i !|ss Mi NseCho .4:UPRAVNI ODBOR uredniški odbor *A *%] SLAVKO KNAFELJ §5. Vlii, k - ^ E '■ J»: REDAKCIJSKI ODBOR I I illnor i Aiirrn v. t\F K HA " 'i ’ V začetku leta je sprejel maršal Tito predstavnike športa iz športnih podjetij. Med njimi sta bila tudi dva iz naše tovarne, direktor' Tfovrp Potočnik in delavec Jeras Stane* Ob tej priložnosti so bile sprejete nove. smernio« aa «hrig športa in razvoj športnih podjetij, V mesecu marcu je bila ob potoku Zgoša zgrajena nova garaža, drvarnica in shramba za kolesa, 13. marca pa je nastal na centralni zgradbi velik požar, ki je upepelil ves zgornji del, Le požrtvovalnim gasilcem, članom kolektiva, predvsem pa gojencem šole N,M, iz Begunj gre zahvala, da so rešili stroje in naprave. Škoda pa je bila ocenjena na totoa-tnih 1,3 milj, din» . V tem letu se je v podjetju izvršilo nekaj manjših zunanjih sprememb. Zaprla se je pot mimo obratov na Zgošo. Ves kompleks je bil obdan z leseno ograjo. Vratarnica se je prenesla do mosta ob potoku. Vhod je bil zaprt z zaporno rampo. Izdelan je bil prvi katalog vseh Elanovih izdelkov. Sindikat je skupno z upravo organiziral počitniški dom ob morju, v Moščeniški dragi. Začelo se je vzbujati * zanimanje po naših izdelkih v izvozu* Predvsem rekete, čolne in trambuline, najprej v Anglijo in Egipt, 2o, junija je podjetje prešlo v republiško upravo, tri mesece za tem pa je je prevzel v upravljanje sam kolektiv. Izvoljen je bil prvi delavski svet podjetja: Finžgar Ivan, Pristavec Alojz, Vrečko Maks, Triplat Vinko, Borštnar Ferdo, Finžgar Miha, Potočnik Vencelj, Jeras Stane, Vrhovnik Prane, Potočnik Anton, Šolar Prane - mizar in Benedik Jože, V prvi upravni odbor: Stroj Rudi, Potočnik Anton, Jeras Stane, Vrhovnik Prane, A i ENE MM, j o Znano nam je , koliko dobrega so med vojno storili naši južni bratje Srb? slovenskim izseljencem. V znak osebne hvaležnosti, ki se je sama od sebe razvila v zavestno narodno utrjevanje bratstva in enotnosti, z.izrednim veseljem sprejemamo v goste bivše gostitelje. Lansko leto so Mariborčani prvič organizirali in dostojno izvedli tak sprejem. Solza ginjenja je bilo ob ponovnem srečanju na pretek. Letos smo na vrsti Gorenjci! Zveza združenj borcev NOB - Sekcija ža internirance - okraja Kranj je omogočila to srečanje po organizacijski plati, od nas vseh pa zavisi kako se bodo gostje počutili. Skupno bo prišlo 275 gostov iz 9 bkrajev, predvsem iz Valjeva, Kruševca in Smedereva dne 14. 3HM0MHZ vlakom "Bratst- va in enotnosti". To ne bo samo srečanje starih znancev, pač ■pa bo obenem tudi izmenjava'mnenj in izkušenj v_povojni graditvi naše domovine.* Ta se bomo spominjali tudi formiranja I. Slovenske partizanske čete 1941 v Užicah. Narodnega heroja? Vinka Zevnika iz Mavčič, ki je padel 1943 v Poljanski dolini. Tov. Pibernik iz Jesenic, komandir I. čete in politkomisar Pavle Zavcer, nas bosta popeljala nazaj v tiste težke dni. Program sprejema: Dne 14.IX. v Zidanem mostu skupni sprejem gostov, ki istočasno potujejo v Celje in na Gorenjsko. Od 10. - 11 ure na železniški postaji v Kranju slovesen sprejem in pozdrav gostov za Gorenjsko. Nato na trgu revolucije v Kranju dobrodošlica od najvišjih predstavnikov okraja in položitev vencev na grob padlih borcev. 