Na
svitlobo dane ođ


krajnske kmetijske družbe

Tečaj VI.
srèdo SI.
travna 184

í
List
Pozdrav Slovenii
02: živi Slovenjo! doni u oblake, Oživlja se verlo svobodě že plod, Veselje unema slovenske rojake,
K narodnosti odpcrta Slovencam je pot.
Razpadle so silno nadležne osnove,
Zatiravne prosťga resnice duhá, Odvile Slovencam radosti se nove
y
Ker tudi njih jezik veljavnost ima.
Podajmo prijazno roko Gorotanam,
Ljubezen pridruži naj Stajarcam nas Zvežimo s sosedam se Primori4anam
9
y
Povsod naj razlega slovenski se glas.
Postavil Triglava kdor je na Gorensko
Savici in Soči odtvoril zemljo, Podpíral gotovo bo pravdo slovensko ,
Postavil protivnímu ljudstvu mejó.
y
Ostani na nebu, daníca o mila,
Kazala ljudém si enakosti vir, Příhodnost ti lepo si nam odgernila,
Na krasniga polja peljala nas tir.
Preddcdje le mirni so naši kdaj bili
Bežali morivni kervavi poboj; U miru so naše dežele dobili
y
y
Iz zemlje přidělali vžitek si svoj
y
Mir, sloga, edinost naj dalje nas vodi
Doveršen namen domoljubih de bo$ Vi soko naj živi Slovenja v svobodí!
Podpirana od svojih sinovov krepko.
Likar.
\ekaj od davkov
in v kterih davkih
bilo kmetiškimu stanu nar
poprej polajsanja vošiti, pri kterih pa po pameti
kaj pozneje
(Dalje.)
?
je dobrotlj
y
za domaće in ptujce neprecenlj
To
koristna naprava, brez ktere bi ljudém, v daljnih krajih
razprostrenim
y
težko in dostikrat cio
nemogoce
bilo
j
med seboj se pomeniti, mnoge prigodbe hitro zvediti in svoje zaderžanje
po
9 jpopp^	PPB
tem ravnati, veliko vredne
posiljati i. t. d. Za vse stroške te naprave, z davkam
vred, kar
čilo po t
V c
cisti g ali v]
v deržavno denarnico pride, je pla dnosti poslanih reci, tudi po da
9
kamor se posijejo, odmerjeno. Prevdarjen je vès
dohodik za léto 1848 na 7 milij
in
853,000
gold
čisti pa na 2 milij
in
1.000
y
gold
2
Cest
in most
ste davka. ktera se
9
v
od porabe cést in mostov, po deržavnih stroskih nare-jenih in zmiram v dobrim stanu obderžanih, plačujeta. Naloga je umerjena po daljavi, ali po številu živine vprežene ali pa po cesti gnane. Tudi se na rekah, ktere deržavno

podarstvo trebiti ali druge delà na
njih
pravljati da, brod
9
9
kteri blag
(vodna cestnína) od lad ij
po reki vozijo, plačuje. Dohodik
ali čolnov
iz téh davkov je prevdarjen za 1848 na 2 milij
m
čisti pa na 2 milij
in 528,000 gold
584,000 gold.
3. Štemplj
naredbo vpeljani, mora biti pisan vsaki spisik namenjen
pop
kterim po postavi, za tó
v
pričevanje storjenih pogodb ali njih od
v
pričuvanje kakosnih p
ali dolžnost, spiski s
kterimi se hočejo pravice terjati ali pa terjanih vbraniti se i. t. d. Rabiti se mora štempljani popir ali po številu denarjev, od kterih spisik govori, ali pa po lastnosti spiska. Cena štempljaniga popirja je v petnajst stopinj, od 3 krajcarjev do 20 goldinarjev vverstena, po kteri opravičeni prodajavci popir prodajajo. Dohodik davka v
ceni zapopaden in 2,000 gold.
