance, ki so bili s to družbo v zvezi In na| se pokaže, s<> biH Podkupljeni ail ne-
Narodnosti hoče učiti »Slovenec« našo miladiiino. Ta list denunci-jantov nai poučuje našo mladino, kako je treba delati za narod! Ubogi narod, ki te hočejo voditi tvoji lastni — denunciijanti.
Lumple so denuncijantje in iutnp-ie ostanejo. »Slovenec« ie denunci-ral. To ni prvič in ni bilo zadnjič. Ako ima narod še kaj časti — bo pri prihodnjih volitvah podpisal obsodbo denuncijantom okoli »Slovenca«.
Zupani so postali edini up in nada klerikalcev. Zato so se tako gnali pri občinskih volitvah — da so si pripravili podrepnike na županskih stolčkih. Zdaj bobnajo na veliki boben in kličejo župane na pomoč. Dr. Peganova »Občinska uprava« bo pri
tem posebno pomagala. Vsem naprednjakom priporočamo, da nas opozarjajo na klerikalno delo na deželi.
»Slovenec« že denuncira! Dober tek! samo škoda, da za 50 let prepozno. kajti mlada generacija yseh slojev gre sedaj naprej po poti napredka in svobode! Z ozirom na najnovejša sumničenja ljubljanske brezdomovinske in sleparske cunje, ki si nadeva žalibog ime »Slovenec«, sploh ne moremo in nočemo drugega odgovarjati! »Slovenec« se je v denuncirauju združil z »Graškim Tagbiattom« — to je zanj edino prava in častna družba.
Slepar je slepar. Deželnozbor-ske volitve so pred durmi in »Slovenec« že laže in zavija, koliko so klerikalci naredili za delavstvo. Vse kar laže in kvasi, je le vaba za prihodnje volitve. Prepričani smo. da bo delavstvo vedelo, komu bo oddalo glasove gotovo ne klerikalni stranki, katera je tako naredila volilni red. po katerem je delavcem sploh nemogoče priti do svojih državljanskih pravic. Delavstvo je gotovo izprevidelo. da so lih klerikalci osleparili. Kar ie delavstva nai pomaga, da se strmoglavi klerikalni terorizem na Kranjskem.
Se že zopet začenja. Avstrija je dala Srbiji ultimatum in to radi tiste peščice Albancev, katerih delo ni drugega kot ropanje, morenje in na-silstva! Ali se naša vlada še sedaj ni izpametovala, ali še ni pozabila, kakšna gorja na gospodarskem polju so nam zadali že prejšni čini to spomlad! — Mi smo »osvobojeni«, a nam dotična vlada ne da šol niti državljanskih pravic, za popolnoma tuje državljane roparje pa razsipa milijone. Kako se bodo tega veselila avstrijski davkoplačevalci vseh narodnosti. smo radovedni! Avstrijska vlada nai pazi na znan »delfiški« izrek: »Prlhodnjost Avstrije ie temna, a gotova!«
Tudi slovenski klerikalci so po« inagali prodajati ljudi. Praški »Cas* poroča, da jo pri podkupovanju s strani družbe »Canadian Pacific« sodelovali tudi slovenski klerikalni mogotci. Umljivo je sedaj, zakaj sta dr. Šušteršič in Krek s takim pompom sprejela na Gorenjskem odposlance gori imenovane družbe. Ljudje, spreglejte! Krščanski ljudski zastopniki so pomagali prodajati naše ljudi v Kanado, kjer morajo delati kot živina Poženite te kreature slovenskega naroda s poslan iških mest. kamor so prišli le potom sleparstev in laži! Pri bodočih deželnozborskih volitvah se vsem pravim Slovencem nudi prilika da rešijo slovenski narod pogina in klerikalnih pijavk!
Iz Kamnika. Bližajo se deželno-zborske volitve m tudi naš g. dekan Lavrenčič se hudo pripravljajo na nje. Njega posebno podpira z agitacijo mesar G., o katerem bomo že še slišali. Pri zadnjih občinskih volit-
ie D?kazal kot zagrizen klerikalec, za kar so mu hvaležni narodnjaki, ki ga podpirajo.
Leta 1913 v Mengšu. Pravijo, da je 13 nesrečna številka. Zgodovina pa poroča, da so se godile tudi na letnico 13 znamenite stvari. Za Mengeš ima letnica 13 še poseben pomen. Leta 1713. so v Mengšu sežgali zadnjo čarovnico. — leta 1813. so pregnali Francoze, — leta 1913 so vete-rajnarji dobili sablje*— in Johanca Je to leto vse klerikalno delo poškropila s svojo krvjo.	M.
Prvoletniškl večer akad. društva »Slovenija« na Dunaju se vrši v sredo. 22. t. m. Začetek ob 8. uri zvečer. Lokal: Restaurant Leithner I. Auerspergplatz 6. Gostje dobro do-šli!
Novi semeni za živino In blago
bo dne 5. novembra v Sv. Križu na Vipavskem.
Roko sj je zlomila 54 let stara Helena Blatnik iz Sv. Jeromena pri Žalcu. Padla je čez prag m se pri tem poškodovala.
Priporočljiv gostalnlčar Je Ivan Šušteršič, ki si je vsled podobnosti imen prilastil oblastnost našega dež. glavarja. Osuval je 47 let starega Žlebnika tako, da ga je močno poškodoval.
Smrtna nesreča. Pretekli petek je ponesrečil posestnik Ivan Prosen, iz Cirčič pri Kranj«, ko je vozil steljo domov Iz gozda. Po nesreči je skočili raz voz m le zadobil pri tem tako težke notranje poškodbe, da je naslednji dan umrl.
