t Štev. 27. V Mariboru 5. julija 1883. Tečaj XVII. List ljudstvu v poclnli. -i '• Uhaja Tsak četrtek in velja 8 poštnino vred ln v Mariboru a pošiijH. njem na dom za celo leto 3 *!d.. la pol lat« 1 ffld HO kr.. za četrt let« 80 kr. — Naročnina se posi|ja oprarnlštru v dijaškem semenišču (Knabensemlnar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine Posaairtne llat« prodaj» kajigar Novak na velikem ttcu po o Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne spreje ■ ; ,,•-■>/ Za mmanila «j plačuje od navadne vrstice, če ae natiane eck:»t S kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr .-:•■.■;.■ ! 2. JULIJ. 1-JHil. Cesarja naj nam Bog živi! Veselje čuje se povsod, Sinovi zvesti tudi mi Obhaja se slovesni gorT Za vselej bomo Avstriji. Črez hribe, dole se glasi: Zanašaj se na nas vladar, Cesarja naj nam Bog živi. Življenje, kri Ti damo v dar! Stotine let minulo je, Razlegaj radost se povsod! Slovenec udje Avstrije, Praznujmo zdaj veseli god! Viharjev se nikol' ni bal, Črez hribe, d<51e naj doni : Cesarju zvest je zmir ostal. Cesarja naj nam Bog živi. FranCIškV IožefV VDanost presoj no prisega Danes V O no zVest SL «VeneC. C i ^J 2 JULIJ rjtx •<.X»o< T». ff jo Šestsloletnica Habsburška. Dne 1. julija preminulo je 600 let. odkar so pokrajine slovenske, zlasti Štajerska, pod vladarji iz preuzvišene hiše Habsburške. Veliko veselega pa tudi žalostnega se je v tem dolgem času pri nas dogodilo. Poprek pa se smemo med srečne šteti, to pa iz mnogih uzrokov. Vladarjem Habsburškim posrečilo se je okolo vojvodstev štajerskega, kranjskega in avstri jskega nabrati še mnogo drugih, deloma večjih dežel in vse zediuiti v veliko in mogočno cesarstvo. Vsled tega postalo je Štajersko nekako sredina vsem, dalečv proč od nevarnih mej državnih. Zato pa je Štajerska najmenje trpela po vojskah. Od" i. 168.1 do 1. 1797 tedaj celih 114 let naša dežela ni videla sovražnika, čeravno smo imeli mnogo bojev. Druge dežele so veliko trpele, ker so po raznih verstvih razdevane. Pri nas so skoraj sami katoličani. To se imamo zahvaliti vojvodom štajerskim iz Habsburške rodovi ne, ki niso trpeli rog5 L Iz Virštajna. (Letina — volitve.) Kar zadeva letino še hvala Bogu vse lepo kaže. Mnogi stari posestniki si zopet letos obetajo „vierundreisigarja" pridelati, ali bo težko, ker so že sedaj noči tako mrzle; toda Bog ga daj. Češenj je bilo srednje, ter niso bile posebno dobre, pravijo tudi, da to pomeni na grozdje. Češpelj in grušek bode malo, orehi in jabelka so močno polne. Podnebje in lega sadunosnemu drevju sta tukaj posebno ugodna, le škoda, da se posestniki še vse pi-emalo brigajo za njega. Bilo bi priporočati, naj bi se kje tukaj blizu ustanovila kaka podružnica novega cesarjevič Rudolfovega sadjerejskega društva ali da bi vsaj vsaki posestnik ud imenovanega društva bil. Tako bi si lahko več žlahtnega sadja oskrbeli. V 25 št, od 21. junija objavlja „Slov. Gospodar", kako čudno gospodari okrajni zastop Kozjanski. Temu se ni čuditi. Dokler bodo prijatelji Celjskega lisjaka gospodarili, si tudi ne upamo boljše prihodnosti. Na čigar stroške je predsednik okrajnega zastopa, ob priliki obč. seje že pretečeno leto trosil lisjaka po Virštaj-nu? Dobro bi bilo, da bi si premislili