2 Po tej slovesnosti se bo razvozilo goste po občinah na Jesenice, v Radovijic, Tržič in Škofjo Loko, Po vseh teh centrih sledijo še lokalni sprejemi predstavnikov oblasti in organizacij. Od 14 - 15. ure do naslednjega dne do 13. ure bodo gostje ostali pri svojih osebnih gostiteljih - znancih. Dne 15. IX. ob 15. uri skupno srečanje na Bledu in ob 17. uri v Podvinu. Od tu se bodo zopet vračali k svojim gostiteljem. Dne 16.IX. ob 9. uri SKUPNO SREČANJE V BEGUNJAH - na grobišču talcev. Tam si bodo ogledali tudi muzej. Istega dne .bo skupno kosilo na Jesenicah. Bopoldan skupinski ogled doline Eratai in zvečer ob 20. uri odhod vlaka "Bratstva in enotnosti” iz Jesenic. Po naših močeh bomo pač skušali napraviti sprejem čimbolj množičen in dostojen. Predvsem tisti del, ki zadene naš okoliš,— s p r Begunj-aiu.— POhOČ TISKA IN RADIA Nedvomno,.je'-tisk v svojih šjx«Hrni±L rubrikah< sproti obveščal javnost o vseh pomembnejših športnih., dogodkiho smučanju, o delu smučarskUtukftubov ipd. 'Seseda so pri tem nastaja le razne težave in pomanjkljivosti. Te pa so vzrok včasih razna nasprotujoča si mnenja smučarskih delavcev, ki s tem niso vedno omogočili novinarjem, da bi osvetlili nastale probleme z vseh strani. Večkarat so bili dopisniki netočno informirani, ali cele problematike niso' dobro dojeli. y žurnalistiki je pač treba doslednjega in načrtnega3 dela.Trdi mo, da je potrebno ne samo enkrat, ampak večkrat pisati o dogodkih na.snegu, ali delu smučarskih organizacij za zeleno1 mizo. Tako, da članki zadanejo v polno, da jih ljudje slišijo, čitajo, da so si bralci edini o presoji. Vsekakor pa je pomoč tiska in radia opravičljiva le tedaj, kadar ne gre samo za ozke ali morda komercialne interese^ ki ne bi Jmeli ničesar 'skupnega s širšimi družbenimi interesi. Menimo, da je največji problem za razvoj smučanja oprema, ali bolje rečeno cene, za smuči in okovo. Ge bi razna darila, ki jih kolektivi delijo za novoletno jelko ali kak drug dogodek bila koristno uporabljena za nakup smučarske opreme, bi_bil smučarski šport na višji ravni, bolj množičen. Če bi pri tem sodelovali tudi starši ter otroci sami in če bi znal kdo zbra>r ti sredstva na obč. zvezah v cilju izboljšanja športne vzgoje po šolah, da bi proizvodnja podjetja znižale cene, ali dajale novoletni popust, potem tisku in radiu ne bi bilo težko omehča ti terena in s tem pomagati razvoju smučarskega športa v večji meri. ^ PIŠE : H E Z A R JOŽE NADALJEVANJE - Nadalje smo si še ogledali finalno proizvodnjo. Ni obširna, je pa precej zanimiva. Izdelujejo razne kose pohištva, kot so sto li, mizice, postelje, komode. Stroji za finalno proizvodnjo so zelo zastareli. Organizacijo v sami delavnici bi se dalo izboljšati tako, da bi se medfazni transport skrajšal in bi k’ter mu bil mnogo preglednejši. Izdelki so sestavljeni iz panel plošč';, plošče furnirajo iz jesenovim, javorjevim, bukovem in orehovem furnirjem. Površinska obdelava je z nitrolakom, ki ga na kraju polirajo. Predmeti so okusno dovršeni