Preprečen požar. Posestnik Andrej Arh iz Mač pri Preddvoru pri Kranju je opazil te dni okrog pete ure zjutraj, da je začelo goreti na podu njegovega soseda Mihaela Bohinca. Hitel je z več drugimi domačimi ljudmi gasit ogenj, preden bt se razširili. Tako je bila nesreča preprečena. Ogenj je podtaknila baje zlobna roka.	„
Divja love«. Dne 12. t. m. je bil lov v državnih gozdovih v Prestranku in Savini. Okrog dveh popoldne so naleteli lovci in gonjači na dva maskirana divja lovca, ki sta imela že ustreljene živali na hrbtu. Na begu sta vrgla lovski plen proč in sta izgi-
nila v gozdu. Na sumu je bil neki 201etni fant tamošnjega okraja. Orož-ništvo ga je izročilo okrajnemu sodišču v Postojni. Drugega tatinskega lovca sodišče še nima.
Gost, kj ni Imel denarja. Pretekli teden je prišel v gostilno Franceta crzina v Špitaliču neki dvajsetleten vandrovec s kolesom in si je naročil jedi in pijače. Fant se je pa tako sumljivo obnašal, da ni imela gostilničarka nobenega zaupanja vanj In res. fant ni imel ničesar pri sebi. ra-zun prepričanja ljudi ogoljufati. Da bi od falota vsaj nekaj dobila, je gostil-niačarka potegnila tujcu klobuk raz glave. Fant pa je pustil klobuk v njeni posesti, sedel je na kolo in se odpeljal proti Kamniku.
Pri delu sl ie zlomil desno nogo te dni 601etni Koritnik Jernej, hlapec v Lokah pri Zidanem mostu. Pomočf je moral iskati v deželni bolnici.
Nesreča. 381etni Riefel Franc, rudar v Železnikih, st je med delom, pri pokladanju krme zlomil levo roko.
Tatvina kolesa. Železniškemu delavcu Antonu Močniku iz Trzina jc bilo te dni ukradeno dobro ohranjeno kolo. Izpred Močnikovega stanovanja ga je odpeljal kakih dvajset let star vandrovec. 'Latu so zasledovali do Črnuč; tam pa je izgmila za ti j itn vsaka sled.
Milana,
— Občinskj s vet ljubljanski bi
se moral malo pečati s policijskim revirnim nadzornikom Turnerjem, on bi moral protestirati proti temu. da tak-le Tirolec zmerja ljubljansko prebivalstvo s psi, Ljubljana plačuje toliko za policijo, da ima pravico zahtevati. da se policijski funkcionarji dostojno vedejo nasproti ljubljanskemu prebivalstvu, ki Jih plačuje. Turnerju se mora povedati, da ne je slovenski kruh zato, da bo Slovence psoval s psi. Sicer radi priznavamo, da občinsk. svetnikom ne bo ravno prijetno pečati se s takim subjektom kot je Turner, ali ta Turner je policijski revirni nadzornik m ako se mu ne stopi na prste, si bo morda še domišljal, da mu je vse dovoljeno in s časom nas bo zmerjal tudi s svinjami.	n.
— »Slovenec« brani državno policijo namreč. Ne čudimo se temu čisto nič, saj državna policija v Ljubljani ie otrok klerikalne stranke in stariši bodo vedno branili in zagovarjala svojega otroka, če je Se tako slab. Tudi so znane zveze malega Finka s »Slovenčevim« uredništvom ki datirajo še iz časov, ko v Ljubljani še ni bilo državne policije AH da je postal »Slovenec« naravnost glasilo državne policije — to je na vendar malo preveč. Kadarkoli ima ljubljansko prebivalstvo vzroka pritoževati se na državno policijo — m to se večkrat zgodi in izidejo te pritožbe v slovenskih listih, pride »Slovenec« takoj z obrambo policije. In to ie škandal! Policijski revirni nadzornik Turner ie psoval pred Vodnikovim spomenikom Slovence s »Krainer Hunde«. Za to so na razpolago priče, ki so pripravljene to vedno potrditi. Vsa Ljubljana se škauda-lizira, vse je ogorčeno, samo »Slovenec« je otvoril temu Turnerju svoje predale, da se brani in dopoveduje, da bo že preiskava dognala, da ta rec ni bila tako »huda.« Kaka preiskava? Nam še nič ni znano, da bi se policijski ravnatelj grof Ktuiigl zainteresiral za to reč. ker drugače bi se gotovo obrnil na naše uredništvo, da mu pove priče, ki so slišale Turnerja psovati pred Vodnikovim spomenikom »Krainer Hunde«. Ali bo pa morda grof Kiinigl samo zaslišal Turnerja. Finka, policijske stražnike in morda še onega ostudnega Mahra? Taka »preiskava« bi — o temu ne dvomimo — »dognala«, da stvar ni bila tako »huda«. Ampak kdo bo kaj dal na tako »preiskavo«? »Slovencu«. Turnerju, Finku in Mahru bi zadostovalo ali slovenski Ljubljani ne.
— Zakaj opravičevati. Nemški listi pišejo, da je bila v Ljubljani pri »osvobojevalnih« slavnostih izžvižgana godba. — Radovedni smo. zankaj se ie treba opravičevati raznim nemškim šmokom. Slovenska javnost naj bo pa prepričana, da čim boli bomo ponižni, čimbolj bomo poudarjali svoi udani patriotizem, tem slabše bo za nas. Slovenci so b li vajeni klečati In držati hrbet vladnim udarcem. sedal pa ie gotovo prišel čas. da se tudi ml postavimo na noge in pokažemo, da smo državljani z vsemi dolžnostmi in pravicami. Kot »Ilirci« imamo dovolj vzroka, da po svoje slavimo svoj Jubilej.
— Velikanski fiasko slavnosti v Llpskem. Dokazali smo že koliko zaslug imajo Nemci pri »osvobojeval-mh« vojskah, da so osvobodHl Nemce le Rusi in pa Avstrijci (tudi pretežna večina slovanskih vojakov.) Na sobotnih slavnostih so si vse zasluge prilastili Nemci, Rusi in Avstrijci pa so biti direktno prezirani Avstrijska prestolonaslednik je Vi
znak ogorčenja takoj zapustil svečanosti; temu je sledil ruski knez odposlanec. — Slovenci, sedaj vidite, koliko je vredno za nas to »osvobo-jenje.« »Slovenec« naj se pa zdaj nad Nemci jezi. da imajo tako malo avstrijskega patriotizma.
