Izdajatelj, lastnik in zaloinik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasomctergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. _____ Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Posamezni izvod 1.30 JIL, mesečna naročnina 5 Šilingov. V.b.b. Letnik XIV. Celovec, petek, 27. marec 1959 Štev. 13 (880) Po diktatu • Ko smo se pred štirimi leti sestali, da Ustanovimo Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, se je to zgodilo po točni ana-lizi politične zgodovine koroških Slovencev, nam je narekovala to zgodovinsko odločitev. Ustanovitev ZSO na Koroškem nam-reč v resnici pomeni prelomnico v zgodo-v'ni koroških Slovencev: prelomnico v tem Srnislu, da smo se odpovedali izolacijski Politiki z odpovedjo lastni stranki in da smo sklenili, da se čim bolj aktivno vključimo v javno življenje in ustvarjanje drža-v° v kateri živimo. Pri tem pa se nikakor nismo odpovedali ^Orbi za svoje nacionalne pravice. Nasprot-n° — s tem svojim sklepom smo dali naši l'orodnostni borbi širšo osnovo in bolj učinkovito možnost zastopanja slovenskih na-r°dnih teženj. Iz ozkih zgolj nacionalističnih pozicij smo jo prenesli na širšo plat-'orrno borbe za demokracijo sploh. Borba kolega, zapostavljenega in izkoriščanega norodq za enakopravnost je vendar v bist-Vu borba za demokracijo in borba za ohranitev maternega jezika je „prva življenjska Provica vsakega naroda", kakor je naš ** * * * v«zni kancler ing. Raab tako lepo izjavil J' vladni izjavi ob začetku vladne dobe, k' sedaj nagiba h koncu. Ko podajamo račun o dobi po tej zgodovinski preokrenitvi, je vsekakor potrebno, pregledamo, ali je bil ta naš sklep pra-V|'\ ali ga je morda v interesu napredka .^ega ljudstva spremeniti«" Tako je izna-v svojem poročilu na občnem zboru 2SO predsednik tov. dr. Franci Zvvitter. To vprašanje se zlasti po zadnjem hu-dem razočaranju, ko sta vladni stranki ne piraje se na stvarne predloge koroških Slovencev sklenili tako imenovani šolski zakon in zakon o uporabi slovenskega urad-['e9a jezika pri sodišču, pojavlja vedno °lj tudi zunaj med nami. Premnogi ob tem vprašanju zapadejo sPet nekdanji politični koncepciji o samo-*J°|ni enotni koroški slovenski stranki. 2e jjojstvo, da to želijo tudi nemški naciona-5,1 vseh barv, ki bi nas radi ponovno iz ( L^nalno plat, je dovolj jasen dokaz, da bi lQ reorganizacija samostojne slovenske fQnke v tej ali oni obliki nesrečen korak ^°*°j v našem kulturnem in političnem raz-.0,u- Ta reorganizacija bi nujno dovedla .tl istih rezultatov, ki so nam znani iz zgodne, ko smo se v najhujšem času, ki je ,^l$el nad naše ljudstvo, znašli decimirani gospodarsko zapostavljeni ter skrčeni Q Pokrajino ob Zilji in Dravi pod vse-, °šnim pritiskom mogočnega nemškega lo°Pi«o.a, ki izkorišča, kakor se je pokaza-^ Pri odjavah od slovenskega pouka, za °rbo proti nam tudi odvisnega nemškega e°vnega človeka. j. ^Pot drugi iz opozicionalnosti in nega-kpwrna nasedajo volilno-taktičnim vabam . k* je v skrbi za ohranitev svojih ogro-* ^ položajev v zadnjem času zlasti na š^°^em našla spet lepe besede za koro-Slovence in njihove težnje. Človek bi p. ,verjel tem besedam, če ne bi dišale p 6č po volilni propagandi in če ne bi in | *uc*l drugačne, manj lepe besede PrQ Qs*' manj lePe ukrepe ta iste KPO na-111 koroškim Slovencem, katere so zaradi IjliH Varianta naravne povezanosti našega p. 'Va z življenjem in ustvarjanjem matič-^ ° naro<^a c®j° izključile iz lastnih vrst. so nekateri vse to že pozabili, toda yQ *|Ca našega ljudstva ni tako pozabljivo} a tudi »Enotnost” ne bo več uspela ^nko6# an*' »Slovenski borec", čim se bo kot nC,n° Ukazalo kot to, kar v resnici je— rnjst *Qkrinkana vaba avstrijskih kominfor-KqV Z<3 koro*ke Slovence! ^°*niah^' ^ovenci smo po zgodovinskih iz-v narodno-osvobodilni borbi in v , *■*«" »f IM Wl I IV-ZJ IUUI jJUllUVIIU 14- ^'rali od širšega političnega dogajanja in ' Pašo borbo radi spet zožili na zgolj na- Zahteve nemške večine uzakonjene Ne in nikdar! — S tema odločnima besedama je v torek minulega tedna zbor nad 700 odposlancev koroških Slovencev zavrnil osnutka zakona o manjšinskem šolstvu in o slovenščini kot uradnem jeziku pri sodiščih na Koroškem. Oba osnutka sta po duhu in črki v nasprotju z določili člena 7 Državne pogodbe. Eden od njih pomeni uzakonjenje nasilja po 22. septembru 1958, ko je z odlokom deželnega glavarja bila pokopana dvojezična šola na Koroškem, drugi pa skrči teritorialno slovenski jezik kot uradni jezik le še na otoke treh sodnih okrajev Pliberk, Železna Kapla in Borovlje. In ne samo to, Zakon o manjšinskem šolstvu je rehabitiral številne orožnike, carinike, učitelje in vaške mogotce, ki so pod vplivom skrajno nemško šovinističnih organizacij silili starše k odjavi otrok od slovenskega pouka in preganjali na poti v šolo. Namesto da bi bili ti krogi kaznovani, jih je osnutek razrešil odgovornosti za svoje protičlovečansko in protiustavno početje pred in po 22. septembru preteklega leta. Zato smo ta osnutek z vso upravičenostjo odklonili. Zbor odposlancev koroških Slovencev je pooblastil svojo šestčlansko delegacijo, da v sredo navrh na Dunaju znova apelira na poslance, da upoštevajo naše upravičene zahteve in vsakemu narodu pripadajoče pravice, preden bodo uzakonili osnutka. Toda tudi za ta zadnji apel koroških Slovencev so bili poslanci topi in gluhi. Naše s trpljenjem in krvjo v boju za obstoj na svoji zemlji pisane zahteve v Spomenici koroških Slovencev na člen 7 Državne pogodbe in v novemberski šolski spomenici, katerih osnovna misel je pripravljenost za sporazumevanje in mirno sožitje obeh narodov v deželi, tudi ta zadnji apel poslanci niso hoteli upoštevati, pač pa je govornik poslancev vladnih strank, poslanec dr. Weissmann (OVP) naši delegaciji brez ovinka povedal, da so se pri sestavi zakonov morali ozirati na ..zahteve nemške večine," kateri je z osnutki zadoščeno in s tem po njihovem mnenju dana možnost pomiritve na Koroškem. Brez ovinkov je bilo delegaciji tudi povedano, da bosta zakona v četrtek v parlamentu sprejeta taka, kakršna sta. Poslanci so skušali doseči pristanek delegacije na ta zakona. Delegacija je ta poskus zavrnila in protestirala proti diktatu. Po črki in duhu člena 7 je republika Avstrija dolžna, da slovenski in hrvaški manjšini zagotovi pogoje enakopravnosti in neokrnjenega razvoja in da odpravi možnosti za raznarodovanje in zapostavljanje koroških Slovencev. Zato ne more narodnostna večina v državi postavljati mere za pravice manjšine, še manj pa morejo postavljati mere organizacije, ki merijo na to, da odvzamejo slovenskemu prebivalstvu značaj in pravice kot manjšine. Člen 7 Državne pogodbe nedvoumno določa prepoved dejavnosti teh organizacij. zadnjih letih dobro spoznali, kje je naše politično torišče: ne v nacionalni ožini in narodnjaškem samoljubju niti ne v gibanju, ki mu vodilo niso spoznani interesi lastnega ljudstva marveč direktive od zunaj. Naša politika more biti samo graditev na lastnih silah z zavestnim vključevanjem v splošno politično življenje in z odločnim prizadevanjem za napredek države. To velja tudi danes po brezobzirnem diktatu in razočaranju, ki smo ga brez dvoma s tem doživeli. Prava politika in načelno spoznanje vendar nista napačna, če je kdo drugi zagrešil napako. Zgodovina naprednega gibanja — zlasti v najnovejšem času, je najboljši dokaz za to! Le te pa so: Ktirntner Landsmannschaft, Karntner Heimatdienst, Abwehrkampter-bund in peščica tako imenovanih vindi-scherjev. Ugotavljamo in pribijamo, da pri sestavi obeh zakonov na Dunaju ni šlo za mnenje nemške večine na Koroškem, temveč so dale okvir zakonoma z nacističnim duhom prepojene zahteve ravno teh organizacij. V četrtek navrh je parlament sklepal o obeh zakonih. Zgodilo se je to, kar je bilo dan poprej naši delegaciji cinično povedano. Osnutka sta bila z glasovi vladnih strank uzakonjena brez spremembe in ne da bi bila pred glasovanjem prečitana, kakor je to običaj in kakor bi se to spodobilo. K zakonom in o naši usodi in bodočem razvoju so govorili poslanci vseh štirih strank. Poslanci vladnih strank so poskušali diktat opisati kot najbolj demokratično rešitev, dočim se je poslancem FPD zdel še vse premil. Manjkalo pa tudi ni zavijanj in resnici neodgovarjajočih trditev v njihovih govorih. Najbolj sta se v tem pogledu odlikovala poslanec dr. Weissmann (OVP) in dr. Zechmann (FPD). (Do iznašanj posameznih poslancev v parlamentu in do zakonov bomo v naslednjih številkah lista prinašali naše komentarje). Z glasovanjem za ta dva zakona je avstrijski parlament pred svojim razpustom zadal demokraciji in naši veri v pravičnost zakonodaje v Avstriji hud udarec. ® ni pravičnosti in ne more se govoriti o njej, če kroji parlament pravice in zakone za manjšino, ne da bi upošteval njene upravičene zahteve in predloge; * ni in ne more biti demokratična rešitev manjšinskega vprašanja, če se namesto prizadete manjšine upoštevajo zahteve organizacij in hujskačev, ki so manjšino že poskusili uničiti in ki jo hočejo zopet uničiti; * ni in ne more priti do enakopravnosti in mirnega sožitja obeh narodov na Koroškem, če se pri urejenju potrebnih predpo- gojev odkloni ponujeno roko manjšine za sporazumno ureditev. Lepim besedam ne verjamemo več. Teh smo slišali tudi zadnja leta že vse preveč. Zakona sta napisana in podpisana. Njihova vsebina nam jemlje zadnje ostanke naših pravic. V nobeni točki niso upoštevane naše zahteve in naši predlogi. Zato diktata tudi sedaj, ko je uzakonjen, ne priznamo. (l[Jesele velikonočne praznike vsem bralcem in sotrudnikom želita UREDNIŠTVO IN UPRAVA Slovenskega vestnika Nemško vprašanje v središču svetovne pozornosti Zahodne velesile in Sovjetska zveza si v zadnjem času očitno prizadevajo, da bi. našli neko srednjo pot za začetek pogajanj o nemškem vprašanju. Hruščev je na tiskovni konterenci novinarjem izjavil: .Pozivamo vse države, ki so se borile proti hitlerjevski Nemčiji, naj se zberejo okoli okrogle mize, naj rešijo nerešena vprašanja in naj sklenejo mirovno pogodbo z Nemčijo. Mi smo pripravljeni pregledati vse razumne predloge zahodnih držav in jih proučiti prav tako kakor naše." Razen tega je Hruščev tudi izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti predlog, da 11. maja pride do konference zunanjih ministrov velesil, čeprav bi SZ želela, da bi bila najprej konferenca najvišjih. Tudi med politiki zahodnih držav je opaziti velika politična dejavnost. Sestajajo se državniki, da bi vskladili zahodno politiko v nemškem vprašanju. Prvi del takih prizadevanj je bil storjen s sestankom predsednika ZDA Eisenhovverja in britanskega premiera MacMillana v ZDA. V torek pa se bodo sešli v Washingtonu še zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije, da bi prav tako proučili nemško vprašanje, še preden se bo sestal svet Atlantskega pakta. Sestanka zunanjih ministrov se bo udeležil tudi zahodnonemški minister von Brentano. Predvidevajo, da bodo predlagali naj bi sestanku zunanjih ministrov štirih držav, ki naj bi bil 11. maja v Ženevi, prisostvovali kot opazovalci tudi zunanji ministri drugih dtžav. Zahodne države v svojih predlogih nimajo navedenih nobenih konkretnih predlogov, kako naj bi rešili berlinsko oziroma nemško vprašanje. Zahod tudi predlaga, naj bi bila po konferenci zunanjih ministrov junija ali julija konferenca na najvišji ravni. Med zapadnimi predstavniki je še zelo veliko nasprotij glede razgovorov o nemškem vprašanju. Pričakujejo pa, da se, bodo končno le zedinili. Najbolj črnogleda sta francoski prezident de Gaulle in zahodnonemški kancler Adenauer. ZDA so mnenja, da bo Adenauer le privolil v razgovore iz strahu, ker bi vsaka zaostritev v Evropi zadela predvsem Zahodno Nemčijo, hkrati pa je proti vsakemu predlogu, ki bi ogrožal zahodne nazore. De Gaulle pa bi v svojem pesimizmu do razgovorov s Hruščevom najrajši videl, da bi ostalo pri starem. Vendar pa današnji čas narekuje, da je treba nujno rešiti pereča mednarodna vprašanja, ki stalno ogrožajo mir v svetu. Mnenje drugih: Avstrijska vlada si Je dovolila Ikodljiv politični ukrep, ki ogroža obstoj slovenske manjšine na Koroikem in vnola v stike med sosednima deželama nove negativne momente. Dunajski parlament Je v nasprotju z obveznostmi, ki Jih |e dežela prevzela z državno pogodbo, izglasoval dva krivična manjšinska zakona. TakSen razvoj dogodkov mora vzbuditi skrbi ljudem, ki so odkrito zainteresirani na demokratični ureditvi narodnostnega vpraSanJa In na dobrih stikih med sosedi. Zakona sta sankcionirala težavni in nedemokratični položaj manjšine, kar se Je zgodilo po lanski odredbi predsednika koroSke deželne vlade Wedeniga o odpravi dvojezičnega Šolstva. Zato so milo rečeno, čudna pojasnila, ki Jih Je bilo sliiatl v dunajskem parlamentu, da nova zakona baje zagotavljata manjšinam .vse pravice”. Resnica Je vprav nasprotna: zakona kratita osnovne pravice, ki naj bi Jih Imela manjšina na KoroSkem po državni pogodbi In ki Jih Je delno uživala na podlagi uredbe o dvojezičnem Šolstvu iz leta 1945. Novi zakon spodbuja prenapete Šovinistične elemente k novim raznarodovalnim akcijam, čeprav mirovna pogodba prepoveduje vse take organizacije, katerih cilj Je boj proti narodnim manjšinam. Sleherna demokratična ureditev narodnostnega problema mora upoštevati življenjske koristi monJSIne. .Ljudska pravica*, 21. marca 1959, Ljubljana Jasno Je, da matična država naSim koroSkim bratom ne bo mogla odbiti pomoči ter bo primorana Jih pred mednarodno politično javnostjo braniti. In kako bi mogla Avstrija Jugoslaviji to zamerifil Pravica Je za vse enako. Posledica pa bo na žalost ta, da se bodo dosedanji dobri odnosi med Avstrijo in Jugoslavl|o temeljito skvarili. Tolika Je slepota dunajskih nemSkih nacionalistov. Zelo se varajo, če menijo, da bodo s tem koristili svoji državi in nemSki manjšini v Italiji. Kako naj uspeSno branijo Južne Tirolce ljudje, ki imajo sami toliko masla na glavi! .Novi lisi', 19. 3. 1959, Gorica WAhrend Italien der SOdtiroler Minderheit im vrahrsten Sinne des Wortes .Daumenschrauben” anlegt, haben sich die Asterrelchischen Abgeordneten zum Nationalrat noch „zwischen TOr und Angel” darauf geeinigt, der slowe-nischen Minderheit in KArnten Jenen gesetzlichen Schutz zu geben, der welt Ober Internationale Gepflogenhelten hinausgeht. VVAhrend Internationale Ezperten von der Minderheit erst dann sprechen wollen, wenn mindestens 20 Prozent der BevAlkerung eines Gebietes sich zu Ihr bekennen, vrerden die KArntner Slowenen auch dorf als Minderheit respektlert, wo sle nur vereinzelt leben . . . Das Problem wurde sehr weitherzig gelttst. Ubertriebene EinsprUche nationallstischer Kreise, von welcher Volks-gruppe auch immer, kAnnten jetzf kein Gehttr finden. .Die Wochenpresse", 21. 