davko-plačilci tudi ob času volitev v okrajni zastop. Ker se tudi volitve za župana bližajo, toraj možje — bodite modri, ter volite si moža zna-čajnega, ki bode vedel sam gospodariti, ne le za se, ampak tudi za blagor občine! Iz Gutštajna. (Šulferajn.) Znana po-A-est od orjaka, kateri je z vso svojo močjo mahnil z mečem misleč imeti pred seboj velikana, a je zagledal ponižni — mlin, prišla mi je na misel, ko so se začeli naši nemčurski glavači bati za Nemce, katerih je tukaj in v Prevaljih v primeri k Slovencem borno malo. Sedaj, ko povsodi vedno močneje na dan stopa grozna (za naše zoprnike) pošast narodne zavednosti, ko celo vlada če izvesti ravnopravnost itd., sedaj, rekli so nemčurski prvaki, moramo za nemštvo nekaj storiti. In res, zbobnali so pred par meseci nemški sulferajn. A kako so nabirali družnike? Pri premogokopu v Lješah služ-bojoči jamski nadzorniki so z malo izjemo sami Slovenci; in ti so bili tako rekoč prisiljeni, nemškemu šulferajnu pristopiti (samo dva se nista vpisala.) Tedaj nova žrtva plačevati za svoje zatiranje! Pomilujemo veliko milijonov broječi nemški narod, ako se mora za njega obstanek res tako postopati! ? Izrečemo pa tudi zasluženo grajo možu. kateri je posestnik lepe kmetije, samostojen, od nikogar odvisen, in katerega smo imeli do sedaj za narodnjaka, da se vendar dal zvabiti na limanice in je temu društvu pristopil. Ta mož je kmet Tone Papež. Kaj ste storili? Zatajili ste svojo narodnost, izdali mili materni jezik, prodali svoje otroke kot sužnje Ijutemu našemu sovragu. Ali lahko, in skoraj gotovo, Vam namere tega društva niso pri pravej luči znane, da Vam so spis ali volka v ovčji obleki kazali inVas tako prevarili. Ako je temu taka. tedaj precej pismeno naznanite izstop iz društva, katero so škof v Linci hudo grajali, in „Slov. Gosp." bode, ako mu to na znanje pride, pripravljen Vas javno opravičiti in Vaše ime iz črnih bukev izbrisati. O preža-lostnem stanji našega šolstva poročam prihodnjič, danes le g. učitelju Henkerju. kateri je v Gutštajnu z g. Bohmom ustanovil nov šulfe-rajn, odkritosrčno svetujem, naj mesto rovanja proti Slovencem, med katerimi in od katerih deloma tudi živi, raji svoje učiteljske dolžnosti zvesto spolnuje. 0(1 Slov. Bistrice. (Prihod svitlega cesarja.) Ljubi Slovenci! bliža se dan 10. jul. ko bodo svitli cesar tudi obiskali Slov. Bistrico. Kaj lepo in praznično se oblači in snaži naše mestece. Prav tako! Bolje dobrotlji vega vladarja nima svet! Tako je že večkrat poročal „Slov. Gospodar". Resnično je. Ko je 1. 1881. toča tukaj strašno potolkla, zlasti vinske gorice, darovali so nam cesar na prošnjo našega vrlega državnega poslanca barona Godelna (ko-jega pa je na to opozoril naš blagi deželni poslanec g. dr. Radaj) veliki znesek S000 gold. Mnogokrat pa so tudi v pozidanje kake cerkve šole itd. kaj darovali. Kdor kaj časnikov prebira, tisti uže ve, da so oni dobrotljivi in usmiljeni oča. Slov. Bistričani še nismo bili tako srečni, da bi nas cesar obiskali. Slovenci se srčno veselimo tega dneva in takrat gremo vsi skupaj pred ljubljenega našega vladarja, da ga hvaležni in udani pozdravimo: „živijo — naš svitli cesar Franc Jožef". — Vsak dober kri-stijan se Njih veseli videti in pozdraviti kot