bi imel za léto 1848 biti 6 milij
čisti pa na 5 milij
4. Cenitbe ali tak
so davki
y
in 700,000 gold
ktere vikši vla-
dařstvo v pomnoženje deržavnih dohodkov od nekterih
deržavnikov prejemlje za podeljenje poslavljenja
9
posta
vim, za žlahnijo, za podeljenje zluzb deržavnih uradni-kov, ali za dovoljenje kakosnih prednost, za mnogoverstno
C. Derzavne naprave, iz kterih tudi premen- opravicenje i. t. d. Mera
nalog
je razna po rázností
ljivi davki dohajajo
9
so
dodeljenih pravic. Veliko dohodka takse deržavi ne pri
. ^ - __« A	_ . _	~	-m	i ft . â	^ ^ ft	^	v «	i
1. Pošte. Po ti napravi deržavniki in ptujcipisma, nesejo ; za 1848 bi jih imelo biti
966,000,
čistih
vklade
lječ
9
blagó iz
eniga kraja
do
druziga,
blizo ali da- pa 936,000
9
in clo v ptuje dežele varno, hitro in z majhnimi
gold f •
5. Lot eri ja je osnova igre, ktero derzavno go
potroški pošiljajo; tudi popotniki vsaciga stanů se varno spodarstvo z Ijudstvam
y
in v teni obstojí
y
de
kdor
in priložno, kamorkoli hočejo, po občjih cestah vozijo
koli
hoce, z
nekoliko krajcarj
ali
o* ft
oldinarji v deržavnih
s.
99
loteriskih vlagnicah u pan je velike sreće kupiti zamore, in včasi kakor šlepa kokoš zerno tudi kaj zadene. Namen deržavniga gospodarstva pri ti napravi je na eni strani iz nagiba ljudstva do igre nekoliko deržavniga dohodka preskerbeti, na drugi strani pa skrivne, morebiti še bolj voherne in nevarne igre ovérati. Kolikor je bilo že zoper loterijo govorjeniga in pisaniga, vender še razso-jeno ni, ktera škoda de je veči: ali tista, ki jo loterija vzrokuje, ali pa tista, ktero odvracuje? Prevdarje-no število loteriškiga dohodka je za léto 1848 na debelo
na 13 milijonov in 345,000 gold., — čistiga pa le 4 mi-
lijone in 600,000 gold.
6. Se nekoliko dohodkov pride samo na Talijanskim iz zedinjenih pravic, kteri so na čistim na 344,000 gold, prevdarjeni.
To so vsi davki naše avstrijanske deržave , brez tistih denarjev, ktere po poti posojil prejemlje.
(Dalje sledi.)
Domaći zdravník in vodník v mnogih
opravilib
mesca véliciga trama.
(Zdravnifc). Ta mesec se natora pomladi, vse je
veselo — kmet in mestnik vživata čisti spomladanjski zrak. Od boiezin, ki bi bile ta mesec posebno navadne, nimamo nič povedati; če je veliki tráven posebno hla-dán, se primerijo bolezni iz prehlajenja, posebno ka-šelj.— Svariti pa moramo ljudi, de naj opustijo staro vražo, po kteri mislijo, de je dobro ali potrebno, na spomlad kri pušati, de se člověk očisti. Ni je skorej bolj neumne misli od te, od starih zabitih časov nam zapušene Î Kri je nar žlahtniši tekočína našiga trupla , ktere člověk brez škode nikdar ne zgubi, ako je zdrav. Le hude bolezni, pri kterih začne kri kipeti, v glavo, na pljuča i. t. d. tíšati, se vnemati, terjajo, de se ljudém in živini kri pusa, in pred ko se v tacih zade-vah to stori, boljši je. Kdor si tedej puša, nej zdravnika popraša: ali je zaresbolán — nikar pa nej ne gleda na spomlad ali na luno!— Kako neki si boš s pušanjem kri čistil? Kaj misliš, de je v žilah slaba kri od dobre ločena, kakor v skledi smetana od mleka, de tedej slabo lahko izpustiš, dobro pa ohranis? Nespa-metna mi sel l ktera kaže, kako neumni so bili v ti reči nekdej ljudjé, ki so si spomladi zjutrej kri pušali, pop oldné pa že pri polnimu bokalu vina sedéli, zgu-bljeno moč si zopet pridobiti!! — Spomlad nam da druge in gotove pomočke, kri čistiti, namreč: čisti zrak pod milim Bogam, pomladanjske zelenjave in sad je za jed, hladno čisto vodo. Teh pomockov se primi, ljubi prijatel, ako si hočeš kri zares očistiti in se pozdraviti.
(Poljske opravila). Kar žita in sicer sadežev vreme ni pripustilo, konec poprejšnjiga mesca sejati, se seje posebno v pervi polovici tega mesca. Proso, turšica, fižol, konoplje, ajda na praho, krompir i. t. d. se seje in sadi še ta mesec. Nemška detelja že da v pervi polovici tega mesca pervo košnjo. Na travnike ne pušaj več živine, kér je trava v nar lepši rastvi.
(Xivinoréja). Kdor ima dovelj piče za govejo živino, naj je nikar ne goni na pašo; v hlevu ti bo dala veliko dobriga gnoja in se o b va rova la marsi-ktere bolezni, ki seje na pašovnikih naleze. Od suhe piče pa ne preskoči nanaglama k zeleni; nagli preskok od suhe na zeleno klajo naključi nenavajeni živini mar-siktere bolezni. V začetku tedej mešaj zeleno klajo s suho, in tako počasama privadi živino same zelene piče. Prememba suhe klaje z zeleno nakloni živini večidel drisko, ktera pa, če ni prehuda, je živini zdrava in ne potřebuje ozdravljanja. S suho kermo se preobilna driska večidel zopet vstavi. — Ce živino na pašo ženeš ali ji v hlevu zgol zelene piče pokládáš, dej ji poprej
piti, ne pa kadar imažetrebuh z zeleno pičo napolnjen, sicer jo bo nap en ja ti začélo. — Prešiče tudi v hladnim svinjaku derži, tode pripusti jim, de se ob vročini kopljejo in v blatu včasih povaljajo, de jih ne bo koža sčrbela. Prešič — akoravno je po navadni misii svinská žival, mora čeden deržan biti. — Ovcé dobijo že na pašnikih dovelj piče.
(Vertnárske in vinorejske opravila). Vertnár
ima s sajenjem in presajanjem mnogoverstne zelenjave dokaj opraviti. Presajenim mladim drevescam v suhim vremenu prilivaj; nerodovitne šibice cepljencam odřeži. Mladimu drevju ne pokaži več gnoja ; travo okoli drevja trebi. Gosence pridno zatiraj (Jétas jih je ta mesec posebno veliko). Vinograd se okopuje in kar koli se da globoko, de spodnja perst na verh pride in rodovitna postane. Plevél se iz nogradov trebi in na kup v gnojne jame spravlja. Za cepljenje tert, ako se ni v jeseni zgodilo , je zdej nar pripravniši čas. — Hmelj se vdru-gič okopuje in osipa. — Cebulno in korenjevo seme v gnojnici namoči, predin ga seješ; bo lepši gnalo.
( ! lisna gospodinja) zdej posebno gleda na molžne
krave. Posodo za mléko čisti in snaži, de je veselje. De mléko veliko smetane da , ga déni v bolj plitve po-sode, ki so zgorej široke, na dnu pa vozke. Sirovo maslo (puter), če ga je veliko, naj se osoli ; sir se začne delati. Maslo tega mesca je nar boljši, nar sta-novitniši, za zimo ga prihrani. — Kader rčž cvetč. pravi jo, de kurja žival rada piko dobi; de se odverne, splakni ji vsaki dan vodno korito ali posodo, iz ktere pije; nalij ga z bistro vodo, in nekoliko kimeljna va-njo
včrzi.	i I I fej .
y
Sol in šolnikov po deželi nikar ne J	pozahite !
Pri marsikteri fari na deželi so že davnej sole; pa čisto malo so do sedaj pripomogle h koristnimu omikanju in k vnemi prave ljubezni do vsiga, kar človeško življenje po pameti resnično posladiti zamore.