3. 1959, Dunaj Die dreijAhrige Frist f Gr die Erlassung eines Aus-fOhrungsgesetzes durch den KArntner Landfag ist ein Grund mehr zu ernstlicher Besorgnis. Die wesentlichstep Sestimmungen dieses Schutgesefzes solfen erst nach dem tfeschluss Ober das Landesgesetz in Kraft freten, bleiben also bis dahin nur Versprechungen. Wenn die National-rAte heute aufgefordcrt vrerden, fOr das KArntner Schul-gesetz zu stimmen, so verlangt man von ihnen glelch-zeltig die Billigung eines Gesetzes Ober die Minder-belfenfestlegung, von dem zur Zeif nicht einmal noch der Rahmen bekannt ist. Hier ist aber ein Fallsfrick des Gesetzes, hier kann der erste Schritt zu einer gefAhrli-chen Diskriminierung und Entnationalisierung der Min-derheiten liegen. Jede Feststellung der Minderhelten, die ohne eine direkte Beteiligung von AngehArigen der Minderheifen selbst festgelcgt wird, wAre undemokra-tlsch und diskriminierend. Der Gedanke fOr ein solehes Gesetz stammf vom FPO-Abgeordneten Dr. Pfeifer. Das KArntner Schulgesetz soli also der Annahme eines Gesetzes untergeordnet vrerden, das nicht die KArntner Slo-vrenen, sondern die Inspiratoren der nationalen Ver-hetzung, die SchOrer des Chauvinismus gegen die Slo-vrenen fordern. „Volkswille*, 21. 3. 1959, Celovec Kljub svojemu iopirjenju s posebnim evropskim poslanstvom Avstrije nadaljujejo ti lažni demokrati stoletno politiko raznarodovanja nazadnjaške monarhije in prve republike; raznarodovanja, ki ga je potem Hitler le Se bolj zaostril. Pri vsem tem pa Se hinavčijo, čeS da bodo o pouku otrok odločali starSi, potem ko je vsem znano, kako pritiskajo nanje velikonemSke Šovinistične organizacije na KoroSkem in razni delodajalci. Resnica je le ta, da so z odobritvijo zakona o manjšinskem Šolstvu na KoroSkem samo hoteli potrditi stanje, ki ga jc ustvaril nezakoniti odlok deželnega glavarja Wedeniga od 22. septembra 1958, ki je v sporazumu z dunajsko vlado uničil dvojezično Solo na KoroSkem. Vse ostalo je le pesek v oči . . . Nova zakona nista zato nič drugega kot poskus postopnega genocida slovenskega ljudstva na KoroSkem ter dokaz preziranja sprejetih obveznosti. KoroSki Slovenci so zalo ponovno poudarili, da takih zakonov ne bodo nikdar priznali. Avstrija pa si je s tema zakonoma tudi sama spodkopala moralno upravičenost svojih zahtev na Južnem Tirolskem. .Primorski dnevnik*, 22. 3. 1959, Trsi Na redni tiskovni konferenci v državnem sekretariatu za zunanje zadeve so zaprosili Draga Kunca, naj pove svoje mnenje o nedavno sprejetem zakonu o manjšinskih Šolah na KoroSkem, ker je Jugoslavija zainteresirana za pravično reSitev vpražanja slovenskega Šolstva na KoroSkem. .Kljub zagotovilom z avstrijske strani, da bo vpraSa-nje slovenske manjSine in Šolstva v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe, je sprejetje zakonskih predlogov o manjSinskem Šolstvu na KoroSkem in predlogov o uporabi jezika na sodiSčih po avstrijskem parlamentu v nasprotju z upravičenimi zahtevami slovenske manjSine in obveznostmi Avstrije. Jugoslovanska vlada |e skrajno presenečena nad naglico in načinom, po katerem so bili ti zakonski predlogi sprejeti ter poudarja, da je avstrijska stran prevzela nase polno odgovornost za negativne posledice, ki bi iz tega lahko sledile. Razen tega jugoslovanska vlada z zaskrbljenostjo ocenjuje uporabo taktnih motod pri retevan|u zadev, za katere sta očitno zainteresirani obe strani.” .Slovenski poročevalec", 21. 3. 1959, Ljubljana Pomladanski izlet Zveze koroških partizanov Za spremembo v vsakdanjem napornem življenju in borbi za vsakdanji kruh delajo posamezniki radi izlete, prirejajo jih pa tudi organizacije. Izleti služijo razvedrilu in sproščenju pa tudi razširitvi obzorja s spoznavanjem drugih krajev in ljudi, njih ureditvi ter načinu življenja in tako družijo izleti prijetno s koristnim. Posrečen in lep pomladanski izlet je koncem minulega tedna priredila tudi Zveza koroških partizanov. Cilj našega potovanja ni bil preveč daleč, izbrali smo si belo Ljubljano, da smo obiskali premnogo tovarišev s katerimi smo v letih 1942 do 1945 ramo ob rami vodili težko borbo proti fašizmu, skupnemu sovražniku človeštva in tudi premagali. Pred odhodom smo se zbrali v Železni Kapli in veselo je bilo svidenje starih tovarišev in soborcev. Veliko nas je bivših koroških partizanov, ki se še osebno med seboj niti ne poznamo. Izlet je prispeval tudi k temu, da smo se bolje spoznali in obnovili stara poznanstva. Ob tej priložnosti nas je posnel tovariš iz Trsta za radiotelevizijo. Naklonjeno nam je bilo prekrasno pomladansko vreme. Na Jezerskem prelazu so obmejni organi na obeh straneh storili svojo službeno dolžnost korektno in vljudno. Prav je tako, saj prav partizani smo živi most prijateljstva med obema narodoma in smo tudi na Koroškem vodili borbo proti sovražniku našega naroda in napadalca na Avstrijo. V Ljubljani smo najprej obiskali mogočno zgradbo socializma, ogromni industrijski center Litostroj. Vljudno nas je sprejel petčlanski upravni odbor z direktorjem na čelu. Seznanili smo se z ustrojem delavskih svetov in kolektivov, ko so delavci sami lastniki velikanskega podjetja in po svobodnem sklepu razpolagajo s čistim dobičkom v svojo lastno korist. V tovarni je zaposlenih 2500 delavcev. Za stanovanjske potrebe so zgradili že 16 blokov, kjer je prostora za 432 družin. Tovariši od odbora so nam razlagali ustroj in organizacijo poslovanja tovarne. V tovarni izdelujejo stroje velikane, dele za ladje, žerjave z zmogljivostjo po več sto ton in drugo. Proizvode izvažajo tudi v Ameriko in Avstralijo. Opazili smo lahko med vsemi zaposlenimi prelepo tovariško in kolektivno medsebojno sodelovanje. Ko smo si potem ogledali notranjost tovarne, nas je prijetno presenetilo, da je Litostroj v pravem pomenu besede mlada tovarna, novo zgrajena, z novimi stroji in • mladimi delavci. Na tovarniškem prostoru je pred 12 leti rasel še krompir in koruza. Polni vere v bodočnost socializma smo zapustili Litostroj in se podali na kosilo v Klub ljudskih poslancev, nato pa v sejno dvorano ZBS, kjer smo se srečali in pozdra- Izletniki na Urhu vili s starimi koroškimi borci. Nekateri tovariši našega 28-članskega izleta, ki Ljubljane še niso dobro poznali, so odšli po mestu, da so si ogledali staro in novo metropolo Slovenije, ki danes šteje že okoli 170.000 ljudi. (Nadaljevanje na 8. strani) Na veliki prelomnici V teh pogojih izhodišče poti k dosegi eksistenčnosti in konkurenčnosti v skupnem tržišču za nas ni slabo, temveč v mnogočem boljše, kakor ga ima kmetijstvo drugih držav. V stopnji mehanizacije dela smo brez dvoma na evropskem povprečju, istotako ne zaostajamo v adaptaciji naših poslopij. Z otroškimi dokladami in starostno rento smo precej razbremenjeni družinskih skrbi, pri nakupu umetnih gnojil in krmnega žita garantira država za 15 do 20 odstotkov znižane cene, za mleko in krušno žito nam zviša tržno ceno za 50 in 55 grošev na kilogram. Trg z živino je tako stabiliziran, da skoraj ne občutimo nekdanjega 'nihanja cen, komasacijo zemljišč, ki bo rešila naše zelo pereče agrotehnične in delovnotehnične probleme, lahko izvedemo zastonj. Ne navsezadnje pa nam les in turizem iz leta v leto prinašata vedno večje stranske zaslužke. Vse to je zaenkrat še zagotovljeno. Vse to pa olajšuje pot za dosego eksistenčnosti in konkurenčnosti v skupnem tržišču. Kmetijstvo marsikatere države teh možnosti nima. Predaleč bi zašli, če bi se po vsem tem hoteli še spuščati v sončne in senčne strani našega gospodarstva v poljedelstvu, travništvu in pašništvu ter na proizvodnih področjih živinoreje, sadjarstva, gozdarstva in turizma na vasi. To so poglavja,Ju smo jih že obravnavali in ki jih bomo morali vedno spet obravnavati, dokler bomo živeli. Znanost in tehnika ne bosta zamrli, nasprotno bomo verjetno v pogojih skupnega tržišča imeli z njima več opravka kakor doslej, ko smo več ali manj kmetovali po postavljenih šablonah. Ce pa smo zgoraj našteli sončne strani našega izhodišča na poti k skupnemu tržišču, potem bi bilo zgrešeno, če ne bi vsaj na kratko omenili njegove senčne strani. Tu sta v glavnem dve stvari, ki povzročata upravičeno zaskrbljenost. Prva je brezbrižnost dobršnega dela našega kmečkega prebivalstva za gospodarsko in strokovno izobraževanje. V tako naglem tempu razvoja, kot smo mu priča v zadnjih letih in ob obilici gospodarskih in delovnih pripomočkov, ki jih naletimo skoraj na vsaki kmetiji, je tekoče izobraževanje kmečke družine enako važno kakor setev in krmljenje. Kdor bo v bodoče^ izobraževanje zanemarjal, se izpostavlja nevarnosti, da bo postal žrtev skupnega tržišča. Druga stvar, ki ponekod postaja naravnost mučna, je nezaupljivost v soseščini. V pogojih skupnega tržišča bomo z našimi družinskimi kmetijami brez dvoma slabo konkurenčni, če ne bomo na vasi po vrsti in sorti poenotili svojo proizvodnjo in skrbeli za enako kvaliteto pridelkov, v živinoreji pa delili vzrejo od rabe in pitanja. Na vasi se bomo morali pričeti združevati v proizvodnji in ponudbi blaga na trg. Predpogoj za to pa jc medsebojno zaupanje. Ko bodo na skupnem tržišču padle meje med državami, se bomo na trgu srečali s kmetijstvom, ki ima svoje zadružništvo na veliko višji stopnji, kakor ga imamo mi. Če bomo šele takrat spoznali, da nam prav tega manjka, bo precej pozno, ce ne prepolno. Zato jc skrajni čas, da činiprej odpravimo to našo slabost, da iz sosesčine in vasi ven najdemo pot k taki stopnji zadružništva, ki je drugod že izkušena resnica in stvarnost. — O — Na koncu tega sestavka se hočemo še enkrat povrniti na uvodno ugotovitev, da je tekma med vzhodom in zapadom prešla v fazo ustvarjanja velikih enotno urejenih gospodarskih prostorov z razdelitvijo dela in z intenzivacijo proizvodnje. Ta razvoj lahko znatno pospeši odpravo bede in revščine v svetu, lahko pa prinese nad svet in človeštvo neizmerno gorje. V času, ko smo že preko praga atomske dobe, postajajo^ bloki v svetu vedno bolj iluzorni in stvar preteklosti. V ospredje prihaja težnja človeštva po mirnem sožitju, po gospodarskem napredku in po blagostanju. Krogi, ki živijo na račun groženj in rožljanja z orožjem, zgubljajo pred idejo mirnega sožitja in enakopravnosti postojanko za postojanko. Če se bo z ustvarjanjem enotnih gospodarskih prostorov zmanjšala nevarnost konkurence in se bodo ljudje in države med seboj zbliževali po načelih enakopravnosti, potem sc bomo tudi, gledano na svet, približali veliki prelomnici, kjer bo v korist miru in lepše bodočnosti vredno prevzeti na rame razne žrtve, ki jih bo konkretno od nas zahteval prehod v skupno tržišče na z.apadu Evrope kot uresničeni del Združene Evrope in združenega sveta v miru in blagostanju. Blaž Singer Šftf SVETU BONN. — Inšpektor Bundeswehra general Hans Ri jih odgovorni ljudje v Avstriji ne storili 10 uničenje zaupanja in pripravljenosti sionske manjiine za sporazumno sožitje in '°jalno sodelovanje. Od prvega dne so s Syojim ravnanjem dokazovali, da nimajo v°lje uresničiti sprejete obveznosti o zaščiti Ravenske manjšine kot etnične celote, pač P« da v njih vidijo ugodno priložnost za likvidacijo tistega pozitivnega, kar je v oddaje med narodoma na Koroškem prine-s*a zmaga nad nacizmom. Sistematično so *°nikali obstoj slovenske etnične manjiine ^°t celote in v avstrijski javnosti utrjevali 9eslo, da večjega dela slovenskega prebivalstva na Koroškem ni priznati kot sestav-n' del slovenske etnične manjiine in da ta-*t°imenovanl „vindišarji" ne smejo biti de-iežni manjšinske zaščite in naravnih narod-n°Unih pravic. Vztrajno so bolj ali manj °dkrito trdili, da so narodno zavedni Slo- venci sovražniki države. V tem duhu so dopustili obnovitev nemških nacionalističnih »obrambnih" organizacij, jih moralno in materialno podpirali pri nezakonitem terorističnem boju proti manjšini. Ničesar niso ukrenili proti hujskaškim in nezakonitim šolskim stavkam proti dvojezičnemu pouku, daiall so tem stavkam najširšo podporo v tisku kot patriotičnim dejanjem, naznanjali so, da zaradi takega protizakonitega dejanja ne bo nihče kaznovan. Nikoli niso ničesar ukrenili proti teroristom, ki so napadali slovenske ljudi, šolarje in dijake, razbijali slovenske napise, mazali z grozilnimi gesli hiše in razpenjali transparente, razbijali šipe in razstreljevali spomenike. Sistematično so drobili pripravljenost širokih slojev prebivalstva obeh jezikov na strpno in enakopravno sožitje z bučnim nacionalističnim proslavljanjem plebiscitnih obletnic, to proslavljanje so celo povezali s silovito kampanjo za prisilno odjavljanje od slovenskega pouka. S protiustavnim administrativnim odlokom so likvidirali zakonsko ustanovo obvezne dvojezične šole na ljubo najhujšim nacionalističnim nestrpnežem in dopustili so organiziranje in izvajanje total- Izpiti iz slovenščine v Rimu Pred kratkim so bili v Rimu izpili za pou-^evanje slovenščine na italijanskih srednjih ^°lah. Iz Trsta in Gorice se je javilo za ta '*Pit 31 kandidatov. Iz Trsta je bilo 19 pro- *e$orjev, med temi 13 italijanskih in 6 jugo-5*°vanskih državljanov. Velik odziv, na katerega je naletel raz-Pls izpita iz slovenščine med slovenskimi s°'r'iki, odkriva veliko vnemo slovenskih j^iteljev, da bi se prilagodili čim prej ita-’iQnski šolski ureditvi, pa čeprav je to pritrjevanje združeno z velikimi napori in nazadnje tudi z velikimi stroški, saj so j '"orali kljub temu, da je v Trstu univerza bližnji Padovi stolica za slovanske je-j ,e’ odpotovati v Rim, da tam polagajo vir^6 ^ric,ški in goriški šolniki so pozdra-1 Prizadevanja jugoslovansko-italijanske-0 Mešanega odbora, da bi se končno na-0 realna podlaga za ureditev položaja slovenskih šolnikov ter se upošteval njihov dejanski položaj ter tudi položaj in potrebe šol na Tržaškem in Goriškem. Dokončna rešitev vseh vprašanj okoli šolstva na teh področjih mora nujno upoštevati velike potrese, ki jih je povzročil fašizem in katerega žrtev so bili prav slovenski izobraženci in šole. Vsekakor se že kažejo pozitivni rezultati treznega skupnega dela v okviru jugoslo-vansko-italijanskega mešanega odbora, ki je na več skupnih sejah razpravljal o spornih vprašanjih, ki zadevajo obe deželi. Razveseljivo je dejstvo, da razprave niso bile brezplodne in da se nekatere stvari že začenjajo uresničevati. To pa je torej dejanski dokaz, da si obe strani prizadevata, da se odnosi med obema deželama izboljšajo in to na podlagi načela, da manjšine tvorijo most med narodi. nega političnega, gospodarskega in straho-valnega pritiska na slovensko prebivalstvo. Kljub vsemu temu poraznemu dejanskemu razvoju je slovenska manjšina ves čas in ob vsaki priložnosti poudarjala in s praktičnimi dejanji in konstruktivnimi predlogi dokazovala svojo pripravljenost na sporazumno zakonsko rešitev vprašanj manjšinske zaščite. In vse te številne poskuse so dosledno prezrli. Zdaj z vso vnemo uzakonjujejo tisto, kar je nezakonito nacionalistično nasilje doseglo v šoli, uzakonjujejo porazno prakso, po kateri velika večina otrok slovenskega materinskega jezika ni več deležna niti najosnovnejšega pouka v tem jeziku, uzakonjujejo prepoved uporabe slovenskega jezika na sodiščih na treh četrtinah področja, kjer živi slovensko prebivalstvo. In po vsem tem zahtevajo od slovenske manjšine zaupanje! Zaupanje je res osnovni element demokratičnih odnošajev med ljudmi in narodi. Toda doseči ga je mogoče samo s poštenostjo in z izpolnjevanjem sprejetih obveznosti. Popolnoma jasno pa je, da sta sedanja praksa in iz nje izvirajoča pravna ureditev, ki jo forsirano uzakonjuje avstrijska vlada, v ostrem nasprotju z moralnimi in pravnimi obveznostmi, ki jih je Avstrija prevzela nasproti slovenski etnični manjšini in še posebej nasproti državam, ki so podpisale državno pogodbo. Ni mogoče odstopiti od zahteve, da se te obveznosti spoštujejo in da se ne spreminjajo v svoje nasprotje. — Avstrija je dolžna zagotoviti obstoj slovenske etnične manjšine kot celote, prej njene obveznosti in državne pogodbe ne bodo izpolnjene! To je prav tisto stališče, kakršnega Avstrija tako vehementno zastopa nasproti Italiji o južnotirolski manjšini. In od tega stališča ne bo mogel odstopiti nikoli nihče, kdor nosi odgovornost in kdor hoče, da bi koroško vprašanje bilo rešeno. p. Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu OBJAVA Dne 3. aprila, torej v petek po Veliki noči, je na Državni realni gimnaziji zopet „Don staršev". V času od 13.00 do 16.00 ure imajo vsi starši priložnost razgovora z vsemi profesorji o učnem napredku svojih otrok. Ravnateljstvo Državne realne gimnazije za Slovence Sovjetska Akademija znanosti že 235 let stara Letošnje leto praznuje sovjetska Akademija znanosti že 235-letnico svojega obstoja. Ustanovili so jo leta 1724 v Petrogradu. Danes ima ta akademija 8 oddelkov, 75 institutov, na desetine laboratorijev, observatorijev, muzejev in drugih znanstvenih ustanov, ki služijo izobrazbi znanstvenega naraščaja na najrazličnejših področjih. V Akademiji znanosti stalno dela 528 akademikov in dopisnih članov, 1409 doktorjev in 6237 kandidatov znanosti. Omenjeni podatki zgovorno pričajo o razsežnosti omenjene sovjetske znanstvene ustanove. Jugoslovanska poezija v italijanščini V Padovi je pred kratkim izšel zbornik sodobne jugoslovanske poezije z naslovom »Poesija jugoslava contemporanea”. Ta antologija vsekakor predstavlja v jugoslo-vansko-italijanskih kulturnih odnosih velik dogodek, ki je vreden, da se ga s pozornostjo zabeleži. V uvodu piše Osvaldo Ra-mous, ki je oskrbel prevode, da je sodobna jugoslovanska literatura in zlasti poezija Italijanom premalo znana, čeprav italijansko prevodništvo iz jugoslovanskih literatur ni brez tradicije. Priprave filmov za festival v Cannesu Tridesetletnica Radia Beograd y torek je Radio Beograd proslavljal tri-^ 5®tlelnico dela. Pred tridesetimi leti je . e°grajska radijska postaja začela odda-? | svoj prvi program. Takrat je bilo v vsej (e*eli samo 12.000 radijskih sprejemnikov, ^'jska postaja pa je imela samo 2,5 ki-Vaia jakosti. V času druge svetovne voj-Radio Beograd zamenjal nemški »Sen-' Beograd", ki pa je med vojno večkrat 'J^il, ker je zaradi odporniškega gibanja c'fat prišlo do sabotažnih akcij. Dne 6. novembra 1944, 16 dni po osvoboditvi Beograda je začela oddajati nova radijska postaja. Danes Radio Beograd razpolaga z najmodernejšimi pripravami in je s svojimi 150 kilovati ena najmočnejših radijskih postaj v Evropi. Dnevno oddaja 19 ur, tedensko pa 200 ur skupno z drugim programom in oddajami za tujino. Po statističnih podatkih evropske radiodifuzije je njegov program zelo kvaliteten. V okviru Radia Beograd so uvedli tudi televizijske oddaje. Kakor vsako leto bo tudi letos filmski festival v Cannesu. Letošnji mednarodni filmski festival v Cannesu bo že XII. po vrsti in zanj se je že prijavilo več držav. Filmski festival bo od 1. do 16. maja. Avstrija bo na njem zastopana s filmom „Polnežna", ki ga je režiral Rolph Thiller. Glavno žensko vlogo v filmu igra Romy Schneider, moško vlogo pa Carles Thompson. Jugoslovansko kinematografijo pa bo zastopal kratki film režiserja Puriše Djordeviča »Otroci z meje”, medtem ko bodo od umetniških filmov vrteli v Cannesu pred kratkim končani film podjetja »Jadran film" iz Zagreba »Vlak brez voznega reda". Jugoslovanski filmi so doslej doživeli na mednarodnih filmskih festivalih že precejšnje uspehe in vse kaže, da si mlada jugoslovanska film- ska industrija uspešno utira pot v svet, če upoštevamo dejstvo, da na festivalih sodelujejo filmska podjetja, ki imajo že desetletja staro tradicijo in izkušnje. Nemčija je za festival pripravila film »Junaki", ki je priredba Shavvove istoimenske drame. Omenjeni film smo videli že po naših kinematografih in je žel lepe uspehe. Razen tega so Nemci pripravili še film »Heroj in vojak". Mehika je pripravila film »La Cucaracha”, novo filmsko biografijo junaka iz mehiških osvobodilnih bojev Pancha Ville. Sovjetska zveza je prijavila film »človekova usoda", Italija film »Pekel v mestu", Japonska „Šira-gasi". Sodelujejo pa še druge države. Filme ocenjuje mednarodna žirija ter na ta način izbere najboljše filme leta. MIRT Z WIT T E R 106 (Ob desetletnici ttalijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) ski tudi združeni avstrijski sindikati delav- JUžna Tirolska - manjšinski problem Nemcev oPd° ločno odklanjala vsako misel sodelovanja s socialisti ali celo dopuščanje lastnega juž-notirolskega socialističnega gibanja. Tako je »Usterreichischer Gevverkschaffsbund"18'1) pozval vse delavce in nameščence Tirolske, da so dne 1. aprila 1958 s petminutno splošno stavko od 10.00 do 10.05 ure tega dne protestirali proti obsodbi šestih Južnih Tirolcev, obsojenih 17. marca 1958 v Tridentu zaradi umora italijanskega carinika v vasici Pfunders. Vsi vlaki in avtobusi so obstali, pošta, telefon in telegraf, vsi uradi in vse trgovine so prekinli svoje delo, medtem pa je po radiju deželni glavar Tirolske naslovil poziv na široko javnost v svetu, naj bi zavzela stališče proti tej obsodbi. J^es°lucija, ki so jo enotno sklenila tudi ,^0rovanja po drugih mestih, je bila izro-r'a na licu mesta državnemu sekretarju r°1- dr. Gschnitzerju. S|^Q zborovanju istega dne v Innsbrucku ^ 9ovorila rektor univerze jezuit prof. r' ^einzl ter državni poslanec OVP dr. Leo-Weissmann, ki je očital Italiji »barba-nacionalne nadutosti", pomanjkanje ^°Wke miselnosti in podleganje fašistič-kr Parolam, Južnim Tirolcem pa priznal v'co »nacionalnega silobrana". (L. c(J n,verza in tehnična visoka šola v Grad-9Iqv$,° 2b°rovali v prisotnosti deželnega rr,Qv ta Štajerske Krainerja in članov ta-iS| deželne vlade. Glavni referat v dnevu je imel Južni Tirolec univ. prof. 6s^ecker. Urška teološka in filozofska fakulte- ■>'"> ---------------------------------- Q se zbrali ob referatu rektorja univ. je ' dr- P. Alberta Auer, benediktinca, ki inia*a^*eval pravico za Južno Tirolsko v d nu naravnega prava narodov. Leob ®ntje montanistične visoke šole v VQnj^nu so zaključili svoje protestno zboro-kate^ 's*‘ večer z bakljado po mestu, pri Piši pS° n°sili s seboj transparente z na-roč od Tridenta", »Konec italijanske- mu priseljevanju", »Salurn je nemški", »Avstrija ne konča na Brennerju". Kdo bi spregledal linijo zanikanja in pre-koračanja Pariškega sporazuma, ki ga je obvezno podpisala tudi Avstrija, čeprav po »pomožni poti"? Še dodatno se je vključila v propagando zc Južno Tirolsko s posebno spomenico, ki jo je razposlalo akademsko društvo »Leo-poldina" v Innsbrucku aprila 1958 v 10.000 izvodih svojim aktivnim in nekdanjim članom ter sorodnim študentskim udruženjem v Avstriji, Nemčiji, Švici in drugih državah, katoliška študentovska organizacija »tfster-reichischer Karfellverband", posebno poznana po svoji kratici »C. V." »Tudi »Zveza avstrijskih akademikov"132) na Dunaju je zahtevala na svojem zborovanju dne 13. decembra 1958 pod predsedstvom avstrijskega zveznega ministra financ prof. dr. Kamitza v posebni resoluciji za Južno Tirolsko samostojno avtonomijo, ločeno od Trentina. Posebno zanimivo je, da so sodelovali v akcijah za podpiranje rojakov v Južni Tirol- Istega dne je pozvala centrala Avstrijske sindikalne zveze na Dunaju »Mednarodno zvezo svobodnih sindikatov”184) v Bruslju, naj bi se zavzela za revizijo omenjene obsodbe Južnih Tirolcev po tridentinskem sodišču, ker da po njenem mnenju »gre za nacionalistični akt maščevanja". Tako je uspelo Južnim Tirolcem s pomočjo pokrajinskih organizacij Tirolske vzbuditi interes in izvajati pritisk za pomoč njihovi politični borbi v vsej Avstriji in preko njenih meja. Še mnogo bogatejša po obsegu in po oblikah je kulturna pomoč, ki so je deležni s strani Nemčije, Avstrije in ustanov, udruženj ter širokega kroga nemških zasebnikov teh držav južno-tirolski Nemci: Več stotin najrazličnejših strokovnjakov in umetnikov vsako leto redno obiskuje Južno Tirolsko, da tam v okviru raznih ustanov in organizacij nudijo pomoč pri vzgoji mladine In odraslih. Posebno delavne so v tem pogledu kulturne ustanove manjšine »Južnotirolski kulturni inštitut"185), »Zveza ljudskih univerz Južne Tirolske"186) z njenimi že nad 50 udruženimi krajevnimi izobraževalnimi središči za odrasle »Urania" ter »Katoliška zveza delovnih ljudi".187) Splošna predavanja, strokovni referati, pomoč pri tečajih ter umetniški nastopi teh kulturnih misijonarjev se dnevno, leto in zimo vrstijo drugo drugemu širom vse dežele. Pri teh prireditvah so jim splošno v pomoč najmodernejša vzgojna sredstvo kot filmi, skioptične slike, magnetofoni, mikrofoni, prikazi in tabele vseh vrst. (Se nadaljuje) 182) Pripomba : .Osterreichischer Akademikerbund" na Dunaju. 183) Pripomba : .Avstrijska sindikalne zveza". 184) Pripomba : Združenje sindikatov, ki so izstopili iz .Svetovne zveze sindikatov". 185) Pripomba : icm v Bozenu. 18«) Pripomba: Sudtirols" (VHS). 187) Pripomba : taligen" (KVVV). .Sudtiroler Kulturinstitut’ s sade- .Verband der Volkshochschulen »Katholischer Vorband der WerV- Zaključna prireditev gospodinjsko-kuharskega tečaja v Železni Kapli spričeTalo uspeha smotrnega in marljivega dela ,Kuhar'ca mlada, kuha prav rada...* je pesem izpod peresa nadučitelja Polanšeka s katero so minulo nedeljo udeleženke go-spodinjsko-kuharskega tečaja v Železni Kapli pričele in zaključile svojo zaključno prireditev. S poukom in delom napolnjenih 6 tednov, ko so dekleta iz kapelških grabnov dan za dnevom, prihajale h Kolarju v Železno Kaplo na tečaj, je s to prireditvijo našlo svoj dostojen in uspešen zaključek. V Železni Kapli in okolici so gospodinj-sko-kuharski tečaji Slovenske prosvetne zveze in njena voditeljica Francka Mohorjeva zelo priljubljeni. V kratkem času štirih let se je 9. februarja t. I. pričel 3. tečaj, h katerem se je prijavilo 13 deklet, da se naučijo umetnosti kuhanja in tudi drugih opravil, ki jih zahtevata čas in življenje od dobre, sodobne in varčne gospodinje. Polnih šest tednov so si mlada brhka dekleta in tudi poročene žene delile med seboj vlogo gospodinje ter kuharic za juho, za glavno jed, za prikuho in za pecivo. Med njimi pa se je kretala priljubljena gospodinjska učiteljica Francka Mohorjeva in prijazno, a določeno usmerjala in nadzirala delo vsake svojih učenk posebej. Po kratkem opoldanskem odmoru pa so tečajnice sedle okoli mize, pisale, poslušale predavanja in se vadile na najrazličnejših gospodinjskih področjih. V marljivem delu in tesnem prijateljstvu so tečajnicam dnevi in tedni tečaja vse prehitro minili. Ob vsakem obisku so zatrjevale, da jim čas prehitro mineva in da bi se rade še čim več naučile. O marljivosti in pridnosti tečajnic in voditeljice tečaja je tudi to pot dala najboljše spričevalo obsežna in okusno pripravljena razstava izdelkov kuharske umetnosti, ki je bila od jutranjih ur do poznega popoldneva, ko so obiskovalci odnesli zadnje kupljene izdelke na svoje domove, stalno polna radovednega ter dobrega peciva in slaščic željnega prebivalstva. Številnim obiskovalcem razstave in zaključne prireditve se je pridružil tudi gene- ralni konzul FLRJ v Celovcu g. Boris Trampuž in izrekel voditeljici in tečajnicam priznanje za tako odličen pregled dela in uspehov tečaja. Uspela razstava je bila ob opoldanskih urah prekinjena, ko so se tečajnice predstavile na zaključni prireditvi v farni dvorani z uspelim petjem, rajanjem in odrskimi prizori. Čeprav so dekleta v prisrčnem dvogovoru same povdarjale, da »ljubezen gre skozi želodec*, na tečaju niso posvetile svoje pozornosti le skrbi za potrebe želodca, temveč so se naučile tudi veliko lepega za srce. Prepevanje in rajanje je bilo prisrčno in lepo, nič manj uspeli pa vložki veselih prizorov »Čašica kave*, »Luknja v namiznem prtu* in »Ljubezen gre skozi želodec*. Videlo se je, da je vodite- ljici tečaja pomagala roka spretnega vsestranskega prosvetaša gospoda nadučitelja Valentina Polanšeka in da pri teh pripravah tudi ni manjkal podjetni prosvetaš Vladimir Prušnik. Domači gospod župnik pa je za zaključno prireditev dobrodušno dal farno dvorano na razpolago. Tako je bilo z zaključkom fečaja v Železni Kapli ob sodelovanju in sporazumevanju vseh merodajnih činifeljev opravljeno novo pomembno prosvetno in ljudsko-vzgojno delo med našim ljudstvom. V ponedeljek zvečer pa je bil pri Kolarju prisrčen poslovilni večer, katerega so se poleg staršev deklet udeležili tudi pevci SPD »Zarja* in zastopniki Slovenske prosvetne zveze, ki so ob tej priložnosti izročili dekletom lep knjižni dar. St. Rupert pri Velikovcu Pred nedavnim smo ob veličastni udeležbi žalnih gostov položili mater Terezijo Lube k zadnjemu počitku na šentruperškem pokopališču. Pokojna je umrla v velikov-škem predmestju, rojena pa je bila na Krča-njah. Kot otroku ji je