najboljega, krščanskega vladarja Oni bodo v Mariboru stanovali v škofovskej palači, oni spoštujejo Kristusovo cerkev in njene namestnike. Oni pa tudi ljubijo vse narode, Slovence kakor Nemce, in nam želijo in vošijo ravno take pravice, kakor Nemcem. Hočemo Njim torej ljubezen in vdanost skazati. ter dne 10. julija vsi enoglasno in krepko pozdravljati: živijo — naš svitli cesar Franc Jožef I. Narodnjak. Iz Cel j a. (D e p u t a c i j a kmečkih občin.) Shod županov in obč. svetovalcev dne 20. maja je izvolil deputacijo kmečkih občin, sodnijskih okrajev: Celje, Laško, Šmarije, Konjice, Šlovenjgradec, Šoštanj, Gornjigrad in Vransko, obstoječe iz 18 členov namreč: Bračič Miha, Smodej Janez, Vizjak Miha, Lipovšek Franc, Borina Miha, Guček Franc, Podgoršek Franc, Ocvirk Jakob, Gradišnik Jernej. Rudolf Janez, Vivod Janez, Skubic Franc, Vošnjak Janez, Lipold Jože, Spende Jakob, Prislan Franc. Šorn Gagpar in Bart Janez. Slavnostni odbor v Celji je dobil pismeni odlok : Njegovo Veličanstvo presvitli cesar bojo to deputacijo v dne 11. t. m. v Celji sprejeli. Povabijo se toraj zgoraj imenovani člani deputacije. da pridejo omenjeni dan v čitalnico v Celji točno ob 9. uri zjutraj, kjer bodo dobili vstopne liste in se skupno podali na kolodvor. Iz Maribora. (Cesar- svečanost -~W e i t-lof-okr. zastop, -Ferlinc.) Mesto se močno pripravlja za dostojni sprejem cesarja. V torek ob 7<_,6 uri zjutraj obišče cesar vojaštvo na vadišči pri Vindenavi. — Šestoletnico Habsburško so tukaj slovesno obhajali tudi gimnazijci, to pa v dvorani starega grada. Nemške dijake je začelo grizti, ko je slovenski govor se zgla-sil ter so jo skoz dveri potegnili, pa ravnatelj jih je zavrnol nazaj. Mladina je zapeljana. V novinah se tudi lahko bere, kako razsajajo dunajski profesorji in dijaki. — V čitalnici se je zbralo k OOOletnici okolo 40 udov ter je č. g. dr. Mlakar izvrstno govoril slavnostni govor. — One 30. junija zvečer prišel je v Maribor dunajski advokat AVeitlof, predsednik nemškemu „šulferajnu" ogledovat kakor kakšen šolski nadzornik šnlferajnskih šol. Bil je tudi v Pe-krab in Razvanji, spremljan od Hammer-Am-bossa Schmidererja. Sploh pa sta obadva Schmi-dererja zadnji čas postala strastna rogovileža zoper Slovence ter stopata na mesto zdelanih ~Seidla in Brandsteterja. V kasini so se- imenovani večer sešli glavači dr. Duhač, obadva Schmidererja, profesor Giinther, profesor Nagele, profesor Knobloh, dr. Mally, stari Loschnigg itd. ter so kar goreli za "VVeitlofa. to tem leži, ker so skrbno pili, to pa celo noč. do nedelje jutra. — Okrajni zastop je uže pokazal svojo prijaznost Slovencem s tem, da je prošnjo št. Iljske srenje za cesto, in sv. Marjetske za most vrgel pod klop, Razvanjčani smejo 2000 fl. v najem vzeti za šulferajnsko šolo in sv. Jurjev-čani vrednostne papirje 1600 fl. prodati. — Umrl je 891etni mnogim znani bukvovezar stari Ferlinc! Politični ogled. Avstrijske dežele Štajerska dežela ima sedaj svojega poglavarja v glavnem mestu v Gradci. Dne 2. julija bil je ves deželni zbor od cesarja sprejet. Ljudstvo je navdušeno za Franca Jožefa. Tem grje ravnajo mnogi graški „purgarji", ki razobešajo žaljive nemške črno - rudeče-žolte zastave. Vsi listi graški so izišli v lepšej, okinčanej obliki samo liberalna „Tagespošt" se kuja in je izhajala na navadnih cunjah. Sicer pa se svečanosti vršijo v najlepšem redu. — Cehi so zmagali v Pragi popolnem in Nemcem ondi vzeli zadnja dva poslanca. Sedaj je zlata Praga le po čeških poslancih zastopana. — Iz Gorice poročajo veselo novico, da so Slovenci tudi v velikem posestvu sijajno zmagali. Izvoljeni so bili Kocijančič, Povše, Ivančič. — Na Kranjskem sta v deželni šolski svet izvoljena dr. Vošnjak in Murnik; nemškutariji je tam glava zdrobljena. — Koroški liberalci pravijo, da bo jim treba iz državnega zbora izstopiti; nihče jih ne na-ganja; če pa so za manjino tam preošabni pa naj gredo. — Hrvatom je umrl blag narodnjak dr. Makanec, ki je deloval za spravo s Srbi. Zguba za Hrvate je velika. — Ogrski poslanec Istoči črti Jude, ker ti magjarski narod na nič spravljajo. Nedavno je zaradi sovraženja Judov tožen bil pa porotniki so ga nekrivega proglasili. — V Bosnijo začeli so se Nemci iz Prajzovskega seliti. Nekaj jih je uže tje došlo. V Hercegovini delajo naši vojaki marljivo novih trdnjav. — V Trst pribežalo je uže veliko ljudij iz Egipta, kder je kolera začela razsajati. Vnanje države. Sosedni nam Romuni utegnejo nam nevarni biti kedaj na jugo-izhodu, kakor so Italijani na jugo-zapadu. Strežejo Avstriji vzeti Bukovino, Sedmograško in kos Banata, ker ondi tudi Romuni stanujejo, katere pa nespametni Magjari tlačijo. Romuni utrjujejo meje proti nam, kupujejo konj na Ruskem in se orožajo, kakor da bi res vojska uže pred pragom stala! — Ruski car namerava sedež ruskej vladi prestaviti v Moskvo. Za njega pripravljajo in popravljajo grad Kremel. -— Socijalisti na Nemškem (ljudi, ki hočejo vse prenarediti ubogim v pomoč s tem, da bogate oropajo) se množijo vkljub najostrejšim postavam. Eden njihovih voditeljev, Beble po imenu, bil je celo za državnega poslanca izvoljen, to pa ne v kakem kotiči, ampak v Hamburgu največjem trgovinskem mestu cele Nemčije. Bis-marka in liberalce je to kar osupnilo. V Aahenu je pogorel rotevž, ki je imel še eden stolp od Karola velikega. — Francozi se s Kitajci zavoljo Tonkinga niso porazumeli in bati se je vojske, francoske ladije odvažajo hitro vojakov in streliva v Tonking. Angležem to ni po volji, ker bode vojska močno motila njihovo kupčijo. — V Egiptu prikazala se je kolera ter je uže veliko ljudij pobrala, največ v mestu Damiette, kder je baje blizo 200 oseb umrlo. Tudi v Aleksandrijo se je zatepla. Kdor more, ta beži v Evropo; v Trst jih je pribežalo blizo 100 v Benetke pa uže čez 30O. Za poduk in kratek čas. Cesarjevo potovanje. I. Pred 600 leti še ni bilo avstrijskega cesarstva pač pa je obstajalo češko in ogersko s hrvatskim kraljestvom, dalje štajersko, kranjsko in koroško vojvodstvo zraven avstrijskega. Vse nadkrilovalo pa je sosedno veliko nemško-rimsko cesarstvo. Ceskim deželam zapovedoval je hrabri domači kralj Premisl Otakar, iz staro-slavne češke rodovine nekedanjega kmeta Pre-misla. Na Ogerskem in Hrvatskem gospodaril je kralj Bela IV. Na Štajerskem in Avstrijskem pa niso imeli več svojega vladarja; kajti Friderik poslednji iz slavne Babenberške rodbine, iz katere je tudi bil sv. Leopold, je bil ubit v vojski pa ni zapustil možkega zaroda. Tedanji nemško-rimski cesar Friderik