Poštnina pracana v gotovim. Leto IX., Št« 23 („JUTRO" XIX., £t« 130 a) Ljubljana, torek 7* junija 1938 Cena 2 Din Upra.vmSt.vo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št, 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet14 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon št. 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. SLOVAŠKA V NACIONALNEM TABORU Dve zborovanji v Bratislavi: na avtonomistični manifestaciji 18.000, na zborovanju nacionalnega tabora nad 100.000 ljudi — Odločne besede predsednika vlade dr. Hodže na naslov avtonomistov Pragi, 6. junija, br. Prihod delegacije ameriških Slovakov ki je prinesla iz Amerike original tako zvane piiMsburške pogodbe iz leta 1918, so nameravali slovaški klerikalni avtonom.sti izkoristiti za velikopotezno manifestacijo v prilog svojega avtonomistične-fju programa. Napovedala so velikansko zborovanja na katerem naj bi se pokazala ne samo moč klerikalne slovaške ljudske stranke patra Hlinka, nego tudti popolna solidarnost vseh Slovakov z njenimi zahtevami po priznanju popolnoma avtonomije iin po po-|K>lni ločitvi od Češke. Vodstvo stranke je zahtevalo od upravnih oblasti, naj za bin-košuio nedeljo rezervirajo prostor za najmanj 80.000 ljudi. Oblasti so šle vodstvu stranke na roko. toda vse priprave so biie odveč, kajti namesto napovedanih 80.000 je prišlo na to manifestacijo le 18.120 oseb. Na manifestacijo je povabil Hlinka tudi veliko število inozemskih novinarjev. Hlinka je nameraval na zborovanju prečrtati svoj poziv n aslovaški narod, toda spričo nepričakovano male udeležbe je to opustil, pač pa je z vsebino seznanil na posebni konferenci inozemske novinarje. Na zborovanju so s posebnim navdušenjem pozdravili brzojavne pozdrave Henleinove sudetsko-nemške stranke, ki izjavlja, da bo podpirala avtono-miistične težnje Slovakov, ker smatra, da tvori samo izpolnitev zahtev po avtonomiji vseh narodnosti jamstvo za mir v republiki. Včerajšnje manifestacijsko zborovanje je jasno pokazalo, da v taboru klerikalne slo-vaške-ljudske stranke ni večine Slovakov. Stranka ima tudi sami 29 odstotkov poslanskih mandatov. Čeprav so mobilizirali vse pristaše stranke po vseh župnijah šinoin Slovake. ki šteje 3.320.000 prebivalcev, je prišlo na to manifestacijsko zborovanje, na katerega je vodstvo stranke polagalo največjo važnost komaj 18.000 ljudi, kar je pač najboljši dokaz, da slovaško ljudstvo nima več zaupanjsa v to stranko in da odločno odklanja njeno politiko, ki stremi za razbitjem enotaosti Češkoslovaške republike. Še bolj pa j« zasenčilo to manifestacijo današnje zborovanje republikanskih strank, čeprav je bilo to zborovanje omejeno samo na zapadni del Slovaške in bo za vzhodno Slovaško priredila stranka ločeno zborovanje. Če je pater Hlinka s svojo včerajšnjo manifestacijo hotel pokazati moč svoje stranke, potem je pokazal le njeno slabost. Na današnjem zborovanju republikanske stranke je bilo najmanj petkrat več udeležencev. Do-čim je bilo včeraj na Hilinkinem zborovanju videti le eporadične narodne noše, jih je bilo danes na zborovanju republikanske stranke na desettisoče. To zborovanje je še tolj jasno dokazalo da je Hlinkina slovaška-liudska stranka na Slovaškem le predstavnica skoro neznatne manjšine in da je ogromna večina Slovakov v nacionalnem taboru, ki ne bo nikdar dopustili, da bi kdorkoli rušil enotnost in nedeljivost češkoslovaške republike. Temu je dal izraza tudi ministrski predsednik dr. Hodža, ki je imel na udeležence zborovanja nagovor, v katerem je med drugiim nasrlasil: Na Slovaškem je obvezna popolna enakopravnost. Ta enakopravnost prihaja do izraza v tem, da je slovaški kmet popolnoma enakopraven s češkim kmetom, da slovaški obrtnik in delavec nista v ničemer zapostavljena v primeri s češkim in da je slovaški uradnik ravno isto, kar je češki uradnik. Ko je ministrski predsednik na-glasil, da je prav tako slovaški vojak popolnoma enakovreden in enakopraven s češkim vojakom, so zbrane množice priredile dolgotrajne in navdušene ovacije vojski. Kadar se pojavijo oblaki nad našo republiko, je nadaljeval dr. Hodža, smo vsi eno telo in ena duša in vsi smo samo za eno republiko. Omenjajoč izvajanja patra Hlin-ke in drugih govornikov na včerajšnjem zborovanju slovaške ljudske stranke, je ministrski predsednik dr. Hodža izjavil: V vsej republiki in v vsej Evropi si morajo biti sedaj na jasnem, da ima slovaška-ljud-ska stranka pravico govoriti v imenu svojih volilcev, nima pa pravice govoriti v imenu slovaškega naroda. Slovaška večina je tu, a ne tam. Tem besedam je sledilo dolgotrajno viharno pritrjevanje. Iskreno pozdravljamo kot sodelavca vsakogar, je nadaljeval dr. Hodža, ki hoče s čistim srcem delati za republiko. Ob 20-letnici naše republike kličem vsej javnosti v tej državi in vsej Evropi: Tu smo mi gospodarji, mi nosimo odgovornost za Slovaško in zato bomo mi odločali tudi tu! Temelj slovaške svobode je češkoslovaška republika! Kdor je proti njej, temu napovedujemo svojo najodločnejšo borbo in nikdar ne bomo dopustili, da bi kdorkoli kakorkoli ogražal češkoslovaško državnost in češkoslovaško enotnost! To je naša dolžnost za vse čase! Ko je naslovil na množico vprašanje, ali se strinja s tem njegovim programom in ali hoče zanj povsod delati, je množica viharno pritrjevala. Dr. Hodža je zaključil svoj govor z besedami: Vse tako dolgo, dokler mi bo Bog dal moč, bom delal za vas in bom služil vsej češkoslovaški republiki! Govorili so nato še predstavniki drugih strank vladne koalicije, nakar se je formiral slavnostni sprevod po glavnih ulicah. Občinstvo, ki je tvorilo špalir, je sprevod navdušeno aklamiralo ter vzklikalo češkoslovaški enotnosti, republiki in njenemu voditelju dr. Benešu. Pred narodnim gledališčem, kjer so bili na balkonu ministrski predsednik dr. Hodža, člani delegacije ameriških Slovakov in drugi odlič-niki, je množica, ki je štela nad 100.000 kmetov in delavcev, prirejala dolgotrajne ovacije predsedniku vlade in ga pozivala, naj vztraja na svoji poti, ki jo odobrava ves slovaški narod. Zborovanje je poteklo v vzornem redu in je napravilo v vsej republiki najmogočnejši vtis. Slovaška mladina za enotno državo Bratislava, 6. junija, r. Češkoslovaško akademsk ozdruženje za Društvo narodov v Bratislavi je naslovilo na prezidenta republike dr. Beneša adreso, podpisno od 33 različnih mladinskih organizacij, v kateri naglasa med drugim: Slovaška mladina brez rzlike narodnosti, vere in politične pripadnosti, ki sodeluje z ženevskim mladinskim odborom, se obrača na vas, gospod prezident, da vam v teh resnih časih zagotovi, da stoji neomajno na temelju češkoslovaške države. V enotni demokratični češkoslovaški republiki priznava politično in moralično edino državno obliko, v kateri lahko svobodno izraža svoje prepričanje in uveljavi svojo sposobnost. Odklanjajoč vsako spremembo državne ustave se priznava ponovno in svečano k nacionalni, politični in humanitarni oporoki prezidenta Osvoboditelja in bo z vsemi silami branila njegovo delo, to je demokratično češkoslovaško državo in v danem primeru ne bo oklevala, da njeno nedotakljivost brani tudi z lastnim življenjem. Kongres čsl. socialnih demokratov Praga, 6. junija, h. Binkoštni prazniki so kljub gotovi propagandi potekli v popolnem miru. Majhni incidenti so se dogodili smo v dveh sudetsko-nemških krajih, bili so pa to le lokalni dogodki. Včeraj je bil v Pragi jubilejni kongres češkoslovaške socialno demokratske stranke, kateremu je prisostvovalo 120.000 pristašev ter več delegacij iz vse Evrope, med drugim tudi iz Jugoslavije. Novi incidenti z Nemci Praga, 6. junija. AA. (CTK). Snoči se je po volilnem zborovanju v Maksickiju (Maxordorf), ne daleč od Decina (Severna Češka) 2 km proč od meje zbrala skupina okoli 370 članov stranke sudetskih Nemcev ter v sprevodu začela korakati proti podmokli. Ker &o sprevodi prepovedani, je policija manifestante pozvala naj se razide-jo. Ker tega niso hoteli storiti, sta policija in orožništvo zaprosila za ojačenje iz Podmoklija. Medtem časom se je sprevod razdelil v tri skupine. Prvo skupino je ustavila policija pn Priperi in zahtevala naj se razide. Ker se ni pokoravala, jo je policija razgnala. Prav tako je policija razgna-la drugo skupino v bližini vasi Tclecija, ker se ni hotela prostovoljno razi ti. Tretja skupina, ki je šla od Telecija proti Beli, pa se je sama razpršila. Ko se je policija vračala iz Podmoklija. je naletela na ulici na omenjenem kraju ne daleč od tamkajšnjega mosta na ostanke druge skupine, ki je začela spet korakati v sprevodu. Ker se množica ni zmenila za opozoritev policije, so jo stražniki razgnali. Danes dopoldne so predstavniki stranke sudetskih Nemcev prišli na policijo v Le-cinu, da se pritožijo proti policijski intervenciji. V tej pritožbi so navedli, da 9o stražniki z gumijevkami ranili 16 ljudi, med katerimi je tudi neki Kurt Hirschmann. Policijske oblasti so ukazale pristojnemu zdravniku, da pregleda morebitne ranjence. Zdravnik pa je imel priliko pregledati samo Kurta Hirschmanna, ki je dobil težje poškodbe na desni strani glave. Vseh ostalih »ranjencev« včerajšnjo nedeljo ni bilo doma. Policija je ukazala, da mora zdravnik pregledati tudi te. Poleg obsitoječih določb o prepovedi javni sprevodov je po tem primeru uvedena najstrožja preiskava. Zopet bombe na francoskem ozemlju Devet tromotornih bombnikov je bombardiralo francosko obmejno vas — Strogi ukrepi francoske vlade Pariz, 6. junija, r. Vojno ministrstvo uradno poroča, da je danes dopoldne devet trimotornih bombnikov preletelo špansko francosko mejo in vrglo na vas Aix le Ter-re več bomb. Vojno ministrstvo je takoj odredilo obsežne varnostne ukrepe na meji in izdalo povelje, naj francoska vojna letala v bodoče zasledujejo sleherno tujo vojno letalo, ki bi se pojavilo nad francoskim ozemljem. Toulouse. 6. junija. AA. Kakor pripovedujejo očividci, so bila letala, ki so bombardirala vas Orsexe, kjer sta eksplodirali dve bombi, trimo t orna in sicer sive barve brez vsake označbe. Francoska letala niso posredovala zaradi tega, ker je nad po- krajino ležala gosta melga. Napadalna leta-I La so se vrnila v isti smeri, po kateri so priletela. Saragosa, 6. junija. AA. Po včerajšnjem napredovanju in zavzetju hriba Hodo so nacionalisti zagospodovali nad okolico Al-bo Casere. Albo Casere je neznatno mestece, skoro popolnoma zapuščeno. Severni del mesta je precej trpel zaradi bombardiranja. Valencija, 6. junija. AA. Nacionalisti so danes neprestano napadali postojanke okoli Albo Casere, predvsem kraje poleg ceste, ki vodi proti Teruelu. Vsi napadi nacionalističnih čet so se izjalovili. čevljarski obrtniki za svoje pravice Beograd, . „unija. p. V dvorani obrtne zbornice se je pričel danes kongres čevljarjev. Udeležuje se ga okrog 200 delegatov iz vse države. Na kongresu razpravljajo o težavnem in ponekod obupnem položaju čevljarske obrti, ki se ne more boriti proti izdelavi gumijaste obutve, zlasti opank, ki so skoraj popolnoma izpodrinile čevljarske izdelke. V posebni spomenici, ki bo izročena predsedniku vlade in ministru trgovine, opozarja kongres na to, da je gumijasta obutev zdravju škodljiva, vrhu tega pa se na ta način ti-vzema tisočem rodbin zaslužek, zaradi česar naj se uvoz, izdelava in prodaja gumijaste obutve prepove. Dalje je kongres razpravljal o ukrepih, ki bi bili nujno potrebni, da se popravi položaj čevljarskih obrtnikov in bo v tem pogledu sprejete predloge s posebno resolucijo predložil vladi. Tragedija v družini beograjskega Slovenca Beograd, junija, p. V Beogradu živi že več let Slovenec Jakob Krkovič, doma iz okolice Ljubljane, ki je zaposlen kot kuhar na mednarodnih vlakih. Pred leti se je poročil z Desanko Miličevo iz Mla-denovca in živel z njo v srečnem zakonu. Ko je davi okrog 8. Krkovič odšel k bližnjemu peku po kruh, je žena iz neznanega vzroka z velikim kuhinjskim nožem dobesedno zaklala štiriletno hčerko Desan- ko. ki je zaradi izkrvavitve umrla, še predno se je oče vrnil s kruhom. Ob svojem povratku je našel hčerko v mlaki krvi, ženo pa napol blazno sedečo na postelji. Policija zaman poskuša razjasniti to tragedijo. 2ena odklanja na vsa vprašanja odgovor in zdi se, da je dejanje izvršila v hipni duševni zmedenosti. Nesrečno ženo so spravili iz zapora v bolnico. Zopetno bombardiranje Kantona Kanton, 6. junija. AA. (Havas). Danes zjutraj so japonska letala ponovno strahovito bombardirala Kanton. Nad mestom se je pojavilo okoli 50 japonskih težkih bombnikov, ki so tričetrt ure metali bombe na mesto. Vrgli so nekaj sto bomb. Med drugim so bombe zadele tudi francosko bolnišnico »Paul Doumergue«. Dva paviljona te bolnice sta popolnoma uničena. Nek francoski zdravnik je laže ranjen. K sreči je bilo v bolnici samo 20 francoskih vojakov in mornarjev. MisI ite v teh dneh na CMD Napredovanja Beograd, 6. junija, AA. Napredovali so: na državni trgovski akademiji v Ljubljani za prof. 6. skupine dr. Anton Slodnjak, na državni trgovski akademiji v Karlovcu za prof. 6. skupine Mirko Ercegovič, na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani za strokovnega učitelja 7. skupine Rudolf Užnik, na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani za predmetnega učitelja 7. skupine Anton Bončina, na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani za prof. 7. skupine inž. Stanko Hladnik. Iz poštne službe Beograd, junija, p. Z odlokom ministra pošte je premeščen k pošti Celje dosedanji inšpektor ministrstva Konstantin Boškovič. Svečana seja kongresa za ceste V navzočnosti predsednika vlade ter prometnega in gradbenega ministra - Govor ministra Stošoviča Ljubljana, 6. junija. Pred nekaj dnevi se zvedelo, da bo prišel na "svečano otvoritev prvega jugoslovenskega kongresa za ceste, ki je prirejen pod pokroviteljstvom N; Vis. kneza namestnika Pavla, osebno tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, častni predsednik tega koiitpreja. Meščani m-sta Ljubljane, člani JRZ, sc sklenili ob lfj priliki pn.e-dit> predse-'« .ku vlad; dr Mi anu Sto^-dinoviču svečan sprejem, ker je to tudi prvikrat, da se zadrži v Ljubljani predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič. Danes zjutraj okrog 9. so prišle na železniško postajo večje skupine Ljubljančanov, pristašev JRZ, da se udeleže svečanega sprejema predsednika vlade. Do prihoda beograjskega brzovlaka na ljubljansko postajo se je tu zbrala velika množica ljudstva, za katero je bil kolodvorski peron premajhen. Zato je dr. Stojadinoviča pričakova'o še pred kolodvorom veliko število Ljubljančanov. Nekoliko po 10. uri je privozil na železniško postajo brzi vlak. železničarska godba kluba železničarjev JRZ je zaigrala pozdravno koračnico. Sprejema predsednika vlade se je udeležil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ban savske banovine dr. Ružič. predsednik ljubljanskega društva za ceste dr. Vrhunc, predstavniki kongresa za ceste, zatem podpredsednik ljubljanske mestne občine dr. Ravnihar, kot zastopnik banovinskega odbora JRZ dr. Ažman, v imenu krajevnega odbora JRZ g. Novak, narodni poslanci gg. dr. Koče, dr. šemrov in Kersnik, ravnatelj Jadranske podunavske banke g. činonski, ravnatelj železniške direkcije v Ljubljani dr. Bončina. predsednik zveze fantovskih odsekov g. žitko, celjski župan g. Mihelčič, mariborski podžupan Franjo 2ebot, predstavnik mladine JRZ g. Smersu, predsednik akademske mladine Slovenski jug g. Fi-šer in številni drugi. Predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič je izstopil iz vlaka v spremstvu gradbenega ministra Dobrivoja Stošoviča in šefov kabineta dr. Protiča in Tufegdži-ča. Ministrskega predsednika je pozdravil ob prihodu ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ter mu zaželel prisrčno dobrodošlico. Za njim je izrekel svoje pozdrave v imenu kongresa za ceste dr. Vrhunc, dalje tajnik krajevnega odbora JRZ g. Novak, kot predsednika JRZ je pozdravil dr. Stojadinoviča predstavnik ljubljanske mladine JRZ g. Smersu, v imenu akademske mladine »Slovenski jug« pa g. Fišer. Po pozdravnih govorih je poštna godba zaigrala državno himno, nakar je zbrana množica priredila navdušene ovacije Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in visokim gostom. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je odšel skozi gost špalir, ves nasmeian in dobro razpoložen z železniške postaje ter odzdravljal navdušeni množici. Z avtomobilom se je s spremstvom odpeljal na ljubljanski ve-lesejem. Množica ljudstva, ki se je zbrala k sprejemu predsedn;ka vlade na kolodvoru, je nato razvila dolg sprevod ter odšla na čelu z godbo po ljubljanskih ulicah ter vzklikala Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu in voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu. Pred vhodom velesejma so predsednika vlade dr. Stojadinoviča ter njegovo spremstvo, v katerem sta bila poleg drugih tudi gradbeni minister g. Stošovič, prometni minister dr. Mehmed Spaho, pozdravili predstavniki velesejma, nakar so se visoki gostje podali v prostore kjer je razstava cest. Tu je predsednika vlade pozdravil industrijalec g. Avgust Praprotnik. Predsednik vlade si je v spremstvu ministrov dr. Spahe in Stošoviča ogledal natančno vso razstavo ter se posebno zanimal za razne grafikone, s katerimi je prikazano splošno stanje naših cest. Iz glavnega paviljona razstave Cesta so se podali v italijanski oddelek te razstave, kjer je predsednika vlade pozdravil italijanski novinar Mario Nordio, za njim pa inž. G. Butorac. Visoki gostje so nato odšli v francoski paviljon, kjer jih je pozdravil francoski konzul g. Re-merand, nato pa si je predsednik vlade ogledal še ostale oddelke ljubljanskega velesejma ter se pri odhodu vpisal v vele-sejmsko knjigo. Dr. Milan Stojadinovič je zatem odšel s svojim spremstvom v Trgovski dom, kjer je bil napovedan prvi jugoslovenski kongres za ceste. Pred vhodom v trgovski dom so pozdravili predsednika vlade predstavniki kongresa. Visoki gostje so se podali nato v svečano dvorano Trgovskega doma. V spremstvu predsednika vlade so bili med drugimi tudi odposlanec Nj. Vel. kralja ter odposlanec Nj. Vis. kneza namestnika Pavla inž. polkovnik Hadži Popovič, minister dr. Mehmed Spaho in gradbeni minister Dobrivoje Stošovič. Med tem časom so se v dvorani že zbrali predstavniki društva za ceste iz raznih mest naše države, ki so z dolgotrajnim aplavzom in navdušenimi vzkliki pozdravili prihod visokih gostov. Poleg odposlanca Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla ter omenjenih ministrov so bili v dvorani ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ban savske banovine dr. Ružič, podban dravske banovine dr. Majcen, zastopnik nemškega društva za ceste Fritz Dor3cn. zastopnik italijanskega društva za ceste Nordel. podpredsednik ljubljanske občine dr. Ravnihar, zagrebški župan dr. Peičič, osiieški župan dr. Božič, župan Sušaka g. Ružič, celjski župan g. Mihelčič. mariborski podžupan g. Franjo žebot, ter zastopniki iz Beograda in drugih ju- gos okenskih mest. Navzočni so bili tudi narodni poslanci dr. K^ce, dr. šemrov in dr. Kersnik, pomočnik gradbenega ministra inž. Josifovič, načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Skaberne, ter načelnik addelka za ceste v gradbenem ministrstva inž. Fcuček. Kongres j«1 neKolfko po 11. otvoril predsednik jugasiovenskega društva za ceste bivši minis'er Sv.-tislav Milosavljevič, ki ie pozdravil vse navzočne ugledne osebnosti, se zanvaVJ kr. vladi za dosedanje razumevanje na tem polju ter končno zaprosil, da vlada tudi v bodoče nakloni vso pozornost delu tega društva za zboljšanje naših cest. Prebrali so na to vdanostne, oziroma pozdravne brzojavke, ki so bile poslane Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kar so vsi navzočni sprejeli z dolgotrajnimi navdušenimi ovacija-mi. Predsednik je zatem prebral tudi pozdravno brzojavko, ki jo je poslal notranji minister dr. Anton Korošec kongresu in v kateri mu želi uspešno delo. Predsednik je zatem dal besedo dr. Vrhuncu, predsedniku društva za ceste v Ljubljani, ki je v svojem govoru poudaril, da vprašanje zgraditve cest ni samo prometno in gospodarsko vprašanje, pač pa tudi vprašanje, ki je ogromnega pomena za ves narod in za narodno obrambo. Govor ministra Stošoviča Za dr. Vrhuncem je govoril gradbeni minister Dobrivoje Stošovič, ki je dejal: Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja in Nj. kr. Vis. kneza namestnika, gospod predsednik kr. vlade, gospodje bani, gospoda! V imenu kr. vlade imam čast pozdraviti prvi kongres jugoslovanskega društva za ceste. Ta današnji kongres je dokaz napredka in uspeha tega našga mladega društva. Je dokaz odločne volje vseh članov društva, da po lastni pobudi in brez kakršnih koli nagrad in časti posvete svoj čas in svojo intelektualno ter fizično silo za zadovoljitev ene najnujnejših potreb sedanjih in bodočih generacij kraljevine Jugoslavije. To je potreba po izboljšanju in izpopolnitvi naše cestne mreže. Potrebo po modernizaciji cest v naši državi občuti vsak državljan; v prvi vrsti pa kmet, ki mnogo trpi zaradi slabih prometnih razmer in ki včasih po več mesecev ne pride na trg in do drugih krajev, kjer bi mogel kupiti vse, kar mu je potrebno in kjer prodaja svoje proizvode. Drugi je trgovec, ki tudi ne more razviti svojo delavnost v popolnem obsegu zaradi slabe zveze med tržišči, na katerih prodaja in kupuje. Naša mlada industrija tudi trpi zaradi slabih in neznosnih cest, ki otežujejo njeno redno oskrbovanje s surovinami in plasiranjem gotovih izdelkov, naše nenadkriljive naravne lepote pa ostajajo tako nedostopne, z njimi pa tudi ogromni vir dohodkov. Tudi razvoj našega avtomobilizma vpije po zboljšanju cest. Končno pa se mora vsak izmed nas vprašati: Ali ne bi morda dobro urejene ceste mnogo doprinesle k večji povezanosti med posameznimi našimi kraji in ali ne bi pomagale tudi našemu medsebojnemu vpoznavanju in razumevanju? Z eno besedo ali ne bi zboljšane ceste koristile tudi naši duhovni edinosti in formalno temu, kar v resnici smo — našemu bratstvu, naši popolni složnosti, skupnim ciljem in enotni akciji? (Zivio! Dolgo odobravanje.) Za te cilje se dobrohotno prizadeva z vsemi svojimi napori jugoslovansko društvo za ceste, z vsem svojim članstvom, od dneva njegove ustanovitve pred štirimi leti. Ob pomoči dnevnega časopisja in svojega lista »Glasnik«, s predavanji, filmi o tehnični izdelavi, finnsiranju in ekonomičnosti sedanjih cest, s svojimi razstavami najprej v Beogradu, zatem v Zagrebu Zagrebu in zdaj tu v Ljubljani, se je društvu za ceste posrečilo spoznati se z razmerami, ki vladajo po teh ali onih krajih ter se prepričati o potrebi zgraditve sodobnih cest ter o njihovih splošnih narodnih in državnih koristi. Zato gre vsem članom jugoslovanskega društva za ceste popolno priznanje in hvaležnost tako kraljevske vlade, kakor tudi vsega jugoslovanskega naroda za napore, s katerimi je podpiralo dozdaj to delo, in s katerim bo tudi v bodoče skrbelo za izpopolnitev cestnega omrežja. Drugi činitelj je delo kr. vlade. Naj mi bo dovoljeno, da to delo vsaj nekoliko osvetlim. Kakor je znano je graditev sodobnih cest novost za ves svet, tako tudi za nas. Prve takšne ceste, na katere naletimo po drugih modernih in naprednih državah, so stare komaj 30 let. Nekatere teh držav so izpopolnile svoje cestno omrežje s takšnimi cestami, nekatere so s svojimi deli že pri kraju, druge pa delajo s pospešenim tempom. V naši državi v prvih 17 letih od zedi-njenja ni bila, ali pa ni mogla biti posvečena zgraditvi sodobnih cest nobena pozornost. šele leta 1935 je zapel tako rekoč prvi kramp na starih in neznosnih cestah, da bi se zgradile mesto njih so- 7J„a nrnJ:A« Vri vemo, kako je „UVO oroaje naie delo odvisno ^^mmm^m^^mmm^ ^ orodja. Tudi naše telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodont. Domači proizvod. dobne ceste. Od leta 1935 do konca 1937 je bilo zgrajenih 540 km novih cest, delo pa se dalje opravlja še na kakih 445 km, in te ceste bodo povečini že do konca letošnjega leta dograjene. Tako bo prvih tisoč km naših cest sposobnih za udoben in ekonomičen promet. Na tem novem cestnem omrežju je položenega 238.000 kv. metrov cementnega betona, 510.000 kv. metrov asfalta in 525.000 kv. metrov cest pa je zgrajenih z drobnimi kockami. Od začetka teh del je našlo zaposlitev 125.000 delavcev in je bilo podeljenih 4 milijone din mezd, z deli v kamnolomu in po tovarnah pa skupno 6,500.000 din. Vsa ta dela so bila financirana iz kreditov, ki so bili otvorjeni na pobudo predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča (živio!) ter iz milijardnega posojila za javna dela iz leta 1935. Toda ti krediti bodo v glavnem uporabljeni v teku te gradbene sezone in bo s tem uspešno končana prva etapa teh del, ki je nekak poskus graditve sodobnih cest v naši državi. V teku prihodnjih mesecev bodo naša posamezna tehnična podjetja s celotno njihovo organizacijo in delavstvom končala z deli, ki so jih prevzela, gotova uasa aruga podjetja pa proučavajo s svojo organizacijo in tehničnimi pripravami za posle pri graditvi cest. V takšnih okoliščinah je postavljeno vprašanje, ali hočemo in moremo ostati pri prvi etapi graditve sodobnih cest? Odgovor vlade nato vprašanje je: Ne samo, da nočemo, pač pa tudi ne moremo ostati pri tem. (Tako je, živio!) Nasprotno! Hočemo in moramo iti brez prestanka naprej. (Tako je! živio!) Prenehali bomo s tem delom takrat, ko bo dograjen zadnji kilometer naših državnih in banovinskih cest in popolnoma pripravljen za sodoben promet. (Viharno odobravanje. Živel dr, Stojadinovič! živela vlada! čeprav je kr. vlada pod predsedništvom dr. Stojadinoviča (živel Stojadinovič!) že dozdaj storila tudi na tem polju državne delavnosti več kakor pa je bilo storjenega v kateri koli prejšnjih dob od zedinje-nja do 1935 leta. vendar ne more ostati prekrižanih rok in se zadovoljiti samo z dosedaj doseženimi rezultati. Kakor nam je znano po pravkar izdani uredbi o državnem posojilu štirih milijard din, je po odloku kr. vlade odobrenih naknadno ena milijarda din gradbenemu ministrstvu (živela vlada.'). Ta denar bo uporabljen za izboljšanje sedanjih cest ter nekatera druga javna dela. S temi novimi sredstvi, ki so iz prve transe posojila že stavljena na razpolago gradbenemu ministrstvu (Viharno odobravanje, živela vlada!) bomo kljub nelojalni in nedomoljubni propagandi z gotove strani nadaljevali z za-početim delom ter se tako približevali postopoma našemu končnemu cilju. Tudi ta nova milijarda din bo stavljena na razpolago za izpopolnitev in zboljšanje cest ter drugih javnih del. Prav hitro pa bo prišel trenutek, ko bo dograjenih še drugih tisoč kilometrov cest. (Živela vlada! živel dr. Stojadinovič!) Te ceste bodo mogle zadovoljiti sodobnim prometnim potrebam, potrebam narodne obrambe in turizma. i Dolgotrajni vzkliki živel!). Kljub tolikim naporom pa bo ostalo še nedograjenih 8.000 km slabih državnih cest in trikrat tolikšno število banovin-skih cest. Kaj naj potem storimo s tolikšnim tehničnim delom, z dragocenim gradivom in mnogoštevilnim delavstvom. Ali naj dovolimo, da po zgraditvi drugih tisoč kilometrov naših cest tehnična organizacija, državna in zasebna razpade, da dragoceni inventar zasebnih podjetij za rja vi, predno bi se amortiziral ter da med delavstvom nastopi ponovno nezaposlenost? V takšnih razmerah se morate dalje vpraševati: Kaj namerava kr. vlada podvzeti, da se odstranijo takšni pomisleki in dvomi? Kakor drugi tako je tudi vlada stala pred tem vprašanjem, ter občutila isto potrebo, da se vprašanje graditve neizpopolnjenega cestnega omrežja in modernizacije cest, državnih in važnejših banovinskih rešijo. Tega vprašanja pa ni mogoče radikalno in dokončno rešiti brez zagotovila stalnih letnih sredstev, sredstev, ki bi bila izven okvira proračunskih kreditov. Srečen in prepričan sem, da boste imeli tudi vi isti občutek, ki ga morem na tem svečanem sestanku izraziti, namreč, da je kr. vlada na svoji pretekli seji sprejela moj predlog in predpisala uredbo z zakonsko močjo o državnih in banovinskih cestnih fondih v smislu pooblastila, ki ga je dal ministrskemu svetu finančni zakon za tekoče proračunsko leto (Živela vlada!). S tem se je uresničil štiriletni sen našega društva in vseh jugoslovenskih državljanov, ki so leta in leta prosili za zgraditev dobrih in sodobnih cest. Državni cestni fond predvideva dohodke, ki niso odvisni od državnega proračuna, in to so: 2 tretjini vseh letnih dohodkov državnega fonda za javna dela, v katerega se shajajo trošarina na cement in bencin, dalje dohodki od raznih vozil, dohodki od izredne uporabe državnih cest, od prevoza blaga po železnici, dohodki od nepremičnin vzdolž obstoječih cest, določenih taks po sklenjenih dogovorih za zgraditev sodobnih cest, kakor tudi razni drugi manjši dohodki. Podobni dohodki so predvideni tudi za bano-vinske cestne fonde. Kakor se vidi, bodo morali največ prispevati za zgraditev modernega cestnega omrežja oni, ki bodo tudi največ te ceste uporabljali. Po osnutku bi znašal dohodek državnega cestnega fonda na leto 80 milijonov din. Ta vsota se bo v prihodnjih letih znatno povečala in moremo pričakovati, da se bo hitro podvojila. Ker se bo pa financiranje del iz cestnega fonda vršilo z najetjem posojil v državi in v inozemstvu na podlagi dohodkov teh fondov, je že v prvem letu od ustanovitve cestnega fonda podana možnost, za najetje posojila ene milijarde 500 milijonov din. S to milijardo in pol, plus pol milijarde, ki je stavljena na razpolago gradbenemu ministrstvu za zgraditev cest iz 6%nega emisijskega posojila za velika javna dela in državno obrambo, bomo mogli v prihodnjih 6 letih po veliki večini že izpopolniti naše cestno omrežje (Živela vlada! Živel dr. Stojadinovič!) Ti dve milijardi din bo kr. vlada porabila za nove ceste in za moderniziranje dosedanjih cest takole: Dograjena bo mednarodna cesta od madžarske meje preko Subotice, Novega Sada, Beograda. Kragujevca, Jagodine. Niša, Pirota do bolgarske meje. (Dolgotrajno ploskanje in odobravanje.) Zatem bo vzpostavljena neposredna zveza Beograda z Zagrebom in Ljubljano in dalje do Kranja in Jesenic do državne meje. (Viharno odobravanje). Vzpostavljena bo tudi zveza Ljubljana — Logatec — italijanska meja. zgrazena bo cesta Ljubljana—Celje— Maribor, dalje Ljubljana — Sušak. (Dol- —lOV® ^ lOD°,fE »OBTOKOM ( TO.ESTt) go ploskanje in odobravanje) ter od Su- j šaka ob morju preko Novega — Senja — Splita — Metkoviča — Dubrovnika — Kotorja — Bara do albanske meje. Zgrajena bo zveza Zagreb — Varaždin — madžarska meja, zatem Zagreb — Karlovec — Sušak ter zveza Sarajeva preko Banja-luke z Zagrebom, zveza Beograda z Romunijo preko Vršca, zveza Beograda s Sarajevom, Mostarjem in Dubrovnikom (Dolgo ploskanje in odobravanje.), turistična cesta ob Donavi od Velikega gradi-šta do Kladova (Ploskanje in odobravanje); zveza Niša preko Skoplja-Djevdjelije z grško mejo in zetske banovine z drin-sko in vardarsko. Poleg tega bodo zgrajene še nekatere druge cestne zveze, ki so predvidene v tem šestletnem načrtu. Preostaja še važno vprašanje v zvezi s tem obsežnim delovnim programom kr. vlade, o katerem bi vam želel dati gotova pojasnila. To vprašanje je tempo dela. V tem pogledu stoji kr. vlada na principi-elnem stališču, da se ceste v naši državi grade z našimi finančnimi sredstvi, našim gradivom in našo delovno močjo. V kolikor pa naša sredstva in tehnična organizacija ne bo zadostovala za izvedbo tega programa, kr. vlada ne bo zavrnila sodelovanja tujega kapitala in tehnične organizacija ne bi zadostovala za izvedbo kapitalu in naši tehnični organizaciji. Pri tem pa bo pazila na pogoje tega sodelovanja, na možnost in kapaciteto naših tržišč, gradiva in naše delovne moči. To je torej dosedanje delo in bodoči program vlade dr. Milana Stojadinoviča (Živel dr. Stojadinovič! Živela vlada! Dolgotrajno ploskanje). V tem svečanem in pomembnem trenutku, ko stopamo v novo dobo našega prometnega življenja, bi bila moja pojasnila, ki sem vam jih danes podal, nezadostna, ako ne bi opozoril tudi na najpommebnejšega činitelja pri tem gran-dioznem načrtu, pred katerim stojimo in za katerega so zagotovljene in začete že vse priprave. Naj mi bo dovoljeno, da v imenu kr. vlade izjavim, da je prvi dal pobudo in da je stalno opominjal na izvedbo tega načrta za izboljšanje naših cest Nj. Vis. knez namestnik Pavle, visoki pokrovitelj današnjega kongresa. (Vsi navzočni vstanejo in vzkliknejo: Živel knez namestnik! Živel kralj! Živel kraljevski dom!). Njegovo stalno in nam vsem dobro znano prizadevanje se ne kaže samo pri izpopolnitvi naše kulturne, gospodarske in obrambne moči, pač pa se razširja tudi na izpopolnitev našega cestnega omrežja. Tudi ta grandiozni načrt, pred katerim stojimo, je delo neomajne vere Nj. Viso-čanstva (Vsi navzočni vstanejo in vzkliknejo: Živel knez namestnik!). Za izvedbo tega načrta se neumorno prizadeva častni predsednik tega kongresa in predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič (Živel dr. Stojadinovič!). Vi, ki ste na čelu naše zasebne tehnične službe in jaz, ki predsedujem naši državni tehnični službi, moramo imeti vedno pred očmi to visoko voljo in ji moramo vdano slediti. Težki posel, pred katerim stojimo, bomo zmagali toliko lažje, ker smo prepričani, da te ceste, ki bodo v bližnji prihodnosti zgrajene, ne bodo služile nikomur izmed nas posamič, niti ne bodo služile samo današnji jugoslovanski generaciji, pač pa jih gradimo v dobrobit vseh bodočih pokol j en j našega naroda. Gradimo jih s hvaležnostjo do naših slavnih očetov, ki so nam zapustili dragoceno dode-ščino, ki nam je dala naš nacionalni prestiž. Kakor oni tako moramo tudi mi storiti vse, da bomo storili za narod, kar od nas zahteva. To je naš program in to je naš cilj.« Govor ministra Stošoviča so vsi navzočni pozdravili z viharnim ozklikanjem in ploskanjem. Resolucije Za gradbenim ministrom Dobrivojecn Stošovičam je govoril inž. Dabič, ki je prebral poročilo kongresa in tole resolucijo: Ker uvidevamo, da je treba začeto delo po zigraditvi in modernizaciji naših cest brezpogojno in v večji meri nadaljevati tako v interesu socialnega, kulturnega in gospodarskega dviga našega naroda, kakor tudi v interesu naše narodne obrambe, smatra jugoalovensko društvo za oe-ste, da je v prvi vrsti potrebno: 1. da se predhodno točno določi tehnični in finančni program del za daljšo dobo, da bi bih s tem zasigurani pravočasno sistematsko pripravljeni elaborati, in da bi se dala možnost domačim podjetjem, da si z ozirom na obseg teh del in na njihov finančni načrt pravočasno nabavijo ves potrebni inventar za moderno graditev cest in s tem postanejo zmožne za takšno graditev v večjem obsegu. Ta dela morajo v narodnem in gospodarskem interesu naše države izvajati samo domača podjetja. 2. da se čimprej izda zakon m uredba z zakonsko močjo o avtonomnih cestnih fondih, v katere naj hfi se stekali vsi dohodki od uvoznih carin, trošarin ali drugih dajatev, v kolikor se neposredno ali posredno plačujejo za promet po cestah. 3. da se izpopolni potrebna reorganizacija tehnične službe v gradbenem ministrstvu z ustanovitvijo stalne in avtonomne generalne direkcije za graditev cest, s potrebnim Številom terenskih tehničnih sek-ebiih poklicani in izbrani, da se borijo za vstop v ligo. Kakor znano, je stavna skupščina JNS sklenila, da se prihodnje leto poviša Hevilo logaških klubov od 10 na 12. Iz prvenstva nagega podeaveza je izšel kot prvak Cakovcčki SK ter torej sodeluje v kvalifikacijskem tekmovanju. Precej nad smo polagali na sicer vrla čakovčane, vendar pa moramo javiti da kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v ligo niso pričrili prav srečno. Igrali so doma proti Kraji£r>iku ter doeetrli le neodločen rozulta!. ČSK : Krajišnik 2 : 2 (2 : O) Cakovečki SK je takoj v začetku tekme dosearel dva lepa šola. kor * gostje še niso znašli. V drugem polčasu pa. ao iffralci n llanjs*-hike popolnoma dominirab na rerenu. domačini pa so popustili. Tekmo je sodil g. Podupski iz Zagreba. Ostali rezultati nedeljskih kvalifikacijskih tekem so bili: Sparta (Zemun): Jugoslavija (Jal.uka) 5:0 (0:0), Gradjanski (Skopije): Crnogorae 5:0. Železničar (Niš): šašk (Sarajevo) 2:2 (2:0). Ostale nogometne tekme Murska Sobota: Jugoslavija (Celje) : Mura 6:2 (2:1). Jugoslavija je uastopila s tremi rezervami. Njen vratar je moral že v prvi polovici zaradi blesure zapustiti igrišče in je Jugoslavija igrala samo z 10 igralci. Split: Hajduk (liga) : Milano 3:3 (2:). Pariz: Svetovno prvenstvo. Borbe za svetovno prvenstvo v nogometu, ki se odigravajo v raznih mestih Francije, so prinesle v nedeljo zelo napete in zanimive borbe ter so dale naslednje rezultate: Francija : Bel- izrabtjeni zunanji sloj kože s jega obraza! Spodnji stoj je že pripravil vo kožo. Aktivni lecifin v Sotea mitu pa jo bo ohranil mehko in elastično. Tucfi najmlajšo kožo je treba stalno pomlajevati, da se ohrani sveža. OTUUrin krenuu gija 3:1 (2:1), Italija : Norveška 2:1 (1:L 1:0) odločeno šele v podaljšku, Brazilija; Poljska 6:5 (4:4. 3:1), Madžarska : Nizozemska Indija 6A češkoslovaška : Niao-zomska 3:0. Rum unija : Kuba 3:3 (2:2, 1:1). Rumunija in Kuba bosia igraii ixwo tekmo 9. junija v Toulouse. SK Mars. Danes ob 20. redna odborom seja na običajnem mestu. Zasadi vsi odborniki gotomc Alkohol terja žrtve V pretepu med vinjenimi drvarji v Črni je bil eden eden pa hudo poškodovan Črna pri Prevaljah. 6. junija. Na binkoštno soboto je popivala večja družba drvarjev in drugih delavcev v gostilni pri Matevžu. Okoli 11. zvečer pa se je vnel med njimi prepir. Med vikom in ruvanjem so se zagnali na cesto. Vpitje je trajalo skoro celo uro. Nato so se zabli-skali v rokah noži. Sirova borba je bila kratka 23 let stari Napotnik Andrej je priletel skozi vežo Matevževe gostilne z besedami: »Jaz imam že dovolj!