—- Surovost nemške druhali. Naknadno smo izvedeli, da bi bila ljubljanska nemškutarska mularija v petek kmalu povzročila veliko nesrečo. Na Rimski cesti je v gneči nek nemški pobalin podstavil nogo neki gospodični. ki je padla na tla in z njo dve prijateljici. Z ozirom na veliko gnečo bi ljudje padle kmalu pohodili. Seveda je po storjenem činu pogumni nemškutarski naraščati izginil v množici.
— Proslava »osvobojenja« nas ie jako presenetila.. Po vogalih ulic so bili nabiti dvojezični pozivi ljubljanskega magistrata! Pred leti je bilo sklenjeno, da se razglasi izdajajo samo v slovenskem jezrku. ker jih tudi druga dvojezična mesta izdajajo v enem jeziku. Ali bomo res po zaslugi neumestne tolerance zlezli za 20 let nazaj. Upamo, da se je navedeni slučaj zadnjikrat prigodil!
— Koncert »Glasbene Matice«. Včeraj je imela Ljubljana po dolgem času zopet lep umetniški užitek. Dvorana nabito polna. Vse točke so j žele buren aplavz. Kocian ima danes i svetovno ime. Njegova umetnost je na vrhuncu. Občinstvo mu je prirejalo prave ovacije, posebno po drugem nastopu. Gospa Boletova nam te znana. Ima nežen ljubek glas. V Pomladnih glasih se ic izkazala kot izborna koloraturka. G. Eisner je dal nekaj finih točk (Suk. Novak. Smetana) in je žel obilo ploskanja. Bil je lep večer, ki dela čast naši »Glasbeni Matici«.
— Nemška imena ljubljanskih ulic so odpravljena iu se sedai sploh ne morejo rabiti! Navedeni stavek je namenjen gotovim slovenskim trgovcem. ki inserirajo v »Laibacher Zel-tung« in dosledno rabijo razne »SdI-talgasse«. »Rathausplatz« itd Obenem opozarjamo redakcijo omenjenega lista, da je v Ljubljani samo »Jurčičev trg«. »Jurčičplatz« sploh ne eksistira več!
— Vedno se zabavlja pri nas Cez nemške liste, češ. da sramote Slovence, da nas denuncirajo itd. Toda pojdite na kolodvor. Rodoljub se pelje na primer na veselico C. M. podružnice — in si kupi »Grazer Tag-blatt«. Na suknji vidiš narodni od-*nak-skrivaj v žepu pa mu tiči nemški hst. lako podpiramo svoje sovražnike. Le poglejte v kavarno, kako se narodni ljudje naslaiaio ob
da zabavljajo čez kavarnarja. če ni>-tna naročenih več izvodov. Kako redki so pa. ki vzamejo v roke hr-vaSke. češke ali (bognasvaruj) srbske liste. Tako je pri nas — zato ne pridemo naprej.
— Hrvatska opera. Povodom gostovanja hrvatske opere v Belem-gradu je prinesel najodličnejši srbski literarni zbornik »Srpski književni
če^flla n ek	rCTl ni izredn® simpati-
h! m-i « ™-,pereSa Preserja glas-
krvm Sl3 Mllojevi^a- Iz te*a strokovnjaškega spisa naj navedemo
vsaj nekaj vrst. da opozorimo na ve-
l	ki se obeta
«roK?tOVanl? iste hrvatske opere za-zemeljskega kaza-lišta v Ljubljani »Svoja gostovanja — od 17. maja do 1. Julija — je izvedla krvat. opera v polnem smislu besede sijajno. Ona razpolaga z ma-terijalom prvega reda. Ima pevce red kih sposobnosti, ima umetniške vodje kapelnike od smisla in okusa, od šole liit Inteligence; ona je danes najresnejša ustanova te vrste na slovanskem jugu. eddna naša ustanova, ki nas zna z nepremagljivo silo zanašati v novo življenje, polno čarobne umetnosti. Nad vsemi člani hrvatske opere stoji kot igralec in pevec nedvomno Marko Vuškovič. On je umetnik, čegar tehnika stoji na višini te kreira verno
rda je vednSd^L kS°Se Tehnika njegov^gr a* ie^Sve' na. ekonomija glasa neizmerni vt dinamične nijanse izvaja ahsn‘i,.Y dovršeno« O lirski primadoni J S markizi Maji de Strozzijevi piše profesor Milojevič: »Silna igralka in izrazita pevka! »Madam Butterfly« je pela zares fenomenalno. Kot Filma y »Mignon« je pokazala svoje izredne vrline — dobro koloraturno tehniko. dobro šolan glas in dober smi-
ln	To	ie	'«ralka
lepih gest i>^a-Yadnih sposobnosti.
5 toplega
Miri Koroščevi p«?! K Kdč-Pran. izdelan in zdrav. LeUL * S0' smiselne geste m dobra fcrr^a*f)^3avf' nice zadovoljavajo docela, v »a?h-ie polna divjih gest in močnih dra* matskrh akcentov. Kot »Jela« v
»UruVTa H* ,e imela mnoKO bujnega življenja in krvi*. Prvi junaški tenor 1 Stanislav Jastrebskj. »dostojen partner svojih kolegov. Njegov lepi ,n sveži> silni in dobjro šolani, gibki
in lahki glas osvaja ter je bil hidii on poleg ostalih predmet velikih ovacij. Najboljši mu je bil »Lenski« in »Liukertoii«; vrlo dobro je izgledal kot baron »Trenk«. Vedno je dobro razpoložen in poje z dobro voljo.« O naši rojakinji Irmi Polakovi piše: Irma Polakova ima organ in šolo, za katero bi jo mogle zavidati mnoge glumice prvorazrednih odrov. Ona je vedno dobra in sveža. — O prvem lirskem tenoristu Lowczynskem, prvi mezzosopranistki gospej Horvatovi. basistu Toši Lesiču, prvem operetnem in opernem tenoristu Zv. Strmcu, prvi altistki gdč. Mercedes Valenti poročamo prihodnjič. Prof Milojevič je zaključil svoj članek z besedami:	»Dokler ne dosežemo
svoje opere, naj prihaja k nam vsako leto hrvatska opera! In na dalje časa. Ta opera je odlična, razpolaga z inaterijalom prve vrste in fima izvrstne pevce ki artiste, umetniške kapelnike, zrele in izkusne muzike. Ta opera naj dviga naše duhove in dokaže, da oni narod, ki nima volje in smisla za to vrsto umetnosti, nima pravice zvati se kulturen narod! Ta vzorna opera gostuje tudi pri nas z vsemi svojimi solisti, s vojima zboroma in s svojim velikim orkestrom prvič že ta teden, sredo in četrtek zapored. Krasni sprejem, ki ga ji je priredilo občinstvo v Belemgradu, Sofiji. Sarajevem, Spljetu in Zadru, gotovo ne bo nič manjši v naši Ljubljani.
— Prihodnja seja občinskega sveta bo v torek. 28. oktobra t. 1. ob
6. uri zvečer v mestni dvorani.
— Novi nabrežni zidovi bodo imeli med šentjakobskim in šentpe-tersikim mostom na obeh straneh po dvoje ali več stopnjic. Pripetih bo tudi več rešilnih čolnov. V Gruberjevem kanalu manjka tako enega kot drugega.
— Sv. Florijana so odstavili baje pri klerikalni »Gasilni zvezi«, ker ima sv. Florijan samo golido in je torej njegovo gasilno orodje zastarelo. Posrečilo se ie namreč v zadnjem času dobiti v čudežni deželi kranjski ,f}1 ®v- Milana primerno nadomestno v osebi svetnice Johance ki »ma moderne šlauhe in razne cevi pa tudi čudodelno vodo. s k*ero ,e vsak požar kmalu pogasi. Ker kferi! kalci nočejo z »liberalci« imeti nič skupnega, je prav. da so si namesto starega patrona gasilcev — izbrali novo svetnico.
— Od Ljubljane do Vrhnike ne znajo slovensko na južni železnici Tako n. pr. so izdani samo nemški vozni listki, na katerih je Ljubljana samo »Laibach« druga imena pa so popačena (n. pr. Brezovica = Bre-zovič). To je škandal. Najboljši odgovor na to bo. da še otvori avto mobilska zveza, ki bo vozila med Ljubljano hi Vrhniko.
^ — Izjava. Podpisana izjavlja, da
le°kll sr6 0rehk°ve. da mi je ob-rln otroke- Popolnoma neres-.	• Pa je. da sem prejela v
skupnem znesku 10 K in to že pred dvema letoma. Za teh 10 kron. ki sem jih prejela, mi ie dala gospa Orehek sama povod. — Selo. dne 21. oktobra 1913. — Antonija Pogač nlk.
— Več prijaznosti bi prosili pri
raznih gospodih plačilnih natakarjih, da ne bomo dobivali vedno nepotrebnih pritožb.
~ Johanca v Jeruzalemu. Zen-
X	Veče,°	vefieti. da Johan-
oo za^eduje ° orožniki, ampak pravno. da je šla v Jeruzalem, ker je Kranjci niso vredni. Kranjska neumnost bo res kmalu postala svetovno znana.
— Zaradi »demonstracij« v Ljubljani moremo tudi konstatirati z včerajšnjim »Slovencem*, da je res vsak videl »po svoje«. Tako posebno »po svoje« pa poročevalec »Slovenca« ki je bil tildi pred Škofijo. Dobro vemo, zakaj brani Stefe svojega Finka, povemo pa še enkrat, da je res bivši žandar Fink priletel s čefo stražnikov kot besen pred Škofiio, da ie res uljudno pozval nemške pobaline, da naj mirujejo in da je res konferira! z znanim razgrajačem Mahroan. in da je res, da nemški pobi zaradi haj-lanja niso bili aretovani. med tem ko se je vsakega, ki je zaklical živijo. Sva,° brez oardona. To je moral’ Jr* dar, vse videti »Slovenčev« po-fhA pSt0, ki ba navzoč pred Ško-
ške l£fsto’ da W razgnal nemške pobe. ka so z Mahrom na čelu izzivali, jjh je Ščitil in seveda s tem bil sam vse komete kriv. Gospod Kumgl, še enkrat: Fink ga je na ulici s svojim letanjem še vedno polomil zato ga raje pustite doma vprihod-njič. da ga zopet ne polomi in da zopet sam ne napravi nepotrebne demonstracije. Strinjamo se konečno s »Slovencem«, da pozna Turner premalo takta. Tega bi se lahko naučil pri marsikateremu stražniku, ki ga on »inštruira«.
Juvellr. Cenjenemu dopisniku cr,	r>od naslovom »juvelir«
PhprV i11, da sem fifcde urarja g.
oblasti ™ pred14 dnevi Pri pristojni oblasti napravil potrebne korake.
Ker pa še do danes rti rešeno, vprašam slavno oblast, kako in kdaj namerava to urediti. Spoštovanjem — Lud. Černe.
Svarilo! Nek znan gospod trosi po mestu različne za gotove ljudi kompromitujoče vesti, tičoče se neke hiše. Svarimo dotičnika. naj opusti to nevarno igro z ognjem, ker se mu sicer lahko prigodi, da bo v drugi hiši premišljeval o zleh posledicah svojega strupenega jezika.
.— Cez prag je padel doma 51-letni^ delavec Lemut Anton iz Spodnje Šiške št. 163. in si je pri tem zlomil levo nogo. Pomoči je moral iskati v deželni bolnici.
— Na cesti je padel In si zlomil levo roko 121etni sin kleparskega mojstra. Žitnik Rudolf iz Hradeckega vasi št. 39.
— Sokol I. ulju dno naznanja, da priredi v soboto, dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer predavanje v svojem društvenem lokalu trg Tabor št. 2. lema: Francozi na Slovenskem. Predava brat J. Breznik, profesor v Ljubljani. Bratsko članstvo vabimo, da se predavanja udeleži v obilnem številu. »Na zdar!« — Odbor Sokola I.
— Prepoved sokolskega cvetličnega dne je dala »Sokolu L« 36 novih članov. To je pač najprimernejši odgovor ob taki priliki.
— Osrednji vsedijaški podpoml-škl odbor v Ljubljani prosi vljudno vse one, ki imajo še nabiralne pole O. V. P. O., da jih pošljejo nemudoma našemu blagajniku Pekle Ga-šparju, jur. na Viču pri Ljubljani, nabrani denar pa na Jadransko banko v Ljubljani. Vrnite tudi prazne nabiralne pole!
— Redna skupščina »Pevske zupe za Ljubljano in okolico« se vrši dne 30. oktobra 1913 ob 71/*. zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« z običajnim dnevnim redom.
— Občni zbor izobraževalnega In podpornega društva »Domovina«
se vrši v sredo ob 6. uri zvečer v magistralni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila blagajnika, tajnika in preglednikov.
— Pouk v laščini. Slov. trg. društvo »Merkur« priredi letos brezplačen laški tečai za člane. Učne ure bodo vsak pondeljek iu četrtek. S Pcukom se prične v četrtek 23. t. m. oo pol 9. uri zvečer. Priglasi se lahko se vedno.
— Slov. trg. društvo »Merkur«
priredi v nedeljo 16. novembra v veliki dvorani »Narodnega doma« zabavni večer s petjem, godbo in ple-
nakar gg- člane in prijatelje društva že danes Opozarjamo.
— Centrum. Strelski klub »Centrom« ima danes ob 8. zvečer prvo streljanje pri Novem Svetu na Mar Terezije cesti.
Za Ciril In Metodovo družbo
je daroval g. Ivan Kraigher, brusač, 5 K. Hvala!
— Našla se ic šerpa, ki jo je izgubila neka delavka. Lastnica jo dobi v Cešarkovi trafiki v Selenbur-govi ulici.
— Izbruh Vezuva; delovanje vulkana. Malokdo je tako srečen, da bi mogel iti pogledat nekdaj tako krasno, a danes uničeno pokrajino pod Vezuvom. Rodovitna polja, vrtovi in vinogradi so se razprostirali ob Vezuvovem vznožju do 79 leta po Kr. Tu pa pride katastrofa, ki vse uniči in spremeni v puščavo Peklensko silo ognjenika si ne m<^ re nihče predstavljati, kdor tega še ni videl. V tragediji »Poslednji dnevi »Pompejev«, če bi že grozepolna tragedija te ne v ekla. * ti splača ti pogledat že delovanje ognjenika in njegovo umčevanje. ki je podano
f .^natančno ia resnično. Ze to je tudi en vrok v«lpri Cesar moremo in moram0Vp^esd no priporočati, da vsakdo izrabi redko priliko m gre Pogledat v kinematograf »Ideal« Predstavo »Poslednji dnevi Pompejev«, kj se pro_ izvaja le en dan še!
»In hoc signo vinces«^ senzacijonelnega zgodovinskega filma, ki se bode predvajal 7. novembra v kino »Idealu« (7 dni). VeMka novost pri tem filmu bode ta, da bo ime! tudi slovenske napise. Naše veliko mestno podjetje »Ideal« se ni ustrašilo stroškov, da ustreže svojim obiskovalcem. To pa je le mogoče pri takem frlmu. kakor je In hoc signo vinces«. ki se Predvaja cel teden. Pri običajnemu sporedu je to nemogoče, ker znašajo stroški za slovenske napise okoli K 400. Drugi teden prinese »Ideal« silovito delo »Emile Zola« socijalno dramo iz življenja rudnikov »Oerminal«, katera se bode predvajala samo pri večernih predstavah od 7.—9. jn 9.—11.
Spomini na Francoze.
Ravnokar se praznuje stoletnica odkar so odšli Francozi iz Kranjske. Skoda bi bik) izročiti pozabnosti posamezne zanimive slučaje, kako so Kranjci sprejeli Francoze, ko so ti
prišli v naše ilirske dežele. Moj ded je pripovedoval sledeče:
»Ko je bil naš cesar premagan od Francozov, je moral poleg drugih dežel odstopiti Napoleonu tudi Kranjsko. Francozi prišedši v Ljubljano, so pošiljali od vasi do vasi manjše vojaške oddelke, ki so pozivali župane in vplivne može po deželi, da prisežejo na nove postave in zvestobo novemu cesarju. Bilo je neki torek ko je pritekel se v našo vas (T. St. Vid pri Ljubljani) in vpil: »Bežite. Francozi gredo.«
Vaščanov se je polotil velik strah, zato smo spravili skupaj, kar ie bilo v naglici mogoče, ter z otroci in živino pobegnili v gozd.
Edini človek, ki je ostal v vasi, ic bila moja 80 letna mati. katere nismo mogli za nobeno ceno spraviti iz hiše. Tu sem rojena, in tu bom umrla, če me Francozi pobijejo, pa naj me. saj sem že stara, hoditi ne morem, še manj pa teči, če boste drugi name čakali, bodo Francozi vse vleli. Da bi pa zaradi mene drugi trpeli, tega ne maram. Bežite, jaz ne grem nikamor!« — so rekli moja mati. Ko sem videl, da je vsako prigovarjanje materi zaman in ko je pritekel že drugi sel in vpil: »Bežite!« ic dobesedno tekla cela vas z živino v hribe. Mati mi je pozneje večkrat pravila:
»Ko ste vf okoli II. ure dopoldne zbežali, sem vežna vrata zapahnila vsedla se k ognjišču in molila za vas, da bi srečno utekli in zase. da bi mi Bog odpustil vse grehe, ker sem bila prepričana, da se mi bliža s Francozi tudi moja smrt. Molila sem dolgo, toda Francozov le ni hotelo Uiti. Okoli trenje ure popoldne pa udari nekdo prav močno na vrata. Prepričana sem bila. da so Francozi. Dasi sem imela 79 let. bi vseeno še rada živela, zato nisem hotela odpreti. Sele pri drugem udarcu na vrata, ko sem zaslišala domač glas: »odprite«, šla sem k vratom in odmaknila zapah. Sedaj pa, o strah in groza, zagledala sem Francoze, kakih dvanaist po številu in enega Kranjca. Po prvem hipu sem takoj pričela ogledovati Francoze, kakšnih obrazov so. Predstavljala sem si jih s še hujšimi obrazi, kot lih imajo Turki, — kakor so mi pravili moj stari oče. — Rečem ti pa. koj ko sem Jih natanko ogledala, sem si mislila: Ti ljudje, ki imajo tako lepe obraze, niso hudobni, storili mi ne bodo nič zlega. Vsaj niso taki, kot so nam v nedeljo pri nauku pravili gospod.
Srce mi je pri prvem pogledu na Lrancoze nehalo burno utripati in umirila sem se. ko me je vprašal ičranjec. ki jih je spremljat; »Mati. kje so vaščani?« Odgovorila sem mu: »Ušli so, jaz pa ne grem nikamor, če me tudi ubijete.« »Kam so šli in zakaj?« »V hribe so šli. ker pravijo, da jih bodo Francozi pobili.« se mu odgovorila. »Kdo je rekel, da jih bodo Francozi pobili?« me vpraša. Sel je tekel dvakrat čez vas in Je vpil, da bežimo in tudi gospod so nam rekli, da so Francozi hudobni ljudje, zato so se jih vaščani bali« — »Ali se vi nič ne bojite Francozov. ker ste ostali doma?« — »Nič « mu odgovorim, »vsaj sem stara, če me pobijejo, ne bo dosti škode,« »eni mu dejala. Na to mi pravi:	»Pray
imate, da niste šli z vaščani, nihče ne bo storil vam in vaščanom nič •žalega. Francozi niso Turki. Tu imate, vzemite in obvestite vaščane, naj Se vrnejo in jim povejte, da Francozi mirnim itn poštenim ljudem nič hudega ne store.«
Vzela sem, kar mi je dal in pogledala. V svoje veliko začudenje vidim na roki tri »zlate cekine«, kakršnih še nisem v življenju videla. Zahvalim se mu in jih zavežem v robec ter spravim v nedrije. Ko so Francozi videli, da sem stara in da res težko hodim smo se s tolmačem pogovorili tako, da me bodo peljali do gozda, kjer so skriti vaščani potem bom pa sama pačasi šla v notranjost gozda, da obvestim vaščane, naj se vrnejo. Tako se je tudi zgodilo! Šla sem v gozd in srečala najprvo soseda, ki ie bil na straži in mu povedala ves doživljaj s Francozi. V dokaz resnice sem mu kazala tri ti ancoske »cekine«, katere so mi darovali Francozi. Sosed sam svojim očem ni verjel, ko je zagledal zlat denar. Zato je hitro tekel iti obvestil tudi vas, da se vrnite, če bi mene ne bilo. kdove kotiko časa bi se bili vi potikali po gozdu.«
Ko nas je sosed obvestil o dogodkih moje matere s Francozi, sem seveda pričel takoj prigovarjati vaščanom k vrnitvi, toda moji sosedje so se še vedno obotavljali, češ. da je to Ie francoska vaba, in da jim ni za-upati vsaj so vendar gospod pravili, da so Francozi hudobni ljudje. Sele po težkem obotavljanju in ko so tudi moji sosedje z izbuljenimi očmi gle-dajj francoske cekine, ki jim jih je pokazala moja pokojna mati. so sklenili. da se vrnejo, ker so zaupali besedam 9tare Pegamke.
Tako smo se vrnili na svoja do-H*>v»a. Francozi nam niso res prav
lnčmrde8:a sf°.rili’ Se i>rav prijazni so bili z nami in tudi mi smo jih zaceli spoštovati, ko smo slišali razglas, ki nam je bil prebran od »bobnarja«, da bo vsak, kdor se dotakne tuje lastnine, pa naj bo to domačin in francoski vojak, takoj ustreljen Naznanilo se nam je tudi, da je bil’ v Ljubljani pred stolno cerkvijo ustreljen neki francoski vojak, ker je menda vzel neki gospej prstan. Iz tega smo uvideli, da Francozje resno mislijo in da so pošteni ljudje. Rečem vam, da pod francosko vjado ni bilo slabo. Če ni bilo žita so nam ga cesarski zastonj dajali, preje smo morali pa mi graščakom dajati. Le škoda, da so bile vedne vojske in da .»fronki« skoro vsako leto posko-čih. Vendar smo pa kmetje sploh mieh Francoze prav radi. četudi so gospodje vedno — ne sicer v cerkvi, ampak na vasi, bolj tiho — zabavljali čez nje.«	m.	£>
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
IZJAVA SRBSKE VLADE.
Belgrad, 21. oktobra. (Izvir-no brzojavim poročilo »Dnevu«) Povodom avstrijskega ukimatuma Srbi«, je izdala vlada naslednji ko-ntuaike:
Ko so Arnauti v gomilah udrli na naše ozemlje, požgali naše vasi, pobili mirno prebivalstvo iti prisilili naše majhne posadke na umikanje so Mie prevzete z naše strani mere, da se sovražnika odbije.
Pri tej priliki je kraljeva vlada, Četudi Je s svojim dosedanjim pošto-panjem bila pripravljena dokazati da spoštuje nasvete in odloke velikih «1, izjavila, da se bodo naše čete tudi v tem slučaju omejile na obrambo našega ozemlja In da ne bodo osvajale tujega ozemlja. Istočasno je od naše strani bilo izjavljeno, da ak0 naše čete prestopijo mejo avtonomne Albanije in zavzamejo tam strateglčne položaje, da storijo tud» to samo začasno in da se umaknejo takoj, kakor hitro mednarodna komisija določi mejo Albanije in se v Albaniji vpelje red tako. da srbskemu ozemlju ne bi pretila nevarnost novih napadov.
Te izjave kraljeve vlade so odgovarjale popolnoma nasvetom ve-
rSi^!L,r! on.e *°,,aSno Pokazale mi-rohubno in korektno držanje Srbije v tem vprašanju. — Ak0 ]e vlada tudi imel® namen v prijateljskem duhu In v interesu stalnega miru storiti pri velikih silah korak za rektiflkaciio svoie meje proti novi Albaniji. je to samo dokaz več za to. da je Srbija na korekten in prijateljski način hotela rešiti eno vprašanje, kolikor v njenem lastnem, toliko tudi v interesu same Albanije.
Srbija Je torc| s svojim nastopom podala dovolj dokazov, da nima namena samolastno, nasll potom menjati določbe velikih sli. Med tem ta namera kraljeve vlade,-kj čisto nič ne bi tangirala Interesov nikogar, niti Izvršna še n! bila In že se tavlia ugovor od strani Avstro -Dgrske, ki le nezadovoljna s temi Izjavami srbske vlade in 1, mom zahteva, da se naše čete umaknejo na mejo. določeno na konfe-reuci v Londonu, v roku osmih dni, v nasprotnem slučaju pa da podvza-me mere, s katerimi se ost vari ta njena zahteva.
Po tem nenadnem koraku je kraljeva vlada, dosledna svoji politiki poflilrljivosii in v želji, da poda nove dokaze svojega korektnega držanja, izdala četam naredbo, da se umaknejo na mejo, določeno na po-slaniški konferenci v Londonu in prepušča odgovornost za to onim, ki mislijo, da se na tak način utrjuje evropsko mnenje o miru.
BELGRAJSKI KOMENTARJI.
Belgrad, 21. oktobra. (Izvirno _ brzojavno poročilo »Dnevu«.)
V javnosti se živahno komentirajo dogodki poslednjih dni. Vladi nihče n® zameri, da je izdala naredbo v odpoklicanje čet iz Albanije, ker neprestano in s celim svetom se Srbija vendar ne more vojskovati, posebno ko je veliko število njenih čet za sedal še vezano na bolgarski In albanski meji.
Po enoletni vojni izčrpana in utrujena in obdana od samih sovražnikov. je Srbija morala odnehati in naravnost smešno je v takih razmerah triumfirati, kakor t0 delajo na Dunaju, posebno ker sl bodo v Srbiji tudi to najnovejšo »Ijubeznji-vost« grofa Berchtolda dobro zapomnili in jo primerno poplačali pri sklepanju trgovinske pogodbe, ko
bodo avstrijski indiistrljalci zopet beračili in moledovali za ugodne carinske tarife. Za svoje poljedelske proizvode ima Srbija toliko odjemalcev izven Avstrije, da Avstrije čisto nič ne potrebuje kot odjemalca, zato bo pa dala ugodnosti industriji drugih držav, ki ne mislijo samo na to. kako in k?e bi Srbijo oškodovale.
Iz teh vzrokov ni tukaj niti sledu kake potrtosti, posebno ker bi srbske čete takolntako zapustile Albanijo, kakor hitro se meje definitivno določijo in ustvarijo v Albaniji redne razmere. Da se Pa to čim prej zgodi. zato. bodo že skrbele prijateljske velike sile. Avstrija ima pa še drugo škodo, da je namreč zopet enkrat cela Evropa jezna na njo, ker je zopet čisto po nepotrebnem razburila duhove.
KAJ
NAMERAVA
VLADA.
SRBSKA
Belgrad, 21. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vlada ie izdala naredbo četam, da 'se vrnejo iz Albanije, ali bo poskušala doseči to. da mednarodna komisija določi tako mejo. da bo Srbija čimbolj zavarovana pred eventualnimi novimi napadi iz Albanije. V tem zmislu ie vlada odgovorila velikim silam.
SRBSKO - ČRNOGORSKO MEJNO
VPRAŠANJE REŠENO.
Belgrad, 21. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Tribuna« javlja, da je srbska vlada 'dobita s Cetinja obvestilo, da ie mejno vprašanje med Srbijo in Črno-goro rešeno. Pogajanja ie vodil srbski poslanik na Cetinju Gavrilovlč. Sedaj ima samo še posebna komisija na licu mesta označiti mejo.
OD SRBSKO - ALBANSKE MEJE.
Belgrad, 21. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Pijemontu« javljajo iz Prizrena, da so vpeljane zopet srbske oblasti v vseh krajih, kamor so bili vdrli Ar-nauti. Čete se nahajajo še na svojih položajih, ali že tri dn) ni bilo nobenega boja.
Nota velikih sil o napuščanju Strategičnih Položajev je vznemirila prebivalstvo v bližini albanske meje.
MORATORU V SRBIJI.
Belgrad, 21. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Minister narodnega gospodarstva le poslal pravosodnemu ministru načrt glede moratorija In predlaga, da se podaljša rok plačevanja do novega leta »amo za menice, za druga pfa-čanja pa ostane rok do 14. novembra.
NABORI V SRBIJI.
Belgrad, 21. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Po naredbi vojnega ministra so se začeli vršit] nabori v ceh državi in bodo končani v prvi polovici decembra.
VERSKE ZADEVE V SRBIJI.
Belgrad, 21. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V proračunu prosvetnega ministrstva le predvidena ustanovitev katoliške škofije v Prizrenu, enajst muslimanskih muftijev po okrožnih mestih in treh židovskih rabinarjev. Izvrši se tudi imenovanje petero pravoslavnih škofov in sicer v Sko-plju. štipu, Bitolju, Ohridu in Prizrenu.
INTERPELACIJA V ZADEVI UL-
TIMATUMA V SKUPŠČINI.
Belgrad, 21. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Prihodnja skupščinska seja bo jutri, ker vlada v parlamentarnih krogih velika nejevolja radi avstrijskega ultlmatuma in zato nameravajo nekateri poslanci vložiti posebno interpelacijo v tel zadevi.
PAŠIČ IN HARTVIG.
Belgrad, 21. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ministrski predsednik Pašič je po-setil ruskega poslanika Hartviga In je ostal pri njem poldrugo uro. Temu sestanku se pripisuje velik pomen.
DRŽAVNI ZBOR.
Prav malo gotovosti je, kal bo z državnim zborom. Del Poljakov je proti finančnemu predlogu, Ruslni sploh Proti delu in so že tudi danes imeli obstrukcljske govore, krščanskim social cem se sline cede po dunajskih mandatih, ki jih mislijo vzeti soc. demokratom in zato ne bi imeli ničesar proti razpustu parlamenta.
Dunaj, 21. oktobra. V parlamentu je bilo vloženih več ostrih interpelacij. Tako interpelacija dr. Miihl-werta o stanju pogajanj z Ogrsko glede umazane konkurence, češki soc. demokrat Nemec in tovariši, Klofač in tovariši radi postopanja Avstrije Proti Srbih. Poslanec Glo-
ckel je podaj interpelacijo radi trgovinskih zvez z Balkanom. Exner in tovariši, Totnašek in tovariši, Leit-ner in tovariši, radi pridržanja nadomestnih rezervistov. Danek in tovariši. Nemec in tov., radi upravne ko-misiie na Češkem. Poleg tega je bilo vloženih polno interpelacij radi Ca-nadiana P. — Prihodnja seja jutri dopoldne.
MED ČEŠKIMI STRANKAMI.
Dunaj, 21. oktobra. Češki agrar-ci so sklenili še enkrat poizkusiti, da bi se doseglo enotno postopanje vseh čeških strank na Dunaju. Jutri se pričnejo nova pogajanja. V to svrho je sklicana seja vseh strank.
ČEHI IN LEX KOLISKO.
Dunaj, 21. oktobra. Danes se je vršilo v »Češkem domu« zborovanje Čehov proti lex Kolisko. Ko je poslanec Kalina izgovoril en stavek poslanca Renneria v zadnjem nižje avstrijskem deželnem zboru, je vladni zastopnik zborovanje razpustil, na kar je prišlo do demonstracij.
NAMERAVAN ATENTAT.
Madrid, 21. oktobra. Danes se ie vršil pogreb nekega senatorja. Vsi ministri so bili navzoči. Kar se začne med množico k ministrom prerivati neki individuum, ki |e vpraševal, kateri ie ministrski predsednik. Bil je aretiran.
PORTUGALSKO.
Llzabona, 21. oktobra. Na Portugalskem so zelo resni nemiri. Policija in žandarmerijai morata delati red.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mallb oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd.
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Damski modni solon
za angleška in francoska dela se priporoča.
Kxojsr' štvo
Ivan Kersnič
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 32, I. na d str. nad kavarno „ Avstrija"
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejši modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo.
8 dni na poižkušnjo
Kdor s] želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kuna var. kamnosek. 995-10
Triletna pismena garancija po povzetju.
pošljem vsakemu za 8 dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju: Amer. nikl. ura K 2‘80 Itoskopf nat. ura K 8* — A m. Goldin-ura K 3*50 Želczn.-Roskopf K 4*— Roskopf, dvojni plašč . . . . K 4 50 Ploščata mestna ura .... K 6*— Srebrna imitac.
dvojni plašč . K 6*— 14 kar zlato ura K 18*— Orig. Omega-ura K 20‘— Konkur. budilka ponikljana, 20 cm visoka . . K 2*— Znam. Junghaus K 8*— Radij-svet kaz. K 4*— Radij, 2 zvonca K 5*— Radij, 4 zvonci K €*■— Radij, godba. . K 8*— Ura na nihalo,
75 cm ... K 8‘— Ura na nihalo, zvonovobitje . K 10*— Ura na nihalo z
f;odbo- budilko n bitjem . . K 14 — Okrogla ura z budilko . ... k e*—
Lepo stanovanje s 3 sobami in vrtom se odda s 1. novembrom. Cena 624 K. Pondbe na »Prvo anon-čno pisarno«.
Max Bohnel,
Dunaj, IV. Margaretlienstrasse 27/400.
Originalni tovarniški cenik brezplačno
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Od.lilrcTrana, tovarna jesllia,
Trst " ^L-VLig-i SstlTT-a.d.c ur - Trst
Ustanovljena leta 1841.
Ulica Casimiro Donadoni 16, — Telefon štev. 788.
Naslov za pisma: Luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patentiranim avtomatičnim sistemom. Najznamenitejša na Primorskem.
Posebnost: Naravni jesih iz belega in rdečega vina ter naravni Jesih Iz čistera alkohola
zakonserve.	8
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, mi je mogoče postreči svojim odjemalcem z izdelkom, ki je neprekosljiv glede dobrote in nizke cene.
Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi; na
zahtevo pošljem vzorce in cene.
V va->.nejAili mestih iščem zastopnike.
Modistinja
g
, MINKA HORVAT
| Ljubljana, Stari trg št. 21.
B
g Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
| Popravila se točno in najcenejše izvrše.
: BESŠEBBBEfiEEI
r
M v
FRAN KKAIGHER
IsToie-elci na ©3 eter
Gr c c p c ]s s. -culica, štev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za natočila vsakovrstnih oblek po meri. —1 Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in jtopravila. — Cere zmetne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
»Zdravnik
želodca"
♦
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Edna posebnosti likerja je
|-----UMr*—'
I frV
Uv.
■
■
I
■ I
IB
C-vetllča^Ll salon
IT»1 ■	Tfc • fl Ljubljana, Šelenbur-
Viktor Bajt g°-avtrP„it-6
Se vljudno priporočam slavnemu občinstvu za naročila za Vsesvete. Kakor za vence, šopke, žardinere, tako sveže in suhe cvetlice. — Zunanja naročila točno.
!!!Cene brez konkurence!!!
n
L. :	!!!Cene	brez	konkurence
ur- Več tisoč
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16'—, sedaj K 8*—.
Moških klobukov
vsakovrstnih fason, poprej K 6*—, sedaj K 3*—*
 ...... Klobukov	za dečke	-
poprej K 4*—,	sedaj K 2*—.
=	Klobukov za otroke	—
poprej K 2*—, sedaj K 1'—.
Največ]a izbira	dežnih plaščev
---------—	za	dame in gospode ------------
poprej K 20’—, 30*—, sedaj K 14*—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajani blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.- 'J
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg št. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblast-veno koncesijonfranl optik In strokovnjak svoj
optični zavod,
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Najnovefie kravate za gospode,
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v
modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana,
glavne
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica. štev. S, (lastna liisa)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge p knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
MT 4VV' m
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.