II. je pa bil uže postaran in se ni več veliko brigal za ove reči. Vsled tega se je zgodilo, da je češki kralj Otakar kot mož Margarete sestre zadnjega Babenberžana postal vojvod avstrijski pa tudi štajerski potem, ko je ogerskega kralja potolkel, ki je nekaj časa našo deželo pograbil. Toda med tem umerje nemško-rimski cesar in v naslednika je izvoljen grof Rudolf Habsburški, star 55 let. Kot rimsko-nemški cesar je zahteval, naj se mu kralj Otakar pokori in prizna, da je odvisen od nemškega cesarstva. Otakar tega po vsem storiti ni hotel. Nastane vojska. L. 1278 na dan sv. Jarneja pride unkraj Dunaja blizu Durnkruta do odločilne bitke. Otakar je od Milote Zdeničkega sramotno in izdajalno zapuščen bil in prema- gan. Užaljen se zakadi med sovražnika, išče in najde častno smrt. Iz sedemnajstih ran mu izteče kri in umerje na bojišči; kmalu oropan vseh oblačil, da nag na zemlji leži. Zmagonosni cesar Rudolf sklene z vdovo češkega kralja mir, osvoji si vojvodstvo avstrijsko, štajersko, kranjsko in koroško. Tri leta mudi se potem cesar Rudolf na Dunaji in Štajerskem in zapusti tukaj svojega sina Albrehta kot namestnika. Prišedši v Augsburg zbere nemške kneze in vpričo njih podeli Avstrijsko, Štajersko in Kranjsko svojima sinoma Albrehtu in Rudolfu dne 27. decembra 1282. Toda štajerski velikaši niso bili s tem zadovoljni in so prosili, naj se le jednemu sinu dežele izročijo. Cesarju bilo je to prav in je vsled tega Albreht sam postal novi vojvoda avstrijski, štajerski in kranjski z odlokom cesarja Rudolfa od !. junija 1283, ki je takrat bival v švicarskem mestu Rheinfelden. Štajerski velikaši podajo se potem k svojemu novemu poglavarju Albrehtu Habsburškemu ter mu dne 2. julija 1283. prisegnejo svojo zvestobo. Od tiste dobe je Štajerska zmiraj zvesta ostala vladarjem iz Habsburške hiše, ki so Si-a-som osnovali veliko avstrijsko-ogersko cesarstvo. Minulo je od tiste dobe 600 let No, in tega se ravno letos spominjamo v tako imenovanih 60( »letnicah Habsburških. Kar pa ovi spomin posebno odlikuje, to je navzočost samega svitlega cesarja in Jegovo sedanje potovanje po Štajerskem in Kranjskem. Dne !. julija zapustilv je grad Schonbrunu pri Dunaji in se peljal na Štajersko. Železnica ga pripelja najprvlje na Semmering. To je na nemški jezik zaviti ¡Smerečnik, ime visokej gori na štajersko-avstrijskej meji. Obraščena je še sedaj s smerekami in zato jej zelo pristaja ime Smerečnik ali Semmering. Železnica potegnena je kaj umetno in drzno po silnem gorovji. Hlapon sopiha skoz mnogo predorov ali tunelov. V Miirzzuschlagu pričakoval je cesarja namestnik baron Kiibek, trd nemec, ki ne zna nič slovenski, v Brucku pa deželni glavar, stari Mauricij, Blagotinšek plem. Kaiserfeld, Slovenec, ki pa se je ponemčil. Od Semmeringa peljal se je cesar v Bruck in dalje v Gratwein. Tukaj je zapustivši železniški vlak odšel obiskovat staroslavni samostan Rimski (Rein), kder počivlje njegov prednik vojvoda Ernest železni, ki je pri Radgoni leta 1418 Turke slavno pobil. Od ondot je prišel cesar ob 4. uri popoludne v Gradec, glavno mesto štajersko. Mesto so najprvlje pozidali nemški, bavarski prišleci, naseljenci. Okolica bila je še vsa slovenska in Šlovenci so zavoljo grada, okoli katerega je