« Pri vsakem koraku mu je kri sunkovito brizg- nila iz prs. ker je dobil giobofco rano s nožem na srčno stran. Bežal je proti svinjakom in obležal na gnojišču. Nesrečnik j« po nekaj minutah izdihnil. Hujše poškodbe je dobil tudi Globočnik Anton, ki so ga takoj spravili v tukajšnjo bolnico. Ugotovili so, da so bili pretepači iz Štajerske strani, ki drvarijo v tukajšnji občim. Glavni pretepač in njegov pajdaš, ki sta povzročila pretep, sta ušla ter mt skrivata pred pravico Ostale a so v občinski zapor O binkoštih bi bil skoro zmrznil Sinko je v zadnjem trenutku rešil očeta iz ledenice Litija, 5. j*mija Ugledni mesarski mojster in posestnik Lojze Vrhovec ima svojo mesnico blizu po staje. Za binkošti se je dobro založil z mesen i no, da bi Litijani ne stradali ob praznikih. S pomočnikom sta urejevala mesnico in ledenico in sta nosila kose mesa hladit. Pomočniku je postalo mod pripravlja njem mesa vroče, zato je odložil suknjič in je prišel kar golorok v hladilnico. Spozna v ni mojster pa mu je velel, naj ga pusti kar samega v ledenici, češ da bo že sam razni estil in razobesil meso. Pomočnik je res šel in je *a seboj ttupeb nil vrata, mojster pa je ostal sredi ledu. Pa je že imela zla usoda svoje prste vmes in se je neopaženo sprožil zapah na vratih, ko je bil mojster najbolj zaposljen. Ko je hotel iz ledenice, ni mogel odpreti vrat. Ono, kar vzbuja pozornost moških. je očarljiva barva obraza, ki kaže zdravje in mladostno svežost. Zato si izberejo pametne žene v pomoč Khasana rdečilo za ustna in za obraz. Khasana rdečilo za ustna in za obraz polepša in pomladi vaš obraz v par sekundah. Oboje je odporno zoper vreme, vodo in poljube Za diskretno harvanje: 3o-perb; za nekoliko živahnejši učinek: Corail ali Carmin, za od sonca zagorelo lice: Khasana SoleiL KHASANA Pričel je vprfi rra pomoč, točke! je na a vse zaman. Ledenica je precej od rak, debele dvojne stene pa so seveda tsndi doHe klice na pomoč m razbijanje po debeiŠi vratih. Mojstru Lojzeta« je zAoelo že prmumjbo vati zraka, earadi mraza pa je postajal kar trd.. . Zbral je svoje poslednje moči, pa ded je znova na vrata, razbijal in kficaf obupno na pomoč. Njegovo prizadevanje ni btlo zaman. Očetovo klicanje je začel njegov najmlajši sinko Duško, pritekel js do vrat in je zaj&rbljeno povprašal, kaj želj njegov očka. »Prosim, odpri I« je očka iagrgnai ▼ poslednjih dihih. Duško je nato hitro privzdignil zapah in se je seveda od s3e pce-plašil, ko se je trenutek nato skotaffl obe iz ledenice in padel predan onesveščen. Ko se je izvedelo, da je mali Duško ne šil očeta pred zmrzne« jem, je postai junak dneva. Vse je hitelo stiskat roko rešenca m mlademu rešitelju. Pet popije, ga caradl neškodljivega in abije njegov dnh edine Ghregorldev •BO&eSAH". Zahtevajte bresplačen vaeree ▼ »re-gerljl Gregorič, Ljubljana, Prešernova al« i. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. ari Torek 7.: zaprto. Sreda 8.: Zadrega nad aadrado. Red Četrtek 9.: Lopovščine. Red Četrtek. Petek 10.: zaprta Sobota 11.: Izpit za življenje. Izven. ne cene od 20 žen posredovalec Kunavei Ludvik Jesta 2S oktobra 0. I> ieton 37 33. Pooblaščen graditelj ln sodni ceni ceij ae nasvete orez olačno na razpolago. 25-20 Izvrstno krojene obleke k-pšrh vzorcev. oe-emočluve veterne suk ■ 1 če. pumparce. perilo n vsa Drakt dna obla "ila prodaia aatceoeie PRESKER, Sv Petra c. 14 Kupuj domače blago! Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO je prijetno sredstvo za čiščenje. Dobro učinkuje. — Škatlica vsebuje eno dozo, z ali brez okusa po janežu. Dobiva se v vseh lekarnah. Prodajna cena din 6.—. R. S. br. 27283 23 X 1935 L Tisoče zahval prejema »MORANA« Med mestom in deželo oosrednje »Jntrov« mali otrla«mfb Lasje prestAt N£jD takoj izpadati in zrastejo na plešastem me stu - od strani prhljaj m jaca in hrani l asne korenine • POŠILJAMO P© POVZETJU.-.STEfcL.DlH.50- V ŠOLI Katehet: Kako je to mogoče Jurček, da so se vsi oglasili, ko sem vprašal, kdo hoče priti v nebesa, samo ti si molčal? — Kaj sem pa hotel, gospod katehet, ko mi je pa mamica strogo zabičila, da moram priti iz šole naravnost domov. D. Ravljen: »Črna vojna« 120 strani. Broširano 10, vezano 15 din Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva 5. Od Vas le odvisno, da imate obleko vedno kot novo ^ato jo pustite redno kemično Čistiti aii oarvatl v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svetlolikaloicv V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša iskreno ljubljena, nadvse skrbna in dobra mama, sestra, teta in svakinja, gospa MICA HUS roj. pi. Kubany SOPROGA LEKARNARJA dne 5. junija 1938. 1. v Gospodu preminila. Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 7. junija ob pol peti uri popoldne iz hiše žalosti, Zarnikova ulica 11. Prosimo tihega sožalja. V LJUBLJANI, dne 5. junija 1938. MR. EDMTJND HUS — lekarnar, soprog; ZDRAVKO, ŽELJKA in ZDENKO — otroci; RODBINI INŽ. PRELOVŠKA in »ER. LEUSTKA. Mestni pogrebni zavod. POZOR, GOSTILNIČARJI IN RE5TAVRATERJI' Obiščite paviljon „HM na velesejmu! Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške eore, Sremski Karlovci, je razstavila svoj lastni proizvod: Bermet vino črnino iz Fruške gore je garantirano izgotovljeno iz najboljših starih črnih vin. Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. — Zahtevajte ponudbe od: B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 5. junija 1. 1938. umrla v cvetu mladosti naša ljuba hčerka in sestra ANICA ŠALAMUN Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 7. junija, ob 4. popoldne izpred splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. UUBUANA, 6. junija 1938. ž a I n j o č i : ANTON — oče, FRANCI — brat in ostalo sorodstvo. Urejale Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf .libnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del 1e odgovoren Alojz Novak. - Vsi 7 Ljubljani