Pravi odgovor na vprašanje : zakaj de so naše dežel-ske sole do sedaj tako malo prida donesle, je: kér so uče-niki v vednostih, v kterih bi imeli mladost podučiti, večidel neizurjeni, premalo izučeni, in pa kér so si učeniki ali šolniki našim zgol slovenskiga jezika privajenim otroči-čem prizadevali, v neznani nemšini branje, pisanje, račun-stvo, pravopis i. t. d. v glavo ubivati. Kdor hoče dober šolnik na deželi biti, se mora veliko učiti; njemu ni zadosti le dobro brati, lepo in prav pisati, gladko raču-niti in misli spodobno spisovati znati; on mora tudi ra-zumeti, mladost z rahlo besedo k uku vnemati, v nji ljubezen do vsiga dobriga in lepiga izbujevati. Sam lepiga in praviga pobožniga zaderžanja, ne pa hinavec in potuhnjenec , naj bo učenik učencam pervi izgled !
Kmetiški mladosti, ki je namenjena vse svoje žive dni pri kmetijstvu svoj živež iskati, bi bil lahko razumljivi poduk v poglavitnih opravilih kmetijstva silno korišten in potreben. Kakó serčno mora veseliti fantiča, slišati kakó se zamore veliko drevjiča raznih sadnih plemén iz peška izrediti; kakó se da požlahtiti, saditi, k nagli rasti in rodovitnosti primorati; kakó slab travnik v dobriga, pusta njiva v rodovitno oberniti, — sploh vse kmetiške delà tako opravljati, de se z malimi potroški
veliko dobička doseže.
Potreba je tedej, de se vsakteri dezelski učenik v kmetijstvu po buk va h in po skušnjah dobro izuri, de bo vedil šolski mladosti brane reči tudi razložiti in razjasniti, nezvedenim sosedam pa pri vsaki priložnosti dober svčt dati. To mu bode prijaznost in spoštovanje cele okoljšine naklonilo in tudi marsikteri hvalezni dar doneslo. Z učeništvam je večidel zedinjeno orglanje v cerkvi. Kakor lepo spodobno orglanje serce proti vsi-gamogočnimu Bogu povzdigne, tako nespodobno, bolj pie-
sišu
9
kakor cerkvi priraerjeno ljudi v pobožni molitvi gosposki, razglasilo pa tudi po celi deželi, de se
móti. Ni davnej kar sira v iraenitni romarski cerkvi bojo enake vosíla za to napravo povsod izbudile in pri Marija Pletrovic na Stajarskim tako pohujšljivo orglanje pomocki posvetovali, s kterimi bi se ta naprava ustano slišal. Treba je pomisliti, de kar se prijetno glasi in víla. #
9
Le po ti poti bi bila družba učenikov v stanu rado sliši na plesišu, ni spodobno v sveti hiši pri obha- to za celo deželo koristno in imenitno rec dalje gnati janji skrivniga spomina našiga odrešenja. Za tega voljo in do zaželjeniga konca doveršiti. — Slavni predstojnik nej si vsakteri šolnik saj toliko
9
org
razločiti, kakošni
glasovi Bogu,
lanja vlasti, de ve gosp. Dr. Sporer so sostavili tako pismo, ktero je bilo v
zboru 11. dan tega mesca od popisanih gospodov skozi
k molitvi k milirau
v wM
k plesu omajati. Ce zraven
se spodobijo vnemati serce
in kakošni zamorejo noge in skozi poterjeno in se takóle glasi:
tega
orglar
tudi nekoliko
Naprava vseučilíša v Ljubljani je silno koristna znanosti v petji ima, se bo prijatlam slovenskiga petja in imenitna reč za celo deželo. Pale, če združena po-
T)
še
bolj prikupil.
moć ta namen doseći pomaga, se zamore ta naprava
De si pa prihodnji učenik vse te potrebne vednosti vstanoviti. Ako pa ta namen bolj natanjko prevdarimo
9
pridobi, je potreba večletniga pripravljanja; po mojih mislih po dobro dokončani četerti šoli še dve léti.