že umrla mati in dobila je mačeho, ki pa ji ni bila dobra mama. Kot otrok je morala mala Trezika že služiti in se preživljati na kmetih. Pogosto je morala spati v hlevih, ker v tistih časih v lesenih kmečkih hišah, poleg kuhinj dimnic, za služinčad niso imeli prostora in človeka vrednega bivališča. V šolo je imela daleč in za njo sploh malo časa. Delati in pomagati je morala pri kmetu. Ko je odrasla, je postala pridna kmečka delavka, takrat in še dolgo pozneje so takšnim delovnim močem rekali dekla. Zaradi svoje marljivosti in sposobnosti je bila priljubljena in spoštovana v vsej okolici. Pokojna mati je rodila štiri otroke, katere vse je vzgojila zelo dobro. Na njeno veliko žalost je ena hčerka umrla ob porodu. Dva sina sta poročena in sta vzorna zakonska moža, tudi poročeni hčerki pa je Hitlerjeva vojna vzela moža. Hčera je z vso ljubeznijo in skrbjo stregla stari materi v mučni bolezni v njenih visokih letih. Sploh njeni otroci in njihovi potomci so pokojno mater ljubili in spoštovali. Kako je bila rajna mati Terezija Lube spoštovana pri vseh ljudeh, je najbolj zgovorno pokazala tako veličastna udeležba pri pogrebnih svečanostih. Njene vrline je v nagrobnem nagovoru dobro označil šentruperški g. župnik dr. Zeichen. Žalujočim svojcem izrekamo naše srčno sožaljel Razne Testi iz Koroške Nevarnost gozdnih požarov je v tem letnem času še vedno velika. Iz različnih krajev poročajo o škodah, ki jih povzročajo gozdni požari. Najbolj pogosto nastajajo požari zaradi neprevidnosti pri požiganju grmičja in listja pri pomladanskem čiščenju in trebljenju travnikov v bližini gozdov. Pogosto jih povzročajo otroci, ki se igrajo z vžigalicami, pa tudi lahkomiselno odvrženi tleči ogorki cigaretnih ostankov. Pred nedavnim so iskre iz lokomotive kapelške-ga »fikija* zanetile gozdni požar v bližini Dobrle vasi. Na prostornini enega hektarja je ogenj do malega uničil desetletno borovo drevje. Škodo cenijo na okoli 7000 šilingov. Gasilne akcije se je udeležila do-brlavaška požarna bramba. V Beljaku se je 76-lefni ženici Julijani Dollinger primerila smrtna prometna nesreča. S svojim 83-letnim možem sta šla po Pogoriachstrasse, kjer je žena šla nekaj korakov spredaj. Stopila je na cesto ter jo hotela prečkati. V tem trenutku je privozil osebni avto, ki ga je šofiral neki trgovski zastopnik iz Innsbrucka. Stari mož je vozilo zapazil in s krikom opozoril ženo, naj se pazi. Toda, bilo je že prepozno, avtomobil je nesrečno ženo pred očmi moža povozil, jo vlekel nekaj metrov s seboj in jo treščil preko cestne brežine, kjer je obležala s smrtonosnimi poškodbami. Prelomila si je lobanjo, zlomila obe gležnji, kakor tudi desno roko. Tri ure po nesreči je v bolnišnici v Beljaku podlegla hudim poškodbam. Pri Velikovcu je imel delavec Franc Piuk pred prazniki smolo. V prekajevalnici je imel kakih 70 kilogramov mesa pod katerim je kuril, da bi ga prekadil. Meso pa je zajelo ogenj in zgorelo. Škoda znaša okoli 2000 šilingov. Nadaljnjo nesrečo je preprečila velikovška požarna bramba. K izpitom za lovsko usposobljenost se je letos prijavilo 384 kandidatov, nastopilo pa jih je 358. Izmed teh je izpite prestalo 261 izprašancev, 97 pa jih je padlo. Na Koroškem je bilo v lovskem letu 1958/59 izdanih 8084 lovskih izkaznic in tako bilo doseženo doslej najvišje število lovcev. Iz leta v leto narašča zanimanje mladih ljudi za lov, kar povzroča v lovskih krogih že zaskrbljenost, če bo mogoče trajno uravnovešati število lovcev s stanjem divjadi. Celovec Na seji celovškega mestnega sveta je župan Ausserwinkler postavil predlog, da bi politične stranke v volilni kampanji ne uporabljale za propagando avtomobilov z zvočniki ter s tem povzročali ogromen hrup. V svojem apelu na stranke navaja župan med drugim, da so ljudje ob opoldanskem času potrebni počitka in sproščenja, pri čemer jih hrup iz zvočnikov neprijetno moti. Zaradi tega so že v nekaterih mestih prenehali s propagando z zvočniki. Hrup in volilni šlagerji ogrožajo tudi prometno varnost, ker pritegnejo nase pozornost šoferjev. Posebno pa se je treba ozirati na tujski promet, ki ga pričakujejo po veliki noči, da bi tujci ob propagandi iz zvočnikov ne Advokat dr. Ferdinand Miler v Celovcu, Bahnhofstrasse 38/11 sporoča, da zaradi praznikov v petek popoldne to je 27. 3. 1959 in v soboto 28. 3. 1959 ne uraduje. povzeli, da je vzdušje napeto in nevarno, za kar so tujci zelo občutljivi ter bi mnogi takoj spet zapustili naše kraje. Pritoževali pa so se tudi trgovci, češ, da je v času hrupa, ki ga povzročajo zvočniška vozila otežkočena in motena postrežba kupcem. Bomo videli, če bodo stranke upoštevale 3ng,. Qgd Oem - 60-Letnik \ V februarju je ing. Igor Oraš praznoval v krogu svojih številnih stanovskih tovarišev in koroških rojakov svoj 60. življenjski jubilej. Jubilant je doma iz znane narodno-zavedne družine v Št. Vidu v Podjuni. Iz-; med dvanajstih otrok, ki so se rodili njegovim staršem, jih živi še osem. Na gimnaziji v Celovcu je maturiral in nato nadaljeval študije na Dunaju in končno diplomiral na univerzi v Zagrebu za kulturo tal. Ker kol zaveden Slovenec na Koroškem ni dobil službe, je moral iskati zaposlitve v Jugoslaviji. Služboval je 17 let v Dalmaciji. Njegovo življenjsko delo so nasadi v Mokar-ski in Splitu, veliko zasluge pa ima tudi pri zgraditvi Planinskega doma na Boiko-vem v Dalmaciji. Zaradi tega ga je Planinsko društvo Hrvatske imenovalo za častnega čiana. V drugi svetovni vojni se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in po zlomu fašizma deloval na Koroškem, odkoder je leta 1947 odšel v Slovenijo, kjer je kot strokovnjak v gozdarstvu služboval na raznih odgovornih mestih, ter med drugim deloval kot predavatelj na ljubljanski gozdarski fakulteti. Velike svoje sposobnosti je posvetil področju biološkega vrednotenja in raziskovanja gozdarstva Slovenije. Po svoji uopokojitvi leta 1958 je prevzel upravo »Arburetuma* v Vočjem potoku pri Radomljah, kjer je velik park, v katerem gojijo drevesa iz vsega sveta v študijske namene ter je park zaščiten. Primer ing. Oraša je tipičen za slovenskega infeligenta, ki kljub svoji veliki sposobnosti ni našel zaposlitve doma na Koroškem. Kljub temu, da je jubilant mirnego značaja in je v domačem kraju pomaga' vsakemu, ki je potreboval pomoči, je nerazumljivo, s kakimi grdimi klevetami mu je skušala kratiti čast »Kleine Zeitung" v svor jih hujskaških člankih, ki so izhajali pod naslovom »Krvava meja". Zaradi neosno-vanih napadov na ing. Oraša je bila »Kleine Zeitung" obsojena na sodišču v Celovcu- Ob življenjskem jubileju se pridružujem® številnim čestitkam tudi mi, želeč mu mnogo zdravja in nadaljnjih uspehov pri delu v njegovi stroki! -or v svoji volilni živčnosti ta opomin, ki je brc* dvoma umesten. Nadalje je bilo na seji povedano, da j® bilo v letošnjem pustnem času v Celovcu 60 prireditev s vstopnicami ter 55 s pr®-storninskim davkom. V primeri z lanskim I®" tom je bilo letos šest prireditev manj, vstopnic pa prodanih 29.719 nasproti 24.66' vstopnicam v prejšnjem letu. Mestni svetnik Novak je poročal, da 'f pričela letošnja sezona v gledališču dobt® Stroški za gledališče so bili za okoli 400.0$ šilingov manjši, kakor v istem časovnei® razdobju lani. V primeri s prejšnjim leto®1 je bilo letos troje govornih komadov mani' 6 operet in 1 opera pa več uprizorjenih k®' kor lani. Število obiskovalcev je dosegi® letos 35.524 oseb, kar je za 6000 oseb ve£ kakor lani. Zrno do zrna - pogača Petek, 27. marec: Veliki petek Sobota, 28. marec: Velika sobota Nedelja, 29. marec: Velika noč Ponedeljek, 30. marec: Vel. pon. Torek, 31. marec: Modeist Sreda, 1. april: Hugo ("ietrtek, 2. april: Frančišek Ne mislimo tukaj na prazniško pogačo, ki jo je v teh dneh pečejo povsod, kjer koli le morejo, belo in osladkano z rozinami in medom, vendar spomnimo na smiselni pregovor, da je treba prisipati zrno k zrnu, da nastanejo iz bele moke veliki družinski kolači. To pomeni, da je treba zbirati, ker tudi oni pregovor »kamen do kamna palača* ima svoj smisel ter simbolično nakazuje, da iz malega raste veliko. Slednji, varčevanju je pridržana lastnost iz česar more nekaj nastati: velike in male dobrine za lepše, brezskrbnejše in neodvisno življenje človeka, družine in ljudstva. Slovensko ljudstvo ima o štednji in zbiranju kot čebelica lepe in smiselne pregovore, stare in zrasle iz izkušnje, ki so pa danes prav tako veljavni, kot takrat, ko jih očetje še niso zapisovali, temveč v ustnem izročilu prenašali iz roda v rod. Navajamo jih nekaj, kakor na primer: »brez vinarja ni goldinarja" — danes bi lahko rekli »brez groša ni šilinga" — ali »hrani bele denarje za črne dni*, dalje »denar ima spolzek rep", potem »denar le ti imej, pa glej, da denar tebe ne bo", kakor tudi »imam toliko denarja, kakor žaba perja* ali pa »kadar denar poide, pamet pride* in še »kdor je dolžan, ta je na zdravem bolan*. Ti iz roda v rod prenešeni pregovori vsebujejo dragocene smiselne vrednote: navajajo k štednji, odvračajo od nekoristnega zapravljanja, nikakor pa ne vzpodbujajo k skopuštvu, k podložništvu in suženjstvu do denarja, kakor pravi pregovor »denar le ti imej, pa glej, da denar tebe ne bo*. Pregovor, ki pravi »hrani bele denarje za črne dni* pomeni lahko tudi »hrani denar za lepše dni", kajti s prihranki si lahko olepšaš življenje: morda si postaviš hišico, ustvariš družinico, kupiš traktor, avtomobil, v skromnejših možnostih pa vsaj roler, moped ali kolo. Prihranki pa lahko koristijo tudi širitvi obzorja s šolanjem, obiski tečajev, poučnimi izleti in nenazadnje brezskrbnemu sproščenju v dopustu. Izkušeni ljudje pravijo, da je prihraniti lažje kot prislužiti. Dejansko je danes tako, kako je bilo tudi nekdaj v drugih oblikah, da je za zapravljanje danih stotine možnosti in treba je tu in tam premagovanja, da se prihrani šiling tu, šiling drugod in sto šilingov je že lep bankovec. Naše ljudstvo je na splošno delavno, na kmetih so se že zarili v svoja polja in del® bo trajalo od ranega jutra do poznega večera vso pomlad, poletje in jesen. Nos1 obrtniki in delavci pa so tudi priznani ko* vestni in marljivi. Na žalost, posebno krfle' za svoje delo ne sprejema ustreznega pl®' čila, zato mu je že ta okoliščina nagib Z® štednjo, da marsikateri svoj šiling dvakr® obrne, preden ga izda. Varčevanju našega ljudstva je pripisal'1 da se marsikatera eksistenca ohranjuje V postopoma tudi koraka z napredkom čas® Brez dvoma so spet naše kreditne zadrug® v veliki meri najbolj poklicane, da v sv®' jih okolicah gojijo smisel za pametno f smotrno varčevanje, kajti včasih varčuj® kdo tudi na nepravem mestu. Spet je treb® poudariti, da odvišni denar ni pamet®® držati doma kot mrtev kapital, temveč 9 je treba naložiti v svojem domačem kr® ditnem zavodu, v hranilnici in posojil®1®.^ ker na ta način prihranjeni denarji 'cor'S.j jo skupnemu gospodarstvu v okolici v Pr'^ posamezniku in celoti. V domače denar® zavode spadajo tudi majhni prihranki je v tem smislu posvečati pažnjo tudi o® mlajšim, pričenši pri šolski mladini. Daleč smo že od dneva varčeva®) j 31 oktobra, toda pobuda za varčevanje ^ pridržana edinole temu dnevu, temveč * * * * v Ija vsak čas, vse leto. marec 1959 27. Pesiro in zanimiv c štev. 13 (880) — » Usoda pilota, ki je vrgel prvo atomsko bombo 6- avgusta 1945 je letelo visoko nad obla-i Pfoti Japonski osamljeno letalo. Njegov ,UP se je srebrnkasto bleščal v sončni svet-To je bila leteča trdnjava, po vsem !v6tu znani štirimotorni bombnik iz druge Svetovne vojne. Ko je letalo priletelo na 0 otoško državo, nad katero je že mesece ebdela senca poraza, je odvrglo skrivalni tovor, potem pa spremenilo smer in °dletelo v oporišče. Protiletalski topovi so Golčali ... Letalo je brez žrtev opravilo Sv°j° »posebno misijo'. Ko so odvrgli skrivnostni tovor, je bila Posadka bombnika nenavadno vznemirje-na’ Vsi so napeto opazovali pot valjastega Predmeta, na katerem je bilo pritrjeno pacalo, da bi zadrževalo padec nenavadne-9o tovora. Čez nekaj sekund, ko je bil bombnik okoli 10 km vstran od kraja, kjer s° spustili predmet s padalom, se je nofra-ni°st letala zasvetila od močne svetlobe, •blspelo je," je vzkliknil nekdo od posadke, obzorju, tam, kjer se je začenjalo ja- ponsko kopno, se je dvignil v zrak velikanski ognjeni oblak ... Zvečer istega dne je ameriško vrhovno poveljstvo sporočilo, da je neka leteča trdnjava vrgla na japonsko mesto Hirošimo prvo atomsko bombo. Svet je obnemel: bomba je imela moč 20 milijonov kilogramov trinitrofoluola. Nekaj mesecev kasneje je domovina odlikovala herojskega pilota, ki je skoraj popolnoma uničil sovražno mesto. Claude Eaterley je dobil visoko odlikovanje za hrabrost. 11 let kasneje .. . Leta 1956 je teksaška policija aretirala tatu, ki je poskušal oropati dve pošti. Policijski inšpektor je bil zaprepaščen, ko je spoznal da je tat junak Hirošime. Na sodni obravnavi je obsojeni uporno molčal. Namesto njega je govoril njegov advokat: »Claude Eterley, pilot, ki je vrgel prvo atomsko bombo, ni duševno uravnovešen. Atom- ska bomba ni uničila samo nekaj deset ti-sočev prebivalcev Hirošime, marveč tudi dušo tistega, ki jo je vrgel.* Sodnik je poslušal poročilo psihiatra. Robert Elroy, znani specialist za duševne bolezni je izjavil, da je Claude Eterley žrtev kompleksa krivde. Dejstvo, da je vrgel bombo, ki je povzročila največji pokol v zgodovini človeštva, je zapustilo v njem neozdravljivo rano. Domovina ga je proglasila sicer za junaka, toda zavesti, da je krvnik desettisočev ljudi, mu ni mogla izbrisati. Zdravnik je rekel, da se je Eaterley že 1950 zdravil na njegovi kliniki in da je že tedaj poskušal samomor. Pilota, ki je bil samo majhen vzvod v stiahovitem vojnem stroju, preganjajo sence pobitih ljudi. Ali so morda te sence potrkale na vrata tistih, ki so stroj spustili v gibanje? Človek brez spomina umrl Te dni je umrl v Torinu mož, ki je bil za italijansko policijo več let skrivnost. To je bil človek brez spomina, kot so mu imeli navado reči. Leta 1956 je blizu Torina policijska patrulja našla na avtomobilski cesti moškega, ki ni imel pri sebi nobenih dokumentov, znal pa je' samo nekaj italijanskih besed. Ko so ga policaji vprašali, kdo je, je neznanec samo zmajeval z glavo. Neka 70-letna Italijanka ga je imela za svojega sina, ki da se je vrnil iz ujetništva, in ga hotela vzeti domov. Toda policija se s tem ni strinjala, ker ni bilo dokazov, da je neznanec res njen sin. Naposled se je oglasila tudi neka Francozinja in trdila, da je to njen 40-letni brat, ki je med vojno med zračnim napadom izginil in izgubil spomin. Oblasti so sprejele to domnevo in tako so neznanca zdaj pokopali pod imenom nom Pierre Dellary. O človeški zmogljivosti 100.000 let star mamut V dolini Reke Manzanares, 10 km od Ma-Tjda, so te dni pri kopanju temeljev za n'so odkrili zelo dobro ohranjeno lobanjo tropskega mamuta. Po mnenju direktorja Madridskega arheološkega inštituta je to "ajpomembnejša najdba te vrste v zadnjih Petdesetih letih. Ta orjaški mamut, visok nad štiri metre, ie živel pred 80 do 100 tisoč leti v tedanjih PrQgozdovih skupaj z jamskim medvedom, 0riaškim jelenom in drugimi svojimi žival-?k'n*i sodobniki. Iz tega se da sklepati, da 16 tako imenovani cromagnonski človek iz aklov teh mamutov, ki so bili včasih dolgi Uct' deset metrov, rezljal svoje prvo orodje "n okraske. Truplo tega madridskega mamuta je po mnenju strokovnjakov bržkone kmalu po poginu prekril pesek, spričo česar je okostje zelo dobro ohranjeno. Mimo oklov so v lobanji zelo dobro ohranjeni 'tudi orjaški gornji zobje. Strokovnjaki so že začeli konservirati to dragoceno najdbo. Postopek je takšenle: dele lobanje najprej ojačijo s plastično snovjo, zatem pa jih pazljivo spravijo iz jame. Pazljivo delajo še zlasti zato, ker so doslej le redkokdaj našli cele, dobro ohranjene lobanje; v večini primerov so našli samo dele ali bolj ali manj poškodovane okle. Rekordi narave \ ^ 6vii° P°datke: prvega februarja 1933 q. Pokazal barometer v sibirskem kraju . 'Gekonu 68 stopinj pod ničlo. S tem je bil Jz®načen rekord, ki so ga leta 1892 zabe-30ff' V Verh°iansku sre£ti zime. V višinah , 0 metrov so izmerili na Groenlandu decembra 1949 60 stopinj pod ničlo. Tričlansko mestece Aziria lahko edino tek-^uie s severnimi kraji. 13. septembra 1922 16 barometer kazal 58 stopinj pod ničlo, jvišjo povprečno temperaturo so mo-prestati prebivalci somalskega kraja bivalci somaljskega krajakure,.č ( stopinj Celzija. Najnižjo povprečno ^Mperafuro pa so našli na Južnem tečaju. ^ stopinj pod ničlo je v teh krajih vsako-^en pojav. ameriškem mestecu Jeffersonu je ne-eSa dne padlo v eni minuti 175 milimetrov fQli Sh- ,°9h. dežja. V Missouriju ga je padlo 22. junija 1947 v eni uri 300 mm. Kraj Arica v južnih puščavah Čila pa je v zadnjih 43 letih dobil samo 0,51 mm padavin. Oglejmo si še nekaj manj znanih rekordov narave. Najtežji slon je tehtal 6 ton in 400 kilogramov, Amerikanec Darden pa 450 kg. Dosegel je kar lepo starost, saj je umrl pri 59 letih. Najtežji dojenček je bil verjetno neki Kanadčan, ki je tehtal 10,680 kg. Njegova mati je bila visoka 2,29 metra. Težko je reči, kdo je bil najvišji človek. UNESCO omenja Američana Roberta Wad-lowa. Letni povpreček je bil nekoč 31 izbruhom druge svetovne vojne. Visok je bil 2,68 metra. Še težavneje je določati najstarejšega zemljana. Teksanec Walter Wil-liams je predlanskem praznoval sto štirinajsti rojstni dan. Neki Perzijec je pa baje dosegel 167 let starosti. W. H. Hayward iz Južne Afrike je v 24 urah pretekel 268 km in 710 m! Ta podvig je izvedel 20. do 21. novembra 1953. leta v Angliji. Med tekom je pojedel le en kilogram sladkorja in 16 jajc, shujšal pa je za 4 kilograme. Proga, ki jo je pretekel, je več kot šestkrat daljša od proge pri maratonu! V šestih dneh (od 25. novembra do 1. decembra 1888. leta) je Anglež George Little-wood za stavo pretekel na nekem angleškem tekališču kar — 1053 km in 870 m! Med to več kot maratonsko dirko je seveda tudi počival in jedel. Kitajski mornar Poon Lim je sam vzdržal na majhnem splavu na Atlantskem oceanu celih 133 dni, potem ko se je njegova ribiška ladja potopila. Ko so ga ribiči rešili, je tehtal komaj 32 kg, prej pa je imel dobrih 70 kg. Francoz Guy Cadiez je v posebnem steklenem bazenu v Montrealu (Kanada) zdr- žal pod vodo polnih 25 ur, pri tem pa je bil opremljen le z masko za podvodni lov in s cevjo za dihanje! Ta rekord je postavil 28 marca 1955. leta. Svetovni rekord v vožnji z biciklom po tekočem traku je postavil aprila 1955. leta Anandrao Halyalkar iz Bombaya. Po tekočem traku je vozil polnih 125 ur! Svetovni rekord v vožnji na takšnem „bl-ciklu", ki ima eno samo kolo, pa je 11 avgusta 1956. leta postavil Francoz Ray-mond Le Grand iz Maubeuga: vozil ga je 11 ur in 21 minut, ne da bi se pri tem le enkrat z nogo dotaknil tal! Najvežjo vztrajnost v radijskem napovedovanju je pokazal Pierre Chouinard iz Montreala (Kanada), ki je februarja 1955. leta govoril v mikrofon kar 27 ur in 15 minut brez prestanka! Opisoval je »maratonsko” tekmovanje v igranju na klavir, ki so ga prenašali po radiu. Ladjedelništvo po svetu Poročilo londonskega Lloyda, kaže, da je bilo lani zgrajenih po svetu rekordno število novih ladij. Splavili so ali pa bodo kmalu končali 1926 ladij nad 100 ton nosilnosti. Od tega je 261 parnikov in 1675 motornih ladij. Štirinajst vodilnih držav v ladjedelništvu je takole razvrščenih: Japonska, Nemčija, Velika Britanija in Severna Irska, Švedska, ZDA, Nizozemska, Italija, Francija, Norveška, Danska, Poljska, Španija, Belgija in Jugoslavija. Na Japonskem so zgradili 2,066.669 BRT ladij, v Jugoslaviji pa lani 138.447 BRT. Jugoslavija se je tako prvič uvrstila med vodilne dežele v svetovnem ladjedelništvu. Vse kaže, da bodo jugoslovanske ladjedelnice letos dosegle še višje mesto v svetovnem ladjedelništvu. Tako je Jugoslavija leta 1957 zgradila le 16 ladij z 68.899 BRT pa so izdelali na Nizozemtornih ladij. Japonska je zgradila največji tanker na svetu. »Univerze Apolo” z 59.100 BRT. Največjo potniško ladjo »Rotterdam' s 37.000 BRT pa so izdelali na Nizozemskem. Vlak na baterije V Letoniji so uspešno preizkusili vlak, ki ga poganja kombinirana električna energija: tista iz normalnega omrežja in ona iz akumulatorjev. Poskusni vlak je najprej vozil po elektrificiranih progah, potem pa napravil še 80 km s samimi baterijami. Pravijo, da so stroški za takšno lokomotivo nekaj višji kot pri Dieselovih, vendar veliko manjši kot pri parnih. L ■ . 'I ..'lij K/e ste, £>amuiovi? Anton Ingolič , ______________JlillfeJIlii* " •č° je bilo res, vendar sem se zaklel, da ^nja ne opustim. Saj ga tudi nisem mo-' Čeprav sem lepo zaslužil, sem vendar in teše pošiljal domov ves zaslužek. Zdaj, ,lj Sern imel eno lepo obleko, ki mi jo je s pe-s čevlji in z drugimi potrebnimi drob-,^'iami kupila teta, bi bil rad imel še zim-u, Suknjo pa več srajc in nogavic. Misli! Ij^l *udi na kolo, da bi se ob nedeljah pe-iU(j.kam ven iz revirjev. Bolj in bolj me je vri cikalo, da bi stopil v gostilno, spil p* Piva in se pomenil z rudarji. Rad sem Vq,. ^al godbo in začela me je privlače-L.1 dekliška družba. Fantje mojih let so za- >li redno v kino, jaz sem šel le tu in ta ' Kad bi imel zapestno uro in še marši Cigaretam, ki sem jih okusil v Podlogu, d0 Se v Donavvitzu odpovedal. Menil sem, S.em se jih popolnoma odvadil, zdaj pa $|(*® cigaretni vonj bolj in bolj dražil, in želel sem si fantovskega življenja iz me je družba, ki sem se je moral a*'» če sem hotel pošiljati domov pri-in n 6 dveh rudarjev. Postajal sem molčeč r°dno mi je bilo, če sem slučajno za- šel v žensko družbo. Še teta je opazila to. »Tak fant in ne zna plesati!" mi je rekla ob neki priliki. »No, če ni druge, te bom jaz naučila." Na Silvestrovo, ko smo v slovenski družbi čakali Novo leto, me je odpeljala na ples; toda bil sem tako okoren, da so se mi vsi smejali. Neko soboto zvečer nisem šel iz kina naravnost domov, postopal sem po revirju in koloniji. Bilo je v začetku marca, ni bilo več mrzlo, vznemirljiv veter je napovedoval pomlad. Dekliški in ženski vrišč sta me zadržala pred separacijo. Nobeni izmed žensk in deklet ni bilo videti, da je osem ur odbirala kamenje. Kje je tisti čas, ko sem jaz opravljal ta posel! Tam . .. Franček! me je nenadoma presekalo. Franček mi je pokazal Molanko. Prismejala se je prav tako kot tele ženske. Franček je po stavki dobil delo, gotovo je še v Podlogu, Franček bi mi lahko poizvedel za Molankin naslov, njen naslov pa je 'tudi očetov. Pisal mu bom, naj se odpelje k njeni sestri na Štajersko. Da se Molanka sestri ne bi oglasila, ni verjetno. Da se že prej nisem tega domislil, ko je vendar tako enostavno! Še drugi dan sem napisal nekdanjemu sošolcu pismo, v katerem sem mu na kratko opisal svoje avstrijske in westfalske doživljaje, na koncu pa ga prosil, naj najprej poizve, kje živi Molankina sestra, potem pa dobi od nje sedanji Molankin naslov. Seveda ne sme o tem nikomur črhniti besede! Pred Frančkovim odgovorom sem dobil pismo, ki sem nanj že dolgo čakal: pisal mi je Amon, ki je bil spet v Donavvitzu. Če bi se našlo v Eibisfeldu primerno delo, je pisal med drugim, bi prišel za menoj, seveda v jamo ne gre, zdaj še manj, ko je bral o strašni eibisfeldski nesreči. Plavca je poznal, bil je poštenjak, škoda zanj, O tem, kje je dotlej živel in kaj počel, ni omenil niti besedice, pismo je končal s pesmico. Njene zadnje vrstice so se mi vtisnile v spomin. Lep je svet, ko ti pogled je čist, lepo je življenje, ko prost si vseh vezi! Lepo bi bilo, če bi prišel. Toda če medtem dobim očetov naslov? Nič ne pomaga: najprej moram najti očeta, potem pišem po domače in Amona. Tudi Tevžeja Rebernaka bom povabil. To je bila Westfalija, moja Westfalija. Kar sem v Strasbourgu prestopil na drug vlak, sem sedel tesno ob oknu in pozorno gledal skozenj. Drugačni ljudje, drugačen jezik in tudi drugačni kraji. Ne morem reči, da niso lepi, toda moje oči niso bile navajene rahlo valovitih njiv in pašnikov brez gozdov, skorajda brez drevja. Bil je čas žetve, vendar nisem na prostranih njivah videl žanjic, marveč le stroje. Par konj je vleklo stroj in klasje je padalo v redeh kot trava za kosci. Moški in ženske so le vezali snopje. Videl sem tudi stroje, ki so puščali za seboj že zvezane snope, še marsičemu, kar je bilo drugače, kot sem bil dotlej navajen, sem se čudil. Vasi so bile podobne mestom: hiše tesno druga ob drugi, nikjer velikih gospodarskih poslopij, tudi ne vrta pred hišo in sadovnjaka za njo. Zares, drugačna dežela, nič podobna naši, a tudi ne avstrijski in ne vvestfalski. Po Wesffaliji mi bo še dolgo hudo. Seveda ne po vsej deželi, pač pa po Eibisfeldu, vesu je jokala, tudi jaz sem imel solzne oči. Celo stricu je bilo hudo, čeprav zadnje mesece ni bil z menoj tako ljubezniv ko spočetka. Najprej sem menil, da se morda jezi, ker sem premalo plačeval za hrano, za posteljo pa nič, šele sčasoma sem spregledal. Bil je ljubosumen. Teta me je zares imela rada in tudi jaz sem jo imel rad. Skoraj da po teti in stricu, predvsem po teti. Ob sloje zame bolj skrbela kot zanj, a tudi jaz sem ji pomagal bolj kot stric. Nikoli ji ni bilo treba reči, naj ji prinesem drva, odnesem smeti, poribam kuhinjo ali naberem trave za zajce. Rad sem jo pogledal, ko se je vsa žareča v obraz sklonila nad perilnik in se je pokazala belina njenih prsi. Kako sem jo gledal, če je kdaj v spodnjici prišla v kuhinjo! Prijetno me je spreletelo, če se je, preden se je vrnila v sobo, ozrla po meni in mi rekla: »Še ne spiš? Spi, Marko, zaspi!' Ko sem neko nedeljsko jutro oblekel svežo, kot sneg belo srajco in sem se ogle- 'Nilvamcncal cb pravem času Običajno opravimo kalifosfatno gnojenje za ozimine ter na travnikih in deteljiščih že jeseni, le redkokdaj v zgodnji pomladi. Kdor pa je pri oziminah jesensko kalitosfat-no gnojenje zamudil, ga še lahko sedaj nadoknadi s superfosfatom in kalijevo soljo. Bolj delikatno, kakor kalifosfatno gnojenje je vigredno gnojenje z dušičnatimi gnojili ali — praktično povedano — gnojenje z nitramoncalom. O dušičnatih gnojilih oz. o nitramoncalu vemo, da je hitro topljiv in hitro učinkujoč. Zaradi hitre topljivosti pa je pri nitramoncalu nevarnost izpiranja v spodnje plasti zemlje, kjer predvsem korenine mladih rastlin hranilnih snovi dušika ne dosežejo več, izmed vseh gnojil največja. Zaradi tega je gnojenje z nitramoncalom brezpomembno in zastonj vse dotlej, dokler pomladi rastline ne razvijejo ustrezen koreninski sistem, ki bo dosegel in posrkal dušična hranila v zemlji. Sele ko pričnejo rastline rasti, se pravi ko prične njihova vegetacijska doba, ima gnojenje z nitramoncalom svoj smisel in pomen. Kakor drugih hranil, tako potrebujejo rastline tudi dušika največ v drugi polovici svoje razvojne dobe. Tako n. pr. porabi žito v zadnjih šestih tednih pred žetvijo približno 40 °/o skupno potrebne količine dušika. V razliki z jarim žitom porabi ozimno žito od pomladi naprej precej enakomerno naraščajoče količine dušika. Največ ga porabijo ozimine v mesecu maju, ko gredo v klasje. Jaro žito pa porabi največ dušika v mesecih april in maj. Zaradi nagle rasti ga v tem času porabi okoli 70 »/o. Podobno časovno zahtevo po dušiku ima tudi zgodnji krompir, ki potrebuje največ dušika v juniju, dočim ga pozni krompir porabi največ v juliju. Najmanj dušika pa krompir potrebuje v maju. Po tem pregledu prihajamo glede gnojenja z nitramoncalom do naslednjih zaključkov: 1. Prezgodnje gnojenje z nitramoncalom nima nobenega smisla. Oziminam in travnatemu svetu damo prvi obrok nitra-moncala šele," ko se je zemlja toliko utopljila, da pričnejo mlade rastline odganjati. Jarinam in krompirju ga z uspehom šele lahko trosimo, ko so se vznikle rastline pričele obraščati. Vsako prejšnje trošenje je nesmiselna potrata. 2. Z nitramoncalom ne smemo gnojiti na- 2Vcibova sadnih drevesc in sajenje Razpošiljanje sadnih drevesc in sajenje je bilo letos že od 1. marca naprej mogoče. Ob sedanji toploti jih bomo razpošiljali lahko le še do sredi aprila. Zato drevesca takoj nabavimo, ker je škoda vsakega dneva, ko se v zimski vlagi drevesca še lahko ukoreninijo in so potem, ko pritisne vročina in močna suša že izven nevarnosti posušenja. Vigredi se drevesca vsled vetra in sonca hitro osušijo. Zato je zelo priporočljivo, da jih pred sajenjem vsaj za 12 ur položimo cele v vodo in ne samo korenine, ker tako vsa koža drevesca vpija vlago. Če namakanje v vodi ni mogoče, jih položimo v klet na slamo, s katero jih tudi pokrijemo in poškropimo z vodo. Drevesna jama naj bo do 2 m široka, najmanj pa 1 V< m. Čim trši je zemlja, tem večja širina je potrebna. Velika širina je potrebna, ker se morejo koreninice neovirano razvijati le v zrahljani zemlji. Zemlja, ki je široko in globoko zrahljana, vpije in zadržuje največ vlage, ki pa je drevesce v prvem letu obilo potrebuje. Globina jame zadostuje 40 do 50 cm. Pri sajenju pridejo samo korenine v zemljo. Po potrebi torej pred sajenjem malo zasujemo. Pred sajenjem zasadimo kol, ki mora segati do krone. Drevesce obrežemo tako, da pustimo vrh in 3 do 4 glavne mladike. Ostale mladike na gladko odrežemo, da krona pozneje ne bo pregosta. Mladike še prikrajšamo na približno 35 do 50 cm. Čim bolj mladike prikrajšamo, tem močneje bo pognalo drevesce. Če mladik ne prikrajšamo, drevesce ne more rasti, ker slabotne koreninice v presajeno drevesce ne morejo dovajati toliko hrane, da bi zadostovala veliki krošnji. Veliko drevesc pogine posebno v slabših in suhih zemljinah samo zaradi tega, ker jim mladike premalo skrajšamo. Za mlada drevesca najboljši gnoj je kompost. Gnoj naj bo čimbolj goden in naj ne pride med korenine. Tudi umetna gnojila so priporočljiva, vendar je dobro, da jih tik pred sajenjem pomešamo z zemljo. Thomasovo moko, kalijevo sol in dušična gnojila damo šele nad korenine, ker bi neposredni dotik korenine lahko ožgal. Saditi moramo skrbno. Med korenine je navadno potrebno spraviti prst z rokami. Zelo priporočljivo je po drevesnem kolobarju potrositi gnoj, šoto, slamo ali kaj drugega, da omejimo izhlapevanje vlage. Po sajenju moramo v vigredi drevesca takoj močno zaliti, da voda splakne prst tudi v manjše praznine med koreninami, ki jih pri sajenju niti ne opazimo. Če ni dežja, zalivamo enkrat na teden z najmanj 10 I vode. Pri kopanju v drevesnici zgubi drevesce večino svojih lasastih koreninic. Zato pazimo na one, ki so preostale. Pred sajenjem odrežimo le poškodovane konce močnejših korenin, da rane lažje in hitreje odrastejo. ing. Polzer enkrat, temveč ga moramo trositi od pomladi naprej v stopnjujočih se obrokih. Žitu ga damo v dveh obrokih in sicer v aprilu po sfebljanju in maja pred klesanjem. Edino ozimine naj ga dobijo še v zgodnji pomladi, ko se pričnejo obraščati. 3. Krompirju in pesi gnojimo z nitramoncalom prav tako v dveh obrokih in sicer naj zgodnji krompir dobi prvi manjši obrok v maju, drugega večjega p a v juniju, ko prične cveteti. Pozni kromp'f in pesa pa naj dobita manjši prvi obrok nitramoncala začetkom junija, drugi večji obrok pa v juliju. 4 Razen tega pomagamo vsem rastlinam z manjšimi obroki dušika po močnejt' slani ali mrazu v majniku in pa po suši ali toči tekom poletja. S takim smotrnim gospodarstvom in ni' tramoncalom on v rastlinski proizvodnji m bo več najdražje, temveč zelo rentabilno gnojilo. Katere serte krompirja? Po objavi v tedniku „Der Karntner Bauer" bodo na Koroškem v prometu naslednje od kmetijske zbornice preizkušene in priznane sorte semenskega krompirja: Comtessa, Lori, Fina, Voran, Maritta, Ackersegen. Cena semenja razmnožitvene stopnje »Original" znaša za 100 kg brez vreč od postaje raz-množevalca za zgodnje sorte (Comtessa) S 175.— srednje pozne sorte (Lori, Fina) S 170.— pozne sorte (Voran, Maritta, Ackersegen) S 145.— Prva razmnožitev in debeli gomolji »original” so pri vseh sortah za S 8.— na 100 kg cenejši. Ker so navedene zgodnje in srednje pozne sorte še precej nepoznane, navajamo njihov kratek opis: Comtessa je rana jedilna sorta, pripravna za predkalenje in zelo okusna. Njeni gomolji so sicer po debelosti neizenačeni, daje pa navzlic temu visoke pridelke. V poskusih kmetijske zbornice so dosegli pridelke od 202 do 262 q/ha. Odstotek škroba je v povprečju znašal 11.81 °/o. Ljubi srednje dobro in srednje vlažno zemljo. Izvrstna je za vskladiščenje, proti virusnim boleznim je zelo odporna. Lori je rodovitna srednjepozna jedilna sorta z dobrim okusom in ploščatimi očenci. Gomolji so srednje debeli do debeli in daje donose med 265 in 398 q/ha s povprečno 16.09 °/o škroba. Za zemljo ni izbirčna, pa0 pa zahteva dosti vlage. Proti izrojevanj" je srednje odporna, vsekakor bolj kol Bohms Allerfruheste. Fina je pravtako rodovitna srednje p°' zna, okusna jedilna sorta z srednje debe-limi do debelimi gomolji lepe oblike s ploŠ' čatimi očesci. Njeni donosi se vrtijo me« 321 in 448 q/ha s povprečno 11.99 % škroba Fina ne postavlja nobenih zahtev n° Plemenski sejem marijadvorcev Na zadnjem plemenskem sejmu marij°' dvorcev 12. 3. 59 v St. Vidu ob Glini je bilo prodanih 32 bikov, 5 krav in 17 telic Dosežene so bile naslednje cene: biki S 5.700.— do 13.167.-' krave (povprečje) S 5.900.— telice (povprečje) S 6.124.— Prihodnji sejem je napovedan za 12. maj' nik. zemljo in vlažnost, dobro uspeva na vse!1 krompirjevih zemljiščih in je proti izrojeva-nju srednje odporna, vsekakor bolj k°* Bohms Allerfruheste. Semenskega krompirja letos pomladi pfl' manjkuje. Pravočasno naročilo je zaradi te' ga neobhodno potrebno. Subvencije v gozdarstvu in lesnem gospodar siva Kakor lani tudi letos kmetovalci lahko dosežejo subvencije za trdo kritje streh, žičnih ograj, ognjišč, pločevinastih žlebov in korit ter za impregnacijo lesenih delov stavb in za nakup šote za nastilj. Namen teh subvencij je, da pripomorejo k varčevanju z lesom v kmetijstvu. Za dosego teh subvencij letos vložene prošnje bodo upoštevane šele prihodnje le' to. V isti namen razpolaga kmetijska zbornica letos le z zneskom 97.000 šil., kar bo pa komaj zadostovalo za zadostitev tozO' devnim prošnjam iz leta 1958. Prošnje je treba potom posebnih formU' larjev vložiti pri okrajnih kmečkih zbornical1' "Davčni termini Rok za prijave k dohodninskemu davku in davku na blagovni promet za leto 1958 poteče za kmete, ki niso vezani na knjigovodstvo 20. aprila 1959. Prijave k davku na premoženje (Vermo- genssteuererklarung) je treba oddati $ 31. maja 1959. Pri obdavčenju kmetijske^0 in gozdarskega premoženja je vzeta z° osnovo enotna vrednost kmetije (Einheib' wert), pri čemer je za vsakega člana dr°' žine 40.000 šil. premoženja prostih davk°' doval v ogledalu, ki je viselo na steni, je pristopila tesno k meni in pogledala navzgor. »Joj, kako si veliki* je dejala z občudovanjem. »Komaj do ramen ti segam, brado imam na tvojih prsih." Naslonila je lice k mojemu ramenu. Nisem si mogel kaj, objel sem jo in stisnil k sebi. Takoj sem jo izpustil, kajti ves sem zardel, zardela pa je tudi ona. Dolgo nisva spregovorila besede. Če bi naju bil stric videl, bi me bil gotovo pri priči spodil. Nekaj dni pred odhodom mi je rekla: »Marko, v Franciji si najdi dekle; najprej očeta, potem dekle!* Le kako bom naskočil očeta? S seboj sem imel tetino pismo, h kateremu je še stric pripisal nekaj krepkih stavkov, vendar bom moral glavno opraviti sam. Nikoli me oče ni posebno maral, me bo sploh hotel poslušati? In Molanka? Spomnil sem se seveda tudi Martiče. Kakšna je, kako se bova pogledala? Kolikor dalje je vozil vlak, vozil pa je izredno naglo, toliko neprijetneje mi je bilo. Da bi vsaj razumel, kaj se pogovarjajo okoli mene! Celo nemščine, ki se je tu in tam oglasila, nisem mnogo razumel. Niso govorili ne tako kot v Avstriji in ne tako kot v Eibisfeldu. Francoščina pa je bila zame prava žlobudra. Kako bom našel ulico, ki jo imam iz previdnosti napisano na treh listkih? In kako bo z delom? Kajti trdno sem se odločil, naj opravim z očetom tako ali drugače, poiskal si bom delo v Merlewaldu, kot se imenuje kraj Molankinega, torej tudi očetovega bivanja. Ali bomo prav kmalu tu živeli vsi skupaj ali pa bom tako dolgo pritiskal na očeta, da se bova vrnila na Strmec. Kakor sem zvedel, ni težko za delo, skrbelo me je le, kako se bom sporazumel z rudarji in pazniki, sploh z ljudmi. Ali ne bo tako, kot je bilo spočetka v Donawitzu? Ne, tako ne bo, sem se zavrnil. Tedaj sem bil še zelenec, v vsakem pogledu. Od tedaj je minilo več ko poldrugo leto. Dva rudnika sem spoznal, ko sem prej že okusil, kakšno je delo v železarni. Starejši sem in močnejši, tudi večji, nič mi ni osem ur nalagati premog; upal bi si že vzeti v roke kramp in sveder* Jame sem se navadil, kot se hlapec navadi hleva, kjer pozimi preživi vse dneve in noči. »Kako daleč je še do Merlevvalda?* sem vprašal priletni ženski, ki sta na prejšnji postaji vstopili, sedli nasproti in govorili nemški, kot sem dognal po nekaj besedah, ki sem jih razumel. »Takoj bomo tam," je odgovorila ena izmed njiju v nemščini, ki sem jo prav dobro razumel. »Prva postaja je Arnold, potem pride Merlewald." »Ste rudar?* je vprašala druga, v prav tako razumljivi nemščini. »Sem. Ste vi od tam?* »Domačinki." »Pa znate nemški?" »Pri nas je več nemškega ko francoskega, na meji smo in od konca vojne smo bili pod Nemčijo.* »Jemljejo rudarje?* »Vsak dan prihajajo, z vseh strani, a jih je še premalo." »Za delo torej ne bo težko?" »Kje neki! Ste iz Avstrije?" »Ne, iz Jugoslavije.” »Poljakov in Jugoslovanov je največ. Dobri delavci so." Opogumil sem se in vprašal po očetu in Molanki. Ženski ju seveda nista poznali, a ulica, ki sem jo imel napisano, jima je bila znana. Povedali sta mi, kako pridem do nje. Na postaji, kamor smo se zares prav kmalu pripeljali, sta mi pokazali, v katero smer naj krenem. Zadel sem kovček na rame in jo mahnil po široki ulici, ki je vodila do velikega poslopja in še dalje navzgor. V Eibisfeld sem prišel brez vsega, zdaj sem imel tako težak kovček, da me je kmalu začel žuliti in sem ga moral predejati na drugo ramo. Merle-wald je bil drugačen kraj kot Eibisfeld, tudi ljudje so bili videti drugačni, čeprav so zares večinoma govorili čudno spakedrano nemščino. Hiše so bile poslikane s kričečimi barvami, ljudje so govorili glasno in tudi z rokami. Samo v nečem je bil ta francoski kraj podoben tako Eibisfeldu kot Kotlachu: bil je prav tako sajast in umazan. Tam na hribu nad rudarsko kolonijo so stala siva tovarniška poslopja in iz dveh visokih, počrnelih dimnikov se je valil gost, črn dim. V koloniji ni bilo kričeče poslika- nih enonadstropnih in dvonadstropnih h& vrstile so se sive pritlične hiše z zeleni1111 ali rjavimi vetrnicami, ki so bile večinom0 zaprte. Rudarske kolonije so torej po vse*11 svetu enake! V hiši stanujeta, kakor se"1 takoj presodil, spodaj dve družini, vsak0 ima najbrž po dve sobici in kuhinjo, na p stiešju pa tudi po dve družini, ki imata *e sobico in kuhinjo. Tako je bilo tudi v Eit»is' teldu in Kotlachu. Razlika je le v tem, ima tu vsaka hiša vrt in da so ulice asfo1' tirane. Na ulici so se podili otroci, ki kričali v vseh mogočih jezikih le slovensK ga nisem slišal; rudarji so odhajali iz gost^ domov na kosilo, ženske so se vračale opravkov ali iz trgovin. Stopal sem vse p°, časneje, ne samo zaradi vročine, marv® bolj zato, ker mi je postajalo vse tesn®j° pri srcu. Naj treščim s kovčkom na rame1" v njuno stanovanje? Kaj naj rečem, kok0 naj začnem? Tam ne bosta samo Molan1* in oče, tam bo tudi Martiča pa Nejče ’ morda še kak otrok, ki sta ga dobila *0 nji čas. Najbrž so prav zdajle pri obed Sprva ne bodo verjeli svojim očem; me bodo morda povabili k mizi. Odreči n bom mogel, kosil bom z njimi, jim prip°v doval, kako je v Westfaliji in v Avs*'«; morda bodo vprašali tudi po Strmcu Podlogu, še posteljo mi bodo morda P ^ nudili, Molanka je ljubezniva ženska, * slutila bo, čemu sem prišel. S tem mi zavezala roke. (Se nadaljuje) marec 1959 S lev. 13 (880) — 7 MARK T W A I N : URA Moja nova ura je tekla poldrugo leto. ni zaostajala niti prehitevala. Mislil sem da je nezmotljiva v ocenjevanju in božanju časa. Toda nekega večera je n|Sem navil in ura je obstala. Nastavil sem 10 kar tako približno, naslednjega dne pa !em jo odnesel v delavnico najboljšega Urarja, da bi mi jo točno nastavil. Sam šef klavnice mi je vzel uro iz rok in jo začel Urejati. Nato je rekel: . »Zaostaja vam za štiri minute. Potrebno ,e Premakniti regulator." Poskušal sem mu to preprečiti in mu poleniti, da deluje ura popolnoma točno, J°da bilo je vse zaman. Ta puhloglavec j6 videl le, da ura zaostaja za štiri minute 'n da je treba regulator nekoliko premakniti. In ura je začela prehitevati. Vsak dan je |-edalje bolj prehitevala. Po dveh mesecih ie prehitela vse mestne ure. Odšel sem k urarju, da mi uro regulira. L*rar me je vprašal, če sem dal uro že kdaj 'f Popravilo. Odgovoril sem mu, da nisem, *er popravilo ni bilo potrebno. Urar je uro dovešče pogledal in jo pričel razstavljati. oko si je nastavil nekakšno okroglo ^•Otlico in pogledal v mehanizem. Nato mi ie rekel, da je treba uro očistiti. Od tedaj mi je pričela ura zastajati. Tik-Hala je počasi kakor pogrebni zvon. Vla-so mi začeli uhajati, prihajal sem presno na sestanke in tudi na kosilo sem Prihajal vedno prepozno. Moja ura je tri dni razpotegnila v štiri in s tem pripomogla, dn mi je menica zapadla v protest. Ponovno sem šel k urarju. Ta je uro raz-dQvil na kose in rekel, da je valjček „na-, ekel”. Popravil ga bo v treh dneh. Potem ie tekla ura razmeroma dobro, toda samo razmeroma. Pol dneva je tekla kot pooseb-,er>a hudoba, škripala je in ropotala in ko ,0 i° te muhe minile, je pričela biti kot še ^Qbena ura na svetu. V tej drugi polovici dneva je pričela zastajati, dokler je niso ,°nitele vse ure v mestu, ki jih je prej pre-' In tako je po štiriindvajsetih urah °rle prispela točno na cilj. Ponovno sem jo odnesel k tretjemu urarju. Ta mi reče, da se je prelomila glavna os. Odgovoril sem mu, da me veseli, če le ni nič hujšega. Po pravici povedano pa nisem imel niti pojma, kaj je to glavna os, toda kako se naj osramotim pred neznanim človekom? Glavna os je bila popravljena, toda kar je ura na eni strani pridobila, je izgubila na drugi. Nekaj časa je tekla, nato pa je obstala. Nato je začela ponovno teči, toda tako, kakor se ji je pač zahotelo. Po nekaj dneh sem jo ponovno odnesel k nekemu drugemu urarju. Tudi ta jo je razstavil na kose. Premeščal je ruševine moje ure in mi nato rekel: „Zdi se mi, da nekaj ni v redu s špiralo." Pobrskal je z nekakšnimi pincetami po uti in jo ponovno sestavil. Zdaj je ura tekla dobro, le da sta se vedno tedaj, ko je manjkalo deset minut do desete, kazalca zapletla kot škarje in nato skupno nadaljevala pot. Ponovno sem jo odnesel na popravilo. Urar mi je rekel, da se je steklo upognilo in da vzmet ni dobra. Dodal je, da bo treba zamenjati tudi del kolesja. Vse to je popravil in ura je pričela delovati izredno dobro, le da je včasih nenadoma začela brenčati kot čebela in kazalca sta se pričela tako vrteti, da ju nisi mogel prepoznati. S težkim srcem sem ponovno stopil k nekemu urarju. Gledal sem ga, ko mi je uro razstavljal na kose. Stvar je postajala resna. Uro sem kupil za 200 dolarjev in zdi se mi, da sem za popravilo dal že tri tisočake. Medtem ko sem opazoval urarja, kcko je delal, sem v njem prepoznal starega znanca iz mladih let — ladijskega strojnika in celo slabega strojnika. Pozorno je pregledal vse, dele ure, kot to delajo drugi urarji, in nato izrekel svoje mnenje prav tako tehtno kot to delajo drugi urarji. „Preveč je pare... Na varnostni ventil je treba pripeti uteži" Kar na mestu sem ga treščil po glavi in ga pokopal na lastne stroške. MIA J E R T Z: Višek slave! ^Lev Debelorepec je bil nekoliko nelevji $|V' Le zelo redko se je odpravljal na po-°Vr>a pota po džungli. Puščava se mu je e'a vedno pusta. In najraje je ležal v ?Vpi' stanovanjski votlini ter je sanjal. Kar Ho predse. Bil je čuden lev. jegov stari oče Grivač je to zaskrblje- 1,0 gledal: 'G čem pravzaprav sanjaš?” je vprašal belorepca nekega dne. ^'Sanjam o tem, da bi postal slaven,” je dvoril Debelorepec. r ^ mladi levi sanjajo take reči. Debelo-loPec pa ni bil samo lev, temveč se je ce-todil v levovem znamenju. Stari oče Gri-je to vedel. ^ ''^Qj mi no svojo prednjo šapo in jaz ti PlT| iz nje prerokoval," je dejal Debelo-„V tem sem zelo dober!" k ^belorepec je pomolil Grivaču svojo ša-^ Grivač se je zatopil v študij linij na ša-l^enadoma se mu zasvetijo oči: ■ "Pozdravljen bodi, o lev Debelorepec!" 16 Vzkliknil. ,,v-ernu?” je vprašal Debelorepec. ^"Nekoč boš postal tako slaven kot še no-j • 'ev Pred teboj. Milijoni mož te bodo V'^ali. Milijoni mož si bodo želeli, da bi lahko bili na tvojem mestu. Milijoni in milijoni!" Debelorepec je bil kot elektriziran: »Morda me bodo vzeli k filmu kot mojega ko-lega-leva od Metro-Goldwyn- Mayerja?” je vprašal. Še bolj slaven boš postal!” je dejal Grivač mistično. »Morda me bodo dresirali in bom smel v cirkusu delati devet in polkratni smrtni salto od nazaj naprej? Brez mreže, seveda?" »Postal boš še slavnejši!" je dejal Grivač. »Ali bom morda prodan v londonski živalski vrt in bom smel jesti kraljici iz njenih lastnih kozličjekožnih rokavic?" »Še bolj slaven boš postal," je dejal Grivač preroško. »Vsi možje vsega našega planeta ti bodo zavidali: žareče, fanatično, ekstatično. Vsi možje bi radi takoj s teboj menjali ali celo umrli, samo da bi lahko bili na tvojem mestu. Vsi skupaj." Debelorepec je planil pokonci: »Torej povej mi že, stari oče Grivač, zakaj bom nekoč splezal tako prav na vrhunec slave. Kaj bo iz mene. Kaj?” Grivač je vstal. Njegove oči so se magično svetile. »Oh — ti Debelorepec" — je dejal jasnovidno, »boš nekoč še predposteljnik Gini Lollobrigidi!" DOMISLICE k e H strupena drevesa imajo lahko slad-' Hleže. „» **. Qi najboljšega sena. * , 1 Marjetici se je zataknilo sredi pesmi-' i° je še ravnokar pogumno deklami-kdj,. ' Velika ali majhna nesreča? Velika: 1 Pesem je bila njeno življenje. Sl * krjfj^ ° s*var razburi, dobra sproži mnogo počitek na višinah, zadovoljen povratek prijetno utrujenega v mehko temino noči . . . * Nobenega dne mladosti, ampak mladost si želim nazaj. * Tudi najbolj kisel pot pade kot biser s čela. * V trenutku, ko dosežeš zaželeni cilj, bo le-ta spet samo etapa na poti k novemu cilju. * Pol *Čen' Logar življenje je podobno | anju: radosten start, krepek marš, Prenekateri mladenič, ki je hotel zavojš-čiti svet, je naposled kot starec našel ta svet v vrtičku. ZLOČINI OBTOŽUJEJO: Pekel v Treblinki Ko sem slišal o tem bitju, ki ga je očividno tudi rodila ženska, so se mi stvari, katere so pripovedovali o njem, zdele nemogoče in neverjetne. Ko pa so mi neposredne priče osebno ponovile vse te trditve in ko sem ugotovil, da te pripovedujejo o Tzepfovih zločinih kot o eni izmed nadrobnosti, ki nikakor ne presegajo splošnega okvira in običaja načina življenja v treblinškem peklu, sem verjel, da je tako bitje res živelo. Tzepfova dejanja so bila potrebna; prav ona so povzročala v obsojencih tisti duševni šok, ki je s svojo alogično krutostjo zlomil njihovo voljo in zavest. Bil je koristen in potreben vijak v ogromnem stroju fašističnega režima. Nikakor se ne smemo prestrašiti, da je priroda poslala na svet izrojence te vrste, zakaj v organskem svetu nastajajo razne pokveke in njim ustrezajoči duševni in nravni izrodki. Strašno je samo to, da so ta bitja, ki bi jih bilo treba osamiti in opazovati kot posebne psihološke pojave, lahko živela v neki državi kot dejavni državljani. Njihove blazne ideje, njihovo bolezensko duševno stanje, njihovi pošastni zločini tvorijo pač tisti element, ki ga fašistična država potrebuje. Sto-tisoči takih posameznikov so bili stebriči, ki so podpirali kot temelj hitlerjevsko Nemčijo. Taka bitja, oblečena v uniforme, oborožena, okrašena z odlikovanji, so bila cela leta popolni gospodarji življenja evropskih narodov. Zaradi njih nas ne bodi groza, pač pa se moramo zgroziti nad državo, ki je dopustila, da so smela ta bitja zapustiti svoje brloge, priti iz mraka in podzemlja in postati neobhodno potrebna, koristna in nenadomestljiva v Treblinki blizu Varšave, v Majdanku pri Lublinu, v Belžecu, v Sobiboru, v Ošwiecimu, v Babjem Jaru, v Domanevki blizu Odese, v Trostianetu pri Minsku, v Ponarjah na Litavskem, v stotinah ječ, delovnih taborišč, kazenskih taborišč in na raznih moriščih. Tak ali drugačen tip ne pade ljudem kar z neba; državni ustroj nastaja iz materialnih in idejnih razmer, ki vladajo v narodih. In prav zaradi tega se je treba zamisliti v ta pojav, zato se je treba tembolj zgroziti nad njim . . . Pot med „linami“ in trgom smrti je trajala dve do tri minute. Pognani od udarcev in splašeni od kričanja so naposled dosegli tretjo postajo. Tu so se za trenutek ustavili in začudeno zrli predse. Pred njimi je stalo lepo, kamnito, z lesenimi okrasi opremljeno poslopje, spominjajoče na antičen tempelj. Pet širokih betoniranih stopnic je vodilo k nizkim, vendar zelo širokim, masivnim, okusno izrezljanim vratom. Pred vhodom so rasle cvetlice in stale vaze. A vsenaokrog je vladal nered — povsod si videl kupe sveže nakopane prsti, velik stroj za izkopavanje je skripaje vrtil svoje jeklene klešče in metal iz zemlje cele tone rumenkaste peščene prsti; prah, ki je nastajal pri tem, se je razgrnil kakor zavesa med soncem in zemljo. Trušč tega velikanskega stroja, ki je od jutra do večera kopal ogromne jame, se je spajal z besnim lajanjem celega tropa nemških ovčarskih psov. A obeh strani tega hrama smrti je tekla ozka proga, po kateri so možje, oblečeni v široke jetniske kombineze, poganjali majhne vagone. Tedaj so se počasi odprla vrata hrama smrti in na pragu sta se pojavila dva pomagača SS-ovca Schmitta, šefa tega kombiniranega podjetja. Oba sta bila znana sadista in ma-niaka: eden je bil velik, širokopleč, star kakih trideset let, zagorelega obraza, črnolas; ta je bil ves vzburjen od čudne veselosti. Drugi je bil mlajši, nizke rasti, kostanjevih las; lica so mu bila rumenkastobleda, kakor bi bil nasilno požrl dozo akrikina. Večji je imel v roki masivno, meter dolgo plinsko cev in pendrek, drugi pa je bil oborožen s sabljo. V tem trenutku so SS-ovci spustili z verige dobro dresirane pse, ki so se vrgli na množico in začeli trgati meso s teh nagih ljudi. SS-ovci so pri tem divje vpili in suvali s kopiti pušk ženske, ki so nepremično, kakor okamenele obstale na stopnišču. V notranjosti poslopja so Schmittovi pomagači podili nesrečneže v plinske celice, katerih velika vrata so bila na stežaj odprta. V tem trenutku se je pojavil Kurt Franz, eden izmed poveljnikov Treblinke. Vodil je na vrvici svojega psa Barija. Njegov gospo-dar ga je z.dresiral za poseben namen: ta pes se je vrgel na žrtev in ji odgrizel spolovila. Kurt Franz je napravil svojo kariero v taborišču. Začel je kot podčastnik SS-ovcev in se povzpel do čina Untersturmfiihrcrja. Ta SS-ovec je bil star kakih trideset let; bil je visok in slok in ni samo pokazal posebne nadarjenosti za organizacijo takihle verižnih pokoljev, marveč je vprav oboževal svoj poklic in se je imel za nepogrešljivega v Treblinki, kjer je vsako stvar neumorno nadzoroval. Bil je v nekem smislu celo teoretik takega krvništva, saj je rad pospeševal svoje delo, utemeljeval njegov smisel in pomen. Dobro bi bilo, če bi se v teh strašnih minutah pojavili pred plinsko usmrčevalnico vsi tisti, ki zagovarjajo hitlerizem, češ da je bolj „hu-man“, kakor trde o njem nasprotniki; prišli naj bi seveda kot opazovalci, da bi lahko obogatili svoje pridige, knjige in članke z novimi argumenti. Velika je moč človečnosti in človečnost ne umre, dokler ne umre človek. In kadar nastopi kratko, vendar strašno zgodovinsko razdobje, ko triumf ir a beštija nad človekom, ohrani človek, ki ga beštija ubija, vse do poslednjega diha svojo duševno moč, jasnost svoje misli in ogenj svoje ljubezni. A beštija, ki ubija človeka, ostaja tudi v zmagoslavju samo — beštija. Človeka pretrese do dna duše, tako da zgubi spanje in vso spokojnost, če sliši pripovedovati, kako so treblinški živi mrtveci ohranili vse do poslednje minute svojo človečnost, svojo dušo. Pripovedovali so o ženah, ki so skušale rešiti svoje sinove in so tvegale velika, brezupna dejanja; o mladih materah, ki so zavijale svoje dojenčke v ogrinjala in jih skušale prikriti z lastnim telesom. Nihče ne ve in ne bo nikdar zvedel njihovih imen. Pripovedovali so nam, kako so desetletne deklice z naivno modrostjo tolažile jokajoče starše; o malčku, ki je vpil pred vhodom v plinsko sobo: „Rusi nas bodo maščevali, nikar ne jokaj, mama!" Nihče ne ve in ne bo nikdar zvedel, kako so se imenovali ti otroci. Pripovedovali so nam o možeh, ki so se spustili v boj z ogromno premočjo SS-ovcev, oboroženih z avtomatičnim orožjem in z granatami, in kako so ti uporniki umirali stoje in njih prsni koš je bil preluknjan od desetke krogel. Pripovedovali so mi o mladem možu, ki je iztrgal nož SS-ovskemu častniku, o mladeniču iz varšavskega ghetta, ki mu je po nekem čudu uspelo skriti pred Nemci granato in jo je že tedaj, ko so obsojenci stali goli, vrgel v tolpo morilcev. Pripovedovali so o spopadih, ki so trajali vso noč; z ene strani so bili sami obsojenci, z druge stražniki in SS-ovci. Do jutra so prasketale puške in pokale granate, in ko je vzšlo sonce, je bil ves trg pokrit s trupli mrtvih bojevnikov, in ob vsakem je ležalo njegovo orožje — kak drog, ki ga je bil iztrgal iz železne ograje, nož, britev. Nikdar nikoli ne bo nihče zvedel imen poginulih. Pripovedovali so o krepkem dekletu, ki je na „poti brez vrnitve“ iztrgalo stražniku karabinko in se hrabro borilo zoper desetko SS-ovcev, ki so se vrgli nanjo. Dve izmed teh zveri sta bili ubiti, tretji pa je bila v' boju zdrobljena roka. Ta se je vrnil v Treblinko enorok. Strašno je bilo trpinčenje in kazen, ki je zadela ubogo dekle. Nihče ne pozna njenega imena in nihče ne časti njenega spomina. Ali bo res ostalo takof Hitlerizem je u-grabil tem ljudem dom in življenje, hotel pa jih je tudi izbrisati iz. spomina človeštva. Toda vsi oni — matere, ki so krile svoje otroke z lastnimi telesi, otroci, ki so skušali otreti solze svojih staršev, ti, ki so se borili z. noži in metali granate, oni, ki so padli v nočni bitki, pa tisto nago, kakor boginja iz starogrške mitologije lepo dekle, ki se je borilo zoper desetorico človeških beštij — vsi, ki so izginili v ničnost, so za večno ohranili mnogo lepše ime kakor hitlerjevci in himmler-jevci, ki ga niso mogli zagrebsti niti v zemljo — namreč ime človeka. Zgodovina bo mogla vsekati na njihov mavzolej besedo: ,,Tu počiva človek." Prebivalci vasi Vulka, ki je najbližja Treblinki, so nam pripovedovali, da so žene, ki so jih ubijali, pogosto tako neznansko kričale, da so vaščani kakor blazni tekli v gozd, samo da bi ne culi teh strašnih krikov. Vpitje umirajočih je prodiralo skozi zidove in se širilo po nebu in po zemlji. Če je za hip utihnilo, se je kmalu oglasilo znova, prav tako strašno, presunljivo, vrtajoče do kosti, do možgan, v dušo. In to se je ponavljalo tri ali štirikrat na dan. (Nadaljevanje) Pomladanski izlet Zveze koroških partizanov (Nadaljevanje z 2. strani) Pozno ponoči smo prjspeli no Polževo, kjer so pripravili za nas prenočišča. Vesela in vzpodbudna partizanska pesem in zvoki harmonikaša-domačina, je povzročilo, da je bila noč prekratka. Nekateri so vzdržali kar do ptičjega petja. »Saj nismo prišli v Ljubljano spat', je dejal eden izmed starih koroških borcev. Tovariških razgovorov in vzbujanja spominov na težke dni borbe ni bilo ne konca ne kraja. Naslednji dan smo obiskali cerkev Urha, kjer so belogardisti med vojno na poziv italijanskega in nemškega okupatorja zverinsko mučili zveste borce za svoj narod, ujete partizane in partizanke. Tam je sedaj muzej, poleg tega pa mogočen spomenik v čast in v spomin pomorjenim domoljubom. Obiskali smo tudi vzorno urejeno partizansko grobišče na Žalah, nato pa Gramozno jamo, kjer so med okupacijo postrelili kot talce na tisoče slovenskih bratov in sestra. V lihem spominu smo se klanjali dragocenim žrtvam, ki so mučeniške smrti žrtvovale najdražje, svoje življenje, za življenje slovenskega ljudstva in mir v svetu. V muzeju NOB v Cekinovem gradu so shranjene slike, pisani in originalni dokumenti iz slavne in krvave borbe za svobodo v letih 1941—1945. Dokumenti so napravili na nas vse globok in nepozaben vtis. Na pergamentni koži so zapisana imena slovenskih narodnih heroiev, med katerimi smo našli tudi imeni Lenarta-Pasterka iz Lobnika pri Železni Kapli in Matijo Vernik-Tomaža iz Bistrice v Rožu. Veličasten vtis na nas je napravila tudi nova impozantna zgradba Ljudske skupščine. Moderna, za oko mikavna, trinadstropna zgradba je zgrajena povsem iz domačega gradbenega materiala. V reprezentativno zgradbo pa so vložili svoje odlične sposobnosti edinole domači delavci in arhitekt. Palača je spričevalo visoke sposobnosti slovenskega ročnega in intelektualnega delavca ter v ponos vsemu slovenskemu Dentlska Helena Galič Celovec, Klagenturt Bahnhofstrasse 38b/l. zaradi obnavljanja ordinacije ne dela do 14. aprila 1959. Obenem želi vsem cenjenim pacientom veselo Veliko noči ljudstvu. Takih zgradb le še težko najdemo kjer koli v Evropi. V zgradbo je vloženih 2500 kvadratnih metrov marmornatih plošč domače proizvodnje. Največja vrednota pa je, da so jo zgradili za svojo ljudsko oblast, ki si jo je slovensko ljudstvo priborilo v štiriletni borbi in revoluciji na življenje in smrt. Čudovito lepe treske v veliki dvorani sprejemnice ponazorujejo zgodovino slovenskega naroda vse od rimske dobe, avstro-ogrskega gospostva do najnovejšega časa. Prikazujejo dobo turških vpadov, kmečkih puntov, čas Prešerna, Levstika in Cankarja ter zgodovino komunistične partije Slovenije, ki je povedla slovensko ljudstvo v zmagoslavno revolucijo in izgrpdnjo socializma. Naša skupina je bila pri gledanju slik tiha in zamaknjena kakor v svetišču, le tu in tam si slišal pridušen vzklik: Prekrasno, slovenski narod, mnogo si pretrpel in prestal, danes pa žanješ uspehe svojega truda in žrtev! Hvaležni smo se poslovili od naših dragih tovarišev ZBS, ki so nam pripravili in omogočili zanimivo in poučno bivanje na našem izletu v Ljubljani. Videli in dognali smo mnogo, občudovali napredek in vsestranski gospodarski razvoj socialistične države. Nadejamo se, da bodo zdrave korenine socializma pognale tudi pri nas in bo prišel čas, ko bo odpravljeno izkoriščanje človeka po človeku in zatiranje malega naroda po velikem, kajti v izgradnji pravega človečanstva, gojenju bratstva in prijateljstva so tiste sile, ki so sposobne, da prinesejo mirno, pravično in enakopravno sožitje med narodi, posebej tudi na naših koroških tleh. Zveza koroških partizanov se v imenu vseh udeležencev lepega, prijetnega in poučnega izleta tem potom prisrčno zahvaljuje za izkazano tovariško gostoljubnost tovarišem glavnega odbora Zveze borcev in jim prožimo roko preko naših gora. Izlet v prvem dnevu letošnje pomladi nam bc vsem ostal dolgo v lepem in trajnem spominu. Gašper V Trstu so obnovili proces proti partizanom V Trstu so v torek obnovili sodno obravnavo proti šestim partizanskim voditeljem iz Furlanije, ki so obtoženi, da so aprila 1945 ustrelili 11 vodilnih fašistov. Prva obravnava proti obtožencem je bila že decembra leta 1955 pred porotnim sodiščem v Vidmu. Takrat sta bila dva partizana obsojena vsak na 20 let ječe. Ostali so bili oproščeni. Sedanjo sodno obravnavo so obnovili, ker so se obtoženci pritožili. Obtožbe na procesu zastopa bivši pravosodni minister tašistične republike. Sodišče je sprejelo odgoditev obravnave za nedoločen čas, da bi bivša komandanta divizij .Garibaldi* in .Osopo" pozvali, naj pojasnita, kako je sploh prišlo do ustrelitve enajstih tašistov. Znano je, da so bivši partizanski poveljniki pustili ustreliti vodilne fašiste zaradi tega, da bi preprečili, da bi nemške čete na svojem umiku iz Italije vdrle v Pordenone in osvobodile fašiste. Zato so iz večje skupine zloglasnih fašistov izločili skupino najbolj zagrizenih zločincev, ki so s svojimi fašističnimi zločinstvi zakrivili smrt neštetih nedolžnih žrtev. Obramba partizanov zato upravičeno poudarja, da so se partizanski voditelji odločili za ustrelitev tašistov spričo posebnega vojaškega položaja in ne pa, kakor trdi obtožba, iz kakih osebnih nagibov. Nerazumljivo je dejstvo, da sodišče pripušča zastopstvo obtožbe visokemu ministru proslule fašistične države, torej da ga sploh upošteva. DRUCKEREI, KLISCHEEANSTALT Roman Ritter PAPIERHANDLLNG KLAGENFURT, Burggasse S, Tel. 21-08 Že sedaj veliko zanimanje za beograjski velesejem V dneh od 23. avgusta do 2. septembre bo v Beogradu tretji sejem tehniških dosežkov. V poslovnih krogih Jugoslavije in tudi v inozemstvu vlada že sedaj veliko zanimanje za ta sejem. Razstava bo obsegala poleg prikaze strojne, mehanične in električne industrije tudi razstavo opreme in strojev za gradbeno dejavnost, za tovarne gradbenega materiala in obrt. V okviru tehničnega velesejma bo tudi prva mednarodna razstavo elektrotehnike ter prikazana razvoj avtomobilske in motorne industrije v Jugoslaviji v letu 1959. Udeležbo na beograjskem velesejmu sO; zagotovila že števila podjetja iz Zahodne Nemčije, Italije, Francije, Švice, Švedske drugih držav ter si zagotovile razstavno površino. Države, ki se zanimajo za trgovino z Jugoslavijo, bodo odprle posebne informacijske urade. Lani jfe poslovalo devet tekih uradov, letos jih bo pa še več. I Jabolčna in hruševa drevesca ter vinske trte oddaja drevesnica ing. Marko P o I z e r na Vazah, pošta št. Vid v P. — St. Veit i. J. Vsem znancem in prijateljem želi vesele velikonočne praznike MODNI SALON Franc Haderlap CELOVEC - KLAGENFURT Tarviser Straiše 100, Telefon 21-23 Krnin Munch TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM Celovec - Klagenfurt Villncher Strnile 187, Telefon 58-05 RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Soboto. >t. moreč: I. program: 6.00 Jutranji koncert — 8.00 Pevski koncert — 8.45 Sirni pisani svet — 9.00 .Križev pot’, Kuchling (slov.) — 14.00 Pozdrav nate — 15.20 Vstajenje na Vzhodu in Zapadu — 16.30 Mladinska oddaja — 17.30 Postne pesmi — 18.50 Beethoven: .Fidelio”, opera — 21.30 Naša radijska družina. II. program: 8.20 Glasbeni spored — 9.15 Ti in žival — 10.00 Egipt danes — 11.00 Ljudske melodije — 13-30 Znameniti umetniki — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Mladinski koncert — 16.00 Popoldanski koncert — 17.30 Pasionska igra: Vstajenje — 19.15 Živeti in živeti pustiti — 20.00 Veliki operetni koncert. Nedelja, 29. marec: 6.10 Vesele melodije — 7.30 Velikonočne pesmi (slov.) — 8.15 Oddaja za praznik — 9.00 Jutranje melodije — 11.15 Prijetni velikonočni sprehod — 11.30 Muzikalični biseri — 13.45 Noč Številnih kresov — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Igra za otroke — 17.05 Plesna glasba — 18.30 Gozd in travnik — 19.00 Spori — 19.45 Zvečer ob peči — 20.10 „Hapy-end”, komedija. II. program: 7.05 Veseli velikonočni zvoki — 8.00 Spomlad v ljudski pesmi — 9.10 Operni koncert — 11.15 Papež podeljuje velikonočni blagoslov — 13.15 Glasba po kosilu — 15.00 Operetni ABC — 16.00 Plesna glasba — 16.30 Popevke — 19.10 Velikončna parada — 19.45 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 .Ali poznaš deželo, kjer limone cvetijo”. Ponedeljek, 30. marec: I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 Voščila (slov.) — 8.15 Zdaj zeleni, kar zeleneti more — 9.00 Moderna zabavna glasba — 10.00 Operni koncert — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Muzikalični desert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Neumna račka — 17.05 Zabavna glasba — 19.00 Športna poročila — 20.10 .Hudi duh Lumpacivagabundus”. II program: 7.05 Zdaj rastejo zemlji velika krila — 7.50 Pison spored melodij — 10.05 Koncert — 12.30 Glasba za godala — 13.15 Operni koncert — 15.00 Operetni koncert — melodije, ki jih nikdar ne pevci od včeraj. Torek, 31. marec: I. program: 8.00 Ljudstvo muzicira — 8.45 Domači zdravnik — 14.00 Poročila, objave. K 150-letnici rojstva Nikolaja Vasiljeviča Gogolja (slov.) — 14.45 Mojstri pesmi — 16.00 Igra ansambel Alfred Scholz — 16.30 Komorna glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 20.15 .Nižava”, muzikalična drama. II. program: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Križišče — 9.40 Dopoldanska glasba — 14.40 Avstrijska lirika — 15.30 Zveneči mozaik — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zabavna glasba — 17.15 Brali smo za vas — 19.30 Dobra ura — 20.00 Pisan večer — 21.00 Štirje proti štirim. Sreda, 1. april: I. program: 8.00 Mi pojemo in pripovedujemo od deželi Drave — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Domači vrt. Kar želite, zaigramo (slov.) — 14.45 Glasba za mladino — 16.00 Zabavne melodije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 17.55 Ko ozeleni, ko postane lepo — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Življenje polno glasbe: Klaus Wust-hoff — 21.00 O tem se lahko govori. II. program: 8.20 Zabavni glasbeni spored — 9.35 Poznana dela velikih mojstrov — 14.40 Prosti čas, ki ga mislim — 15.30 Munchenski umetniški orkester — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 17.55 Pretežno od včeraj — 19.30 .Poroka”, komedija Nikolaja Gogolja — 21.00 Zaupne melodije. četrtek, 2. april: I. program: 8.00 Zveneče platno — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. V aprilu leta . . • (slov.) — 14.30 Koncertna ura — 14.50 Prav za vas — 16.30 Harmonija sveta — 17.10 Popoldanski koncert — 18.15 Oddaja za delavce — 18.30 Mladinska oddaja — 20.15 Alpskogorska lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela. II. program: 8.10 Tako zveni v Avstriji — 9.35 Poznana dela velikih mojstrov — 14.15 Znameniti orke- stri — 14.40 Zrcalo žalosti — 15.30 Dela avstrijskih komponistov — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.55 Zabavni koncert — 19.30 Kdo je kdo? — 20.00 Zveneči filmski magazin — 21.00 Operni koncert. Petek, 3. april: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Pesmi in narečje s Koroške — 14.00 Poročila, objave. Akustični mladinski list (slov.) — 14.45 Komorna glasba — 16.00 Glasba Nica Dosfala — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba Oscarja Stravssa — 17.55 Aktualni kmečki humor — 18.10 Prosti čas je dragocen — 20.15 .Druga pot", igra — 22.10 Plesna glasba. II. program: 8.20 Pisan glasbeni spored — 9.35 Poincrna dela velikih mojstrov — 13.30 Za ljubitelje oper — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Glasba za mlade zaljubljence — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Glasba za delopust — 19.45 Za ljubitelje gora — 20.00 Pozdrav z Dunaja — 21.15 Lepe melodije — tepi glasovi. Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Sobota, 28. 3.: 19.30 Bilanca meseca — 20.20 .Sedem na en mah”, prenos iz Nemčije. Nedelja, 29. 3.: 11.15 Prenos iz Rimo: „Urbi et orbi" — 17.00 Kasperlnove pustolovščine — 17.40 .Elmer, pilot balona”, film — 19.45 Portret avstrijskega glasbenika J. M. Hauerja — 20.20 Kanada — dežela se predstavi — 20.45 .Turandol", princeska s Kitajske — fragikome-dična pravljica — prenos iz Nemčije. Ponedeljek, 30. 3.: 17.00 ,Fury”, pustolovščina konjička — 17.20 Zgodovina risanega filma — 19.45 Aktualni šport — 20.00 .Charleysova teta", burka v treh dejanjih. Sreda, 1. 4.: 17.00 Pouk o risanju — 17.30 .Deset malih palčkov” — 17.40 Svet pletene mode — 19.30 .Napad v pristanišču”, film — 20.15 Sodobna satira — 20.30 .Zrcalo pred obrazom", pisan zabavni spored. Četrtek, 2. 4.: 19.30 .Plesalci iskani' — kratek film — 20.15 Življenje sv. Franca Assiskega — 20.50 .Mesec nad fjordom", prenos iz Nemčije. Petek, 3. 4.: 19.30 Enaindvajset — kdo je kdo? — 20.15 Prenos Ldwingerjevega gledališča. -----Radio Ljubljana umlhwm Sobota, 2t. marec: 5.00 Pisan spored — 8.05 Poje mladinski zbor — 8.30 Zabaven glasbeni spored — 9.30 Skladbe za razne instrumente — 10.10 Nekaj poskočnih domačih — 11.25 Z melodijami na izprehodu — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.00 Igra trio Avgusta Stanka — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Havajski zvoki — 12.40 Napevi izpod Pohorja — 13.30 Iz arhiva znanih tenorskih arij — 14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.30 Melodije za prijetno razvedrilo — 17.10 Glasbeni mozaik — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Godba na pihala — 18.45 Okno v svet — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Zabavni zvoki. Nedelja, 29. marec: 6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Vedri zvoki — 8.00 Srečanje ob potoku — radijska igra — 9.00 Igra ansambel Srečka Dražila — 9.15 Zabavna ma- tineja — 10.00 Se pomnite tovariši ... — 10.30 Otroci pojo in igrajo — 11.31 Igra zabavni orkester radia Zagreb — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 woščlla — 15.25 Poje ženski vokalni kvartet — 15.40 Sfravssovi valčki in polke — 16.00 Atomi in industrija — 16.30 Zbori in samospevi Marijana Kozine — 17.00 Igrajo veliki zabavni orkestri — 17.30 .Grad na morju”, radijska igra — 18.30 Koncert za violino in orkester — 20.00 Izberite popevko — 21.00 Večer lepih melodij. ! RADIO PROGRAM 16.00 Plesna glasba — 19.10 Male pozabim — 21.00 Veliki Ponedeljek, 30. marec: 5.00 Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik ^ 8 30 Ir oper Piotro Mascagniia — ».00 Pijani i/oki J Dravskega polja — 9.40 Iz lilmov in glasbenih revij ' 10.10 Orkestralna malineja — 1200 Alpski zvoki — t2^ Kmetijski nasveti — '2-25 Razigrana pihala — '2( Poje Lucio Taioli — 13-30 Poie komorni zbor univ«^ Vaparaisa v Čilu — '3-45 Zabavni ansambli igraj« ^ 15.40 Iz domače književnosti — 16.00 V svetu op«1**, melodij — 18.00 Radijska univerza — 18.50 ipO' ^ tednik — 20.00 Pisan spored zabavne glasbe — 2,1 Koncert komorskega orkestra radia Zagreb. Torek, 31. marec: S.00 Julran|i glasbeni spored — 8.05 Priljubljene rodne pesmi — 8.40 Potopisi in spomini — 9.20 i0.3i5 Domači napevi in poskočnice 5ego'C klaviatura — 10.10 Zabavna ruleta — 10.45 Za dom ^ žene — 11.00 Solistične skladbe — 11.30 Oddaja * otroke — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Znane pop®v^ — 14.00 Igra lller Pattacini s svojim ansamblom 1*' ^ Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 16.00 Za glasbe^ ljubitelje — 17.10 Zabavne melodije in popevke 18-Družinski pogovori — 18.10 Slovenski samospevi — 20- ■ Plesni orkester RTV Ljubljana — 20.30 .Mariana Pinedo ' radijska igra. Sreda, 1. april: 5.00 Pisan jutranji spored — 8.05 Glasbeno potovan^ ____ 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Zabavne melodij® pisanem sporedu — 10.10 Poje moški zbor iz Hrasti — 11.00 Belokranjski napevi — 12.05 Havajski zvoki 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pojo domači in tuji *° listi — 13.30 Venček narodnih — 15.40 Iz krvi rdeče • ^ — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob Pe*' — 17.30 Pesmi in plesi z juga — 18.00 Kulturna krof1'*1 — 20.00 Umberto Giordano: „Andr6 Chenier”, opera 4 dej. — 22.15 Pevci zabavne glasbe. Četrtek, 2. april: 5.00 Za dobro jutro — 8.05 Poje Ljubljanski kom°f^ zbor — 8.20 Melodije od tu in tam — 8.40 Potopi*^ ^ spomini - 11* . yjr Oddaja za cicibane — 12.00 Narodne za glas in ^ — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Za dobro volj® ^ 14.15 Turistična oddaja — 14.30 Voščila — 16.00 Ubr^, smo za vas — 17.10 Glasbene uganke — 18.15 Zob*3 „ potpourri — 18.45 Prehlad in prehladne bolezni —* * '^ Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — * Zvegla potepuhova — 21.30 Iz komorne zakladnice. Petek, 3. april: ^ 5.00 Pisan jutranji spored — 8.05 Solistična gla*k° ^ 8.40 Zabavna glasbena oddaja — 9.25 Veseli xy°^ r, 10.10 Orkester radia Ljubljana izvaja dela domačih ^ jev — 11.00 Za dom in žene — 11.10 Za ljubitelj® 1 ^ bavnih melodij — 12.00 Poje oktet bratov P«rna* ^ 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke — 13.30 zdrav iz Črne gore — 14.35 Poje baritonist yc Weede — 15.40 It svetovne književnosti — 16.00 glasbeno popoldne — 17.10 Za mlade ljubitelje 9 ^ — 17.25 Glasbena čajanka — 18.00 Radijski leksiko^. 18.10 Umetne in narodne poje moški zbor — 20.30 strska dela koncertne literature — 21.15 Oddaja o n’ in pomorščakih.