nova nemška naselbina bila pozidana, imenovali Gradec. Slovenci so sčasoma preminoli, ime je pa mestu ostalo, samo da so Nemci si je spremenili v Gratz in Graz. Mesto je sedaj veliko in šteje blizu 100.000 ljudij. Bilo je sijajno okinčano in cesar se je peljal skoz krasno opravljene ulice v grad. Zvečer bila je baklada in vse mesto razsvitljeno, po hribih v okolici gorelo je mnogo kresov. V pondeljek 2. julija bila je velika sv. meša v stolnej cerkvi in potem so svitli cesar sprejeli ves deželni odbor, med temi tudi slovenske poslance: Dominkuša, Radaja, Fluherja, Kukovca, Šuca, Zolgarja, Hermana, Šnideršiča ; dalje odbornike trgovske zbornice, med temi tudi g. Bindlehnerja v Mariboru. Cesar se je mudil v Gradci celi teden, (Dalje prihodnjič.) Smešnica 27. Nemškutarska nemščina je tista, katero v nas vsakojaka protislovenska svojat pše. Tako pokvarjeni Slovenec ne zna prav ne slovenski pa ne nemški in piše slovenskemu župniku po krstni list tako: ,,Am deu 17. Juni 1883. Herrn Ohwidigarr Farer in Trifall Ih ersuhe ffarer uht Pihteh om eihn taufzedhil Bal im geprauht fer dischule farun Ferdinand Leschnik. Geporon 6 Julli 1875. in triffal Pilite bos kost schik in mir Nalmoh-name Berescbunzolen Ahtres Anton Leschnik Pergmon peidonnovgeselschaft in Kaposstosch Altkolonij Leztepost Fiffkirhen in Ungarin Klikauf." Razne stvari. (Lepo Habsburško svečanost) obhaja kat. podporno društvo celjsko 8. julija 1.1. Ob 10. uri je v farnej cerkvi slovesna služba božja in pevski zbor njegov poje prekrasne komade, popoludne ob 4 uri bo koncert v dvorani pri belem volu z bogatim načrtom, namreč govorom, petjem in deklamacijami. Vstopnina znaša za ude 20 kr. za neude 40 kr. Odbor vabi k obilnej udeležit vi. (V Konjicah) priredi kat. polit, društvo v nedeljo X. 'julija ob treh popoludne zbor v proslavljenje 6001etnega združenja Štajerske z rodovino Habsburško in odbor vabi k obilnej udeležbi. (Mariborski okrajni glavar) je županom poslal nemško oznanilo o prihodu cesarja. Pričakovali smo tudi slovensko! (Slovensko trobojnico) ljutomerski okrajni glavar ni prepovedal, ampak z nemškimi vred ukazal „hintanzuhalten", t j. zadr-žavati. Kaj pa če nemških vkljub temu nihče ne zadržuje? (Iz Šoštanja) nam piše g. Kern svečar objaviti, da on ni ud zloglasnega nemškega „šulferajna" in se sploh z nobenim djanjein ni udeležil. Prav. (Slovenski cesarja nagovoriti) je c. k. namestnik baron Kübek prepovedal načelniku okrajnega zastopa ptujskega in voditelju deputacije slovenskih kmetov. Proti temu za-ukazu je šla pritožba mahoma k ministru Taaf-feju. Slovenci se ne dajo splašiti. (Mariborska slov. posojilnica) imela je do konca junija 1.1 dohodkov 170.993 fl. 28 kr. izdatkov, 154.628 fl. 65 kr. prometa tedaj 325.621 fl. 93 kr. (Nemci liberalci) so nekaj časa trobili : mi ne izobesimo puntarskih črno-rudeče-žoltih trobojnic, ob prihodu cesarjevem, če. Slovenci porabijo samo cesarske, štajerske ali spod-nje-avstrijske. Toda v Gradci uže niso bili mož-beseda. Pri vhodu cesarjevem je vse mrgolelo nemških trobojnic vsaka 60. je bila frankfurterca. Zdaj razvijejo tudi Slovenci svoje zastave in znani g. Živkov je svojej cesarskej navezal slovenskih trakov. (Ptujska čitalnica) napravi 10. jul. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu veselico ob priliki cesarjevega prihoda. Pelo se bo: Slovenska dežela, Jadransko morje, Avstrija moja, Vojaška, Noč, Sovračanje, Spomin in up, Venec slov. pesnij, Zvezna. Slavnostni govor govori & g. Božidar Rajč. (Javno zahvalo) izreka Cezanjevska šola družbi sv. Mohorja in č. g. župniku Srolu za 43 knjig, Vojniška šola slov. posojilnici v Celji za 50 knjižic „Habsburški rod" in Malo-nedeljska šola g. dr. Gregoriču v Ptuji za darovanih 23 fl. (Habsburško svečanost) so 2. julija s šolsko mladino povsod na Štajerskem slovesno obhajali. Imamo več poročil prav lepih na pr. iz Doberne, iz Slivnice, od sv. Marjete pod Ptujem pa dnes nimamo prostora Ponekod se je nedostojno obnašslo, n. pr. v Kamci pri Mariboru, kder so nemški učiteljiščniki v sosedni krčmi od one, kder je mladež od južne železnice bila zbrana, krolili „Wacht am Rhein". Zvečer je pa na bližnjem travniku bilo, kakor nekdaj na bregu Kozlovec. Celjski dr. Schurbi je štajerskej zastavi navesil nemških trobojnic, Kocijanova hiša imela je 2 in v celjskej gimnaziji vihrala je proti Savinji tudi „frankfur-tarca" trobojna. (I z R o g a c a) se nam piše, da gre duhovščina v korskih srajcah pred cesarja ljudstvo in šolarji zapojejo cesarsko pesem. (Konservativni list) Slovenec v Ljubljani postal je dnevnik. Loterijne številke: V Gradci 30. junija 1883: 58, 72, 24, 2, 57. Na Dunaji „ „ 20, 59, 57, 84, 4. Prihodnje srečkanjn: 14 julija 1883._ (Ptujsko učiteljsko društvo) bode 10. julija obhajalo Habsburško 6001etnico s sv. mešo ob 9. uri v slovenskej farnej cerkvi in potem z zborovanjem v okoliškej šoli. (Brašlovski župan) g. Prislan je bil prisiljen tožiti Lukeža Sošterja. Ta je pri sod-niji na Vranskem, izjavil: priznavam tukaj g. Prislanu, da je pošten mož in župau ter izrečem, da obžalujem, če sem kaj govoril, kar bi bilo poštenju Pr. Prislana škodovalo; dovoljujem tudi. da Fr. Prislan ta denašnje pojasnjevanje rabi, kakor mu ljubo! Na to je blagi župan od tožbe odstopil in ražaljivcu odpustil. To je lepo. 1-3 Prodajalnica in krčma pri sv. Bolfanku na Kogu ljutomerskih goricah, na medjimurski meji, poleg cerkve, ki vže od nekdaj obstoji, se na tri leta počenši s 1. novembrom letošnjega leta pod jako ugodnimi pogoji v najem daje. Več o tem se poizve pri posestniku gosp. Blažu Stibrcu v Pušeucih, pošta Ormož (Friedau). Si Sesaljke 11 solidne izdelave za različne potrebe: pivovarne, fabrike,rude, vodnake, dal je vodotočne cevi, sesaljke iu spravo za kletarstvo, angleške cevi iz kovanega železa, cevi iz ko-nopnine iu gumija, kovinsko blago vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in iu razne podobe, vretenice, ventile zaporne, pozračne veutile vsake vrste , poprijemače železne za razne cevi, spravo za kopališča, izbjavnike, kotlje za narejanje pliua. varovalno orodje, posode za koloma/, bollaaderje, pipe za narejanje pen na pivu naposled blago iz lite kovnine in mednine po obrazcih priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo ALBERT SAMASSA c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v L j it l> 1 j a ii i. Podrobne črnilnike doposilja brezplačno H. in franko. nfl DC Denešnji list ima ■/« pole „Gospodarstvene priloge" kot prilogo. *90