se
na eni strani velika dobrota te naprave
na
drugi pa tudi tezave in stroški pokažejo, ktere
Vprašanje je pa: kteri pridni učenec se bo v ta njeno vstanovljenje in ohranjenje térja.
u
stan podal, ki je pri sedanjih slabih dohodkih z do-	„Kar korist vseučilíša zadene, je očitna kot beli
kaj težavami obdan? in z čim se zamore pripravnik dan za popolno omikanje mladosti v vsih višjih védno-
(Praeparand) preživi ti, kér starši iz kmetov svojim
stih
9
narodnimu duhu primerjenih. Lepa priložnost
9
se
sinovam, kteri nočejo v duhovski stan stopiti, podpira- domá izučiti in izobražiti, bo vabila sinove dežele po
lagljejih potih v sole. Bližnjost staršev in žlahte jim
nje vecidel odrecejo ?
Na pervo vprašanje
odgovorimo ,
de naprava sol bo polajšala prebivanje v Ljubljani. Razprostena
po dezeli in poiskanje potrebnih zakladov za spo
, po u
stavi zagotovljena slovenska narodnost, ktera tudi Pri
dobno plačilo šolnikov mora biti ena nar poglavitniših morje
9
nekaj Stajarskiga in Koróskiga obseže in se
clo
skerbí perviga
deržavniga
zbora v Beču (na Du
do Hrovaškiga razširja in v vsim več kot en milijon dus
naji). Poslanci! ne pozabíte tega in potegníte se, de se obseze, zusluzi in terja to samostojno in popolno bojo dohodki učiteljev po deželi poboljšali.
Gotovo
napravo
9
in bo, ce le število tistih učencov vzamemo
bodo pa tudi starši dobrimu solniku obilno pomoč za ki bodo letas osmo šolo dokončali (72 učencov namreč) lepo podučenje svojih otrok podarili, brez de bi bil primoran , po berasko lačen trebuh okoli nositi.
gotovo dovolj ucencov privabila
9
Težji je
odgovor
na
drugo
posebno če pomislimo, de ni v Primorskim, ne v Horvatíi, ne v Slavonii take vprašanje : Kakó bi naprave. Poslednjič zapoveduje sedanji čas z ojstrim
se zamogel pripravnik ^mládenec v času svojiga izobra ženja za šolstvo) preživiti, če mu starši svojo pomoćno vanja ne
roko odtegnejo in sicer
glasam vsakimu narodu,
de na poti dušniga napredo
zaostaja, kakorsno
narodno omikanje terja.
a
druge
pomoci nima? Primoran
Si
živeža
n
Ne smémo sicer pozabiti, de taka naprava je le po
« v • «	« 1	•	•	• v . •	V	j •	•	•
z učenjem po hisah iskati, potrati veliko veliko trebam visjiga ominkanja in visji učenosti primerjena, žlahniga časa, ki mu je silno potreben za lastno omi- in de imamo še veliko za male šole storiti, ker je še
9
in takó si ne more do
dobriga
vsih potrebnih veliko far v dezeli se zmeraj brez sol. Tode po novi vednost vlastiti, torej ali slab šolnik postane, ali v vladíi se bo duh omíkanja po soséskah kmalo izbudil in
daj o lahko
svojo m
celiga
za šolstvo
ljudstva škodo več lét s pripravljanjem male šole se bojo povsod
napravile, ktere se
zgubi.
Te velike škode mladost in deželo popolno osnovati; ravno zató se morajo pa tudi na tisto
obvarovati, je le mogoce z osnovo kake oskerbilnice stopnjo popolnosti povzdigniti, na kteri si novo izbujeni za take mládenče. Kakor imamo duhovšnico in duh narodnosti s svojo krepostjo pota k tćčnimu na-
Alojzj
v Ljublj
9
takó bi bilo kaj potrebno
9
ko
predovanju poiskati zamore.
u
imeli tudi oskerbilnico za pripravnike
Kaj pa, ko bi nas milostlj
knez nekoliko tacih
v
Zavoljo pomanjkanja vikših šol pa
narod gotovo
velike zgube terpi, ce bistre
pripravnikov v Alojzjevše vzeti blagovolili? Lep
v •
darů
glave zavoljo tćga svoje
omikanje v ptujih deželah in v ptujih jezikih isejo, svojo
bi svojimu narodu ne mogli podeliti! domovine bi se takimu pričetniku narodniga oraikanja od
Od vsih krajev mile imenitnost tam (loséžejo in ptujim narodam zapadejo, de
mocí zgubuje
véka do veka brezkoncna slava péla
Dr. Orel
tako domacija svoje narboljsi dusili dremoti le zunanje spodbáde pričakuje.
m v svoji
u
Vseučilíša nam je v EJubljaiii po
99
glav z
• v
Koliko je bila Krajnska dežela po ti poti slavnih
in zdanjih časih dovelj
gubila, imamo v pretecenih
treba*
Krajncam pa tudi vsim Slovencam
prevdarik,
a QJniversitat) To potrebo so spoznali ne le vsi
in ta zguba narodnosti se mora pomanjkanju sa
ploh
V
pne,
mostójnih pomočkov šolskiga izobraženja pripisati.
Ci
99
V s e u č i 1
ř V
yt
Ako se učiliše za obertnost in védnosti v dezeli
napravi, ktero nej se v narodnim duhu in po potrebni pre-
. bodo
viših šol
9
sole). Gosp. Dr. Sp
temuc tudi u cen ci modroslovstva (7. in 8
o r e r, vodja Ljubljanskih zdravniških sol in letašnji licealjni predstojnik, so sprožili pervikrat to reč 4. dan tega mesca v zboru vodjov in učenikov bogoslovskih, zdravniških in modroslovskih šol, ki so enoglasno sklenili, de naj imenovani gosp. predstojnik naredé pismo, v kterim se ima obširno razložiti korist in potrebo vseučilíša v Ljubljani, ktero se bo potem v imenu podpisanih vodjov in učenikov višjih šol poslalo Krajn-
ra je potreba.
ki Ljubljanskih vikši šole, združene tudi z omikovanjem slovénskiga je
naredbi dozdanjih malih in latinskih sol osnuje
zika, vsim stanovam tisto veljavnost dale, ktera vesolno
dH ifiiMiaiBiftitti « ™	w
ljudstvo povzdigniti zamore.
(Konec sledí.)
kmetijskih recéh za Ijjubljano
Častiti pisavec v 37. listu Ljubljanskiga ilirskiga
lista natisnjeniga sostavka nas je nagovoril
9
de bi tudi
Novice vošilo na znanje dale, „de bi se tista stran
skim dežel
tanovam in Ljubljanski mest
#
Golovca, ki je nad hišami Hradeckitoviga pred m es tj a, obdelovati začéla in de bi si mest-
po svoji moči prizadela, zaderžke
na gospóska
Vseucilise je velika sola, v kteri se vse vednosti du--liovstva, zdravništva in pravdoznanstva učijo,--
kterih mládenec potřebuje, de zamore potem en ali drug *) Poslanci! ne pozabíte za to rec tudi na deržavnim zboru na
stan nastopiti.
Vređništvo.
Dunaji se potegnitil
Vređništvo.
odpraviti, kteri se temu obdelovanju zoperstavijo. Na- de je bilo sila. — V taeih okoljšinah je bankno vodstvo v selniki pod Golovcam želijo , de bi se vsakterimu kos Dunajskih Novícah 21. dan tega mesca skazalo bank-
hriba po primerjeni ceni odločil."
r
Tudi nas vedno v
v f
OCI
bode
y
že od deljec viditi

no premoženje ni nobene
y
i z kteriga
z gube bati.
se vidi, de se pri banknotili De pa banka ne pride ob vso
kako Golovec góle rebra kaže, ktere bi se v rodovitno planino spremeniti, ki bi ne lepssrïa samo
dale sčasama svojo sreberníno in zlatnino, je dalo vodstvo na znanje:
de se za nekaj casa pri banknih denarnicah po
kraja
i
temuc bi posestniku tudi dovelj dobicka vergla, malim na enkrat nobenimu vec kot za 25
gold.
kér Golovška zemlja se da v rodovitno perst predelati.
Dr. B.
Slovenske reci
bank-
notov menjalo ne bo; in 2) de se bojo kmalo banknoti po gol dinar ji in po dva gold in ar j a med ljudi dali, de bo lože z nji mi ravnati namesto srebra.
• v
Gosp. Cafov— nam gosp. Dr. Muršee iz Gradca
so iz
Ceskiga
V^ ^ ■ J-S w	. WL-* JL 9 aflte " -Mm M A K-'	V/	JL m~m	\ ■ JL w VI Vx M	^	^
poslovenili : 1) Robin z ona ïz dezele Krajnskiga in Gorkkiga*
Kakor v Ljubljani, Ipavi, Idríi, Post oj ni,
mlajšiga in 2) Svetodenski red. Oba delà je pre
vzel v
zalogo
nas knjigoterzec
V /iUl V /JULU^ U 1IUO IVU] l^OlUl/iW ^OSp • 1/ II II U U t IV , 111 J u	---— J —J - --- ------v-------J--
misli v Celji natisniti dati. Ne samo ljudstvo, temuč in v Rifenberku rojstni dan
tudi vsi, ki svoj jezik ljubijo , bote té knjigi močno sarja Ferdinanda praznično obhajali. Posebno lepo se
D i r n b 6 c k
m ju
Krajnji in vec drujih krajih so tudi v Mokronogu
nasiga milostljiviga Ce
razveselile. Začudili se bodo ličnosti izrazov.
njegovimu bogastvu in raz
je tudi v Mokronogu in Rifenberku (kjer je 115
V
Častiti
gosp
Dr. Mur sec so v
imenu Graškiga
stražnikov in
straža obnašala.
gosp
Franc Ličen stotnik) narodna Prostor nam ne pripusti, obširnih
slovenskiga zbora poslali vredništvu Novic serčni po- popisov, ki smo ju od gosp. T. in od gosp. Hz. přejeli
y
zdrav ;,p r e m i 1 i m b r a t a m d o m o r o d c a m L j u b 1 j a n-čanam in vsim po celim Krajnskim," ki je pod-pisan od 21 Slovanov. Vredništvu ni moč, vsih sostavkov v Novice vzeti, doklad pa je že létas toliko dalo, de ne vé, kako bo kmetijska družba z denarji izhajala. Nej tedej vredništvu nihče za zlo
v Novícah natisniti.
v •
Praznovanje
odu
ne vzame, ce ne more
čez moc storiti, kar bi sicer rado storilo. — Imenovani „pozdrav" smo izročili Ljubljanskimu „slovenskimu
zboru.u
nasiga presvitliga Cesarja Ferdinanda.
Zavoljo procesij križeviga tedna je bil v Ljubljani god našiga miliga Cesarja že přetečeno nedeljo praznično obhajan. Goreče prošnje za ohranjenje ljubeznjiviga Očeta -so iz serc zvestih Krajncov puhtéle proti nebesam
ktero so ob desetih naš milostljivi
maši
(Slovenski zbor vLjubljani) je oznanil osno
vo svojih postav, ktere pa se le od perviga veliciga zbora ( 6. dan Rožnika) poterjenje pričakujejo. — Pervi
omikati slovenski jezik in
pri veliki sv. knez in škof péli. narodna pesem
y
Od
cr
ospod BI. Potoenika zložena
T
je posebno danes vsacimu neizrečeno
globoko
v serce
segla
y
namen slovenskiga zbora je:
ga
na enako alopnjo z drugimi
živitiii
časov povzdigniti.
Jezikoslovstvo
y
Slava nasimu Cesarju
Ferdinandu Milimu, jeziki sedar jih Avstrijan^kimu Yladarju
ne pa pohti-
In
Oćetu dragimu!
ka, je tedej namen Ljubljanskiga
slovenskiga zbora
ktera se takóle zacne:
Zdrobil je železne spone,
Véz ljubezni oživi ;
Slava Mu obd&ja trone,
Slava! slava! Mu doni.
». , . L t. <1.
in zoper ta namen se nihče ne more vstavljati. Vsak
omikan clovek zamore ud te družbe biti
Veselo oznanilo
se placa 2 goldinarja, sicer pa je létno plačilo za Ljublj an čane: 5 gold, za samca; 7 gold, pa z rodo
; za vpisHino .. prinese današnja doklada c. k. deželniga pogla
vino vred
y
za vunanje pa: 4 gold, za samca
y
6 gold.
var st va, de so milostljivi Cesar obljubili zopet na Dunaj se verniti.
pa z rodovíno vred.
(V Celji se je slovensko-nemški zbor) za
N
Iz Dunaj a
m
lni nepokoj je
pet
26. in 27. dan teg
čel, kteriga namen je bratovsko edinost slovenske in mesca na Dunaji vstal, posebno zató kér bi se bilo nemške narodnosti z besedo, pisanjem in djanjem vsta- imélo po višjim ukazu vseučelíše zapreti in bi bili noviti tako, de se nobenimu narodu ne bojo njegove iméli šolski mladenci Dunaj zapustiti in domů iti. kar
pravice krajšale. Zbor povabi, de bi obilo rodoljubov stopilo v to družbo.
mnogim
drugim ljudém, ki junaško solsko
mestnikam in
mladost visoko cenijo, ni bilo nikakor práv. Nepokoj je
(Slovenski zbor v Lj ubij ani) ima pervi veliki bil silni
y
tode te
nikar ne mislite, de bi se bili
zbor 6. dan Rožnika, ne pa pervi dan, kakor je poprej pobijali ali morili. Perva zelja Dunaj
je zdej
d
napovedano bilo.
b
C
kmalo k m
na Dunaj
a j p r i š l
Časopisi na Krajnskim
Iz v poslednjim listu natisnjeniga sostavka
or
trs
osp
V malim serpanu bomo iméli na Krajnskim nasled- Koseskiga
nje časopise (_caj tinge) :
Laibacher
Z e i t u n g und
V)
Potrebne besede"
illirisches Blatt, 2) Kmetijske in rokodelske smo bili zavoljo pomanjkanja prostora prisiljeni, naslednje ver Novice, 3) Slo ven íj O, slovensko, vLjubljani pri štice izpustiti, ktere tudi danes niso zamujene:
gosp. B l a z n i k u izhajočo, 4) Sloveniens Blatt, nem-ěki, v Novim městu pri gospé Marii Tan dl erjevi izhajoči list, 5) C e r k v e n i časopis, slovenski, 6) C e r-
kveni časopis, nemški, pri gosp. Bia z nik u na svitlo zapěli :
dajan, in 7 ) V e d e ž za mladost i. t. d. v slovenskim jeziku pri gospé Egerjevi vLjubljani izhajoč.
»Znalo bi biti, de bi ura vdarla, ki nas bo poklicala v bran Cesarja ali domovine. Znalo bi biti, de je Bog sklenil, zdaj že misli, djanja in vrednosti avstrijanskih nnrodov prerešetati;
torej še enkrat rečemo, kar smo v létu 1844 svojimu Cesarju
V padu gromecimu lét poginejo imena, narodi Naše prisege zaklep časa viharju stoji,
y
vidi
Casopisov nam ne bo manjkalo , kakor se iz tega
ali bo pa tudi prejemnikov zadosti?
Bog
daj!
Ko bi se bližala kdej rešetanja železniga ura, Kakor se zernje iz plev, kakor iz sipa demant Bi se Ti cena takrat slovenskiga serca svetila.«
Oznanilo zavoljo banknotov.
Dandanašnje prekucije po svetu so pripravile nektere ljudi v velik strah, de bojo banknoti nekaj svoje cene ubili; torej so jih v bankne denarnici menjati dèrli
zg
y
Slovencov
d
P
blagodarjena narodn
v Ljublj ani, natisnjena in založena pri R Ljubljani.
Eg
v
Današnjimu listu je pridjano 5 doklad.
T
rediiik Dr. Janez Blciweis.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.