tako, da je ta obrat napravil na nas zelo dober vtis. Res, da bi se dalo mno-1 go ročnega dela odstraniti, zamenjati s strojnim. Pri tem bi s: izboljšali kvaliteto izdelkov .in kvantiteto. Niso pa vrgli puške v korazo, saj se trudijo, da bi se’ izpopolnili in s tem šli v korak, da bi zadovoljili potrošnike. . Bežen pogled skozi tovarno bi bil tak, da imajo opravka z is- timi problemi, kot vsaka lesna industrija. Povsod, kakor v Sir Vonskem Bnodu študirajo tržišče, da bi se še bolj uveljavili in da bi bilo poslovanje čimbolj uspešno* Kot sem že omenil* povsod po oddelkih se vidi trud, da bi se čimbolj izpopolnili poizkali si tak način dela, da bi ekonomsko odgovarjal tako obširni gospodarski organizaciji, Sami varnosti^ bodosi požarno ali higiensko-tehnični posvečajo precej pozornosti. Požarno varnost imajo tako urejeno, da je na vsaki izmeni o pripravi po ena desetina. Prav tako varnost delavcev po obratih. Ekshaustorske in zaščitne naprave po strd jih ali kje drugje so želo izpopolnjene. Bilo je opaziti poman^ kljivosti na določenih mestih, vendar pri tako obširnem delu se to v taki meri niti ne opazi. Po tem bežnem ogledu tovarne, saj smo imeli le okoli dve uri časa, se je vodič w imenu vseh zahvalil za topel sprejem. Tagc smo se v kratkem času marsikaj naučili in pridobili, bodisi za sebe ali v korist tovarne. S tem smo zaključili obisk v Slavcrv s&em Ercdu, se ponovno vsedli v avtobus in odbrzeli proti na>* slednjemu cilju, t.j. Beogradu. Vozili smo se po prostrani pa> nonski ravnini, mimo lepih hrastovih gozdov, lepo obdelanih polj. Na mnogih krajih je ostala še sled minulih poplav, ki so nemilosrdno pustošila polja.' Kaj žalostna slikjpa, njive, travniki, to je bilo vse prevlečeno z zemljo tako, da_se je na daleč videlo tako, kot bi bila; reka prsti. Ob cesti smo tudi opazili zelo urejene topolove nasade, vendar jih je še voda v precejšni meri zalivala. Ob takih doživetjih, ki nam jih je nudila pokrajina, smo se prebliževali juglslovanski metropoli. Prihod v Beograd smo imeli z enourno zamudo, vendar nas je še vseeno-čakal--pred vhodom v mesto predstavnik republiške, zborni- ce in člariv združenja xesne industrijo Srbije. Predno smo-se napotili na ogled tovarne, smo se še ogledali turistične znamenitosti mesta kar iz avtobusa. Po kratkem ogledu smo med Vožnjo dobili tudi direktorja tovarne " 22 oktobar", ga sprejeli v avtohus in krenili proti tovarni. Kar med vožnjo je direktor tovarne orisal nastanek, razvoj in specifikacijo podjetja. ./ \ r ,: ! Tl; N H (Nadaljevanje sledi)) & I L u K L- S. f it . \ Ji/ KA / • J V* . / x/; ( .v \ \ \\\. ;,) I t \ \ V * >h ( \ IS / Valjavec Prane 1. iuliT'* Alžirsko ljudstvo je po sedmih letih in pol osvobodilnega boja pozitivno odgovorilo iia referendumsko vprašanje za-samostojno in neodvisno Alžirijo. 2-v ..julij Predsednik ministerskega sveta ZSSR Hruščov je v Kremlju sprejel delegacijo Zvezne ljudske skupščine FLRJ, ki jo vdi predsednik skupščine Peter Stambulič. Francoski general Rene de Larminat, ki je bil imenovan za predsednika novega vojaškega sodišča, je napravil samoumor. Zaradi politične krize v alžirskem osvobodilnem gibanju, ki je nastala po razrešitvi treh višjih oficirjev alžirskega generalnega štaba, so se v Bengaziju (Libija) sestali perdpredsednik alžirske vlade Krim Belkasem, minister za predsedniške posle ZAR Ali Sabri in podpredsednik začasne alžirske vlade Ben Bela, ki je 1. julija nepričakovano odpotoval iz Tunisa v Libijo. 6. .iuli.i V Kairo je odpotovala jugoslovanska delegacija, ki se bo udele* jžila gospodarske konference razvijajočih se držav. Delegacijo vodi član ZIS Vladimir Popovič. I- .juliji Začasna izvršna oblast iz Rocher Noira se je preselila v mesto Alžir. Delikaten položaj okrog alžirsko-maroške me.je, oziroma zastran misije začasne alžirske vlade v Rabatu. 3» .julij____ Podpredsednik začasne alžirske vlade Ben Bela je odpotoval z letalom iz Kaira v Rabat. V zvezi s krizo, ki je nastala zaradi? nesoglasij v vodstvu alžirskega osvobodilnega gibanja sta tudi dva člana zar ^ne alžirske vlade o^notovala v Rabat. Medtem, ko teko priprave ,za sklicanje Nacionalnega sveta alžirske^revolucije sta že prispela v Rabat odpoeiajaca začasne alžirske vlade ministra Jazid in Bitat, da bi se sestala s predsednikom Ben Belo in ministrom Kidrijem, ki st tudi že prispela v Rabat. V- Krmelju je pričel z delom svetovni kongres za mir' in splošno razorožitev na katerem sodeluje več kot 2000 delegat tov, opazovavcev in gostov' iz več kot sto dežel. V Kairu_se je začela kairska gospodarska konferenca držav v razvoju. Konference se udeležuje 35 držav. Na zasedanju gospodarske konference v Kairu je šef jugoslovanske delegacije Vladimir Popovič govoril o stališčih Jugoslavije glede mednarodnih gospodarskih trgovskih problemov in o vprašanjih, ki so na dnevnem redu konference. 11. .julij Posvetovanje alžirskih ministrov v Rabatu je končano. Ministra Jazid in Bitat sta se že vrnila v Alžir. Začasna alžirska oblast je razglasila amnestijo za vse zle čine, storjene do 3. julija, prepovedala več listov ter imenovala vrsto novih^funkcionarjev. 13. julij Kairska konferenca je zaključila svoje delo. Britanski predsednik Macmillan je odpustil sedem ministrov, med njimi tudi Selwyna Lloyda. 15. julij Začasna alžirska vlada je proučila najnovejši razvoj položaja v državi in načrt zakona o volitvah. Zastopnik podpredsednika začasne alžirska vlade Ben Bele je izjavil, da bo konferenca postavila novo vlado, če bo sedanja vlada še,nadalje zavračala sklepe nacionalnega’ sve ta alžirske revolucije. 18. Julij Vojaške enote, ki so blokirale predsedniško palačo v Limi, so aretirale predsednika republike Peruja, Manuela Prada’. 19. julij Vojaška junta, ki je že včeraj prevzela oblast v Peruju je z dekretom razveljavila predsedniške volitve, ki so bile 10. julija letos in ukinila ustavne pravice. Demonstracije ljudstva proti junti se nadaljujejo. 21. julij Ameriški veleposlanik v Kongu Edward Cullion je odpotoval v Washington, kjer bo imel razgovore z ameriškim predstavnikom Kennedyjem o položaju, ki je nastal v Kongu po preki nitvi razgovorov med Aduio in Oombejem. 22. juliji Sovjetska vlada je sklenila začeti serijo poskusov z najnovejšimi tipi jederskega orožja. 23. .julij V Ženevi je bil podpisan mednarodni sporazum o nevtralnosti in neodvisnosti Laosa. 24. julij I . \ Vojaška junta v Peruju je prevzela vso izvršno in zakonodajno oblast,-ki po ustavi pripada predsedniku republike. V Alžiriji je prišlo do prvih oboroženih spopadov med vojaki, ki podpirajo podpredsednika BeJa Belo in vojaki, ki so privrženi Benhedovim. ministrom*. 27. julij Bwn Belov odposlanec, minister in član političnega biroja v -začasni alžirski vladi Mohamed Kider je prispel-iz Orana v Al* žir, kjer se bo sestal s premierom Benhedo. Istočasno: je prispel iz Kabilije v Alžir na pogajanja z Benjjedo podpredsednik vlade Belkasem. . . -■; .• 29. julij Alžirske enote četrte vilaje, ki podpirajo-podpredsednika Ben Belo so vkorakale v mesto Alžir. - v... 30. junija je Zvezna ljudska skupščina-na "skupni seji Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev sprejela zakon o blagovnem prometu s tujino, ^ki bo omogočil zboljšanje zunai-je trgovinske menjave, posjcešil proces združevanja izvozno-uvoznih podjetij in prispeval k odstranitvi negativnih pojavov v zunanji trgovi-ni. 3» julijaje bila v Ljubljani republiška skupščina Zveze združe. nj borcev NOV na kateri so se združile v' enotno organizacijo Zveza borcev NOV Slovenije, Zveza vojaških vojnih invalidov 7 Slovenije. Na skupščini so razpravljali o potrebi prenašanja revolucionarne tradicije na mlade generacije, o druž-beno-političnem in strokovnem usposabljanju borcev, o skrbi za otroke padlih borcev in o ostalih naloga Zveze združenj borcev NOV. Referat o tem je podal tov. Janko Rudolf, novi predsednik Zveze. 4. julij‘a so bil® po vsej Jugoslaviji spominske slavnosti in ljudska zborovanja v proslavo dneva boroa> 6. julija je Izvršni svet LRS pod predsedstvom Viktorja-Avblja razpravljal o tekočih gospodarskih vprašanjih in sprejel vrsto predpisov s področja socialnega zavarovanja •&er nekatere druge predpise. UO Splošne gospodarske banke je v začetku meseca julija imel sejo, na kateri je razpravljal o kreditni politiki banke. Ta banka je v kratkem času svojega obstoja močno razvila svojo aktivnost na področju zbiranja sredstev in kreditiranja. 10, julija se je v Sarajevu začel V. plenum CK ZK in BiH, na katerem eo obravnavali dotedanje delo in bodoče naloge verdstfev in argapia««!;! ZK pri izpopolnjevanju sklepov ■ter nalog navedenih, v govoru tov-.. •'Flta v Splitu« 10, julija je ZIS na svoji seji obravnaval več zakonskih osnutkov in sprejel nekaj odlokov, ^ .11., Julija sta gospodarska odbora obeh zborov ZLS v Beugre du sprejela več zakonskih predlogov in odlokov področja* g0sp0dars.tv»--;-241 moških , ‘'.;2i0 žengk-. . . ■‘-•i-, - . • ■ ‘ ■' *■ ’ • j-. * • ‘ • skupno: 451 delavcev 2." V. začash£ nedelovnem razmerju: 9 moških • .......... 5r ^ensk i* ' ‘ • V' \ skupno : ' I4~ oTšefr-i ';i. .V . !*: 3. vajenara: 2 moška ZADNJEGA V MESECU JE BILO ZAPOSLENIH: 1. v rednem delovnem razmerju: 243 moških 209 žensk skupno: 452 delavcev V 'i ’ • '7. 2. v začasnem delov, razmerju: 13 moških 5 žensk skupno: 18 oseb , •/ 3. vajenca:. 2 moška ‘ j * * * **' GIBANJE DELOVNE ,SIIE V JULIJU : : V redno delovno razmerje so bili'sprejeti sledeči delavci: :^!1 ' 9 KOZAMERNIK STANE — tehnik metalurške stroke je bil sprejet na > delovno mesto konstruktorja; PIRIH ■ JANES' -- klepar* je bil sprej*et na delovno mesto kleparska dela v kovinskem obratu; ^ začasno delovno razmerje so bili sprejeti: Trelc Cveto, Peinkiher Matevž, Šivic Milan in Lindič Ludvik. JIM MNOGO USPEHA IN ZADOVOLJSTVA PRI DELU! Podjetje so zapustili: Macuhr-Janez - delavec NK,: zaposlen na robničenju smuči, je odšel na lastno željo pred potekom odpovedo^— ^ • ga roka; delavka NK, zaposlena na mizargViK.,ttr^nHh ‘ v smučarski -delavniaL, La na las-tno poročila sta se: fiAJHMAN Vera in PERKOVIČ Prano. ..'7 ~........7 . ‘i - . ČESTITAMO IN JIMA ŽELIMO MNOGO SREČE NA NOVI ŽIVLJENSKI POTI! Earadi neljube pomote, za katero prašimo, da nam JANŠA Stanislav, JERALA Vinko in REZAR Jože ’ diplomirali v mesecu juniju in to ne za VK delavce lesne stroke* jfcemveč se jim prizna z ozirom na rang opravljene šole izobrazba tehnika lesnoindustrijske stroke* Ottu v lesnem obratu zajc bo^ Mravlje Janez, KV mizar zaposlen na delovnem mestu razkanje smuči ob strani, je dne 16/7-1962 rezkal smuči. Pri privijanju smu-či na model je imenovani to delo' opravljal preblizu vrtečega rezila stroja. Pri tem je podložno deščico spodneslo in je zadel s prstom desne roke ob rezilo, stroja. Vzrok: Nesmoteren način dela pri posamezniku... 1 Izgubljenih 12 delovnih dni.,- VARNOSTNI UKREPI PRI DELU. Z -KROŽNIMI ŽAGAMI. v:; ......... ................ — -.......................... ... V .... ,■,-..■■.■■4.'.'-. - (Uradni list št ;-, 40/61) Z ofeirom, da so krožne žage. najbolj .nevarni stro-ji v. lesni 'industriji zaradi sorazmerno velike obodne brzine, oblikž. zo-b* ; neposrednega'dela ob rezilu in 'povratnih udarcev, je nujno-,:i, i da poznamo predpisane varnostne ukrepe, ki so potrebni pti’'teh strojih. '.'.V 1 ♦)• Ves list krožne žage nad'mizo in pod mizo, ,-i-zvzemši tisti njen del, kateri se neposredno žaga, mora biti pokrit z varnostno napravo. * ; ' ■ ’ , 2.) Naprava, ki varuje list krožne žage £zaščitna, kapa), mora : biti pritrjena’ tako, da se med žagaruj^m-np nare premikati '; ne vzdolž ne prečno na .žagni ldst^- ' Nasp?~-fcako, da~~pr-i n p—gmnjn j & 3 j p vidljivosti* vendar" sme5'- biti največ 5 mm nad predmetom, ki se obdeluje. Če predmet' ki se obdeluje ni raven, se računa višina iz prvega 'odstavka tega člena od njegovega izbočenega dela?. 4.) Reža v mizi krožne žage mora biti čim ožja-. Njena širina* ne sme biti ožja od širine razperjenih žagnih zob povečana z®!, 1 mm in ne širša od te širine povečane za 3 mm. \ 5.)- Razporni klin ne sme .biti toliko, debel kot je širok rezt • vendar mora Mti vsaj za 1/4 debelejši od žagnega lista. Jr Razporni klin mora biti postavljen tako, da s svojim vrhom, ne segar M,žje kot-dino najvišjega zoba. 7..Razporni klin' mora biti enako oddaljen od Vrhov 'zob na žagi'. Ta razdalja ne sme biti večja. kot. 10 mm- in ne man.iša -r kot 3 mm. ... ' ' --1 •" . > • ~ Ti varnostni ukrepi na krožnih žagah so zelo natančni, vendar se,jih mpramo doslednjo. držati. Vsako odstopanje od ' -tehukrepov ima lahko težke'posledice posebno pri eventu- elnih nezgodah, kjer gre za opuščanje predpisanih varnost- nih ukrepov pri delu in s tem kazenska^ ter materialna odgovornost. 9 i*. K DOBRONAMERNA KRITIKA . .. - - R - r Podjetja in ustanove ter drugi forumi žrtvujejo precejšna sred-Siara-sst rekreacijo delovnega človeka*.. Nudi jo mu v okviru fi-nsjičruUrt »ožruisti. priliko, da preživi svoj dopust čimbolj udobno in čim ceneje. Tovarna MELAN" že vrsto 1-et vodi skrb, da čl^i^-Jcc^e^4^x^jj».- 11. njihovi svojci lahko . «rrc;r-4<*cliB.i' ob morju. Ko je pred leti morala tovarna šilom prilik prodati opremo svojega lastnega Campinga je sindikat s skromnimi sredstvi in udarniškim delom postavil v Selcah pri Crikveniči 3 lesene hišice a RVUpnn 11 le^BeA...-č«px>snr go gradbeni elementi toži.Ja-i40-kaj Ifroftni . S« tliihov lZglgd prvarv'in "popolnoma dovoljivaj saj že četrto-leto uspešno kljubujemo vremenskim neprillkam. Vsakdo, ki je doživel vihar v Selcah ve, da znar burja pošteno pokazati 2obe* Hišice so dovolj prostorne in se človek v njih počutiš kljub res skrrojnni opretai še kar udobno*. • l®to je sindikat postavil še četrto hišico in dosegel s 'ttjU Hapacitit^ o BBA.tr} že na.'19. " x Letos «em že četrto leto preživel s družino svoj dopust v Sel—1 $ah. Tri leta sem bil zaporedoma vesel izboljšav v opremi in kar iz. leta v leto so se mi zdele bolj komfortne,. Prvo leto še brez Ventilacije, umivalnika, metle, krtače, ogledala- itd. je bil lansko leto inventarni spisek, pritrjen na steni hišice fce kar precej obširen. Ob svojem prihodu in odhodu si primerjal stanje z spiskom in z mirno vestjo odšel. Ko sem letos stopil v "Roblek" takoj opazim, da z inventarjem nekaj ni v redu:-od dveh reketov z žogico in vrečko je ostal na žeblju v steni samo en defekten reket. Pogrešim vse 'aluminijaste palice ža pritrditev zunanjih zaves, krtače, ogledala nikjer in zginil -je tudi inventarni spisek,tako, da mi q?loh ni bilo mogoče ugotoviti kaj. bi pravzaprav moralo biti v hišici. Re® se tudi druga leta ni vršila oficielna predajg,' in prevzem inventarja, toda vsak koristnik je bil moralno vezan upoštevati stanje po Spisku. Y.bodoče bo nujno-napraviti, če nočemo imeti v kratkem praznih hišic, točne spiske izventarja s kratkim opozorilom koristnikom da pazijo na inventar, ker materialno zanj odgovarjajo, Ali je potrebno, da se nov kajak radi objestnosti posameznikov v par tednih uniči? Za vsako izmeno je zadolžiti nek<^a, ki bo pooblaščen na licu mesta napraviti reda. '/ . Končno še predlog za bolj "komfortno"; ureditev hišic t Med-ležišča, .pri vzglavju bi se namestil enostaven lesen okvir z NADALJEVANJE ČLANKA M. G s strani 20 - V . Drugg,. naloga iz številke 10' :■ ; " • ,•* j- r kombinaciji moških, Sylvie Hililsemann - 17 letna Luksenburžanka pa drži svetovno prvenstvo žena. ' * ... '"V V.' ■ • - ; Sledeče prvenstvo sveta naj bi sS vršilo apetembra 1963 v Vicv-ju v Francij if. • Tekme v smfifiahjU ha vodi se prirejajo v treh disciplinah« v preskoknem/tekUj p*i kateti udeleženci preskakujejo v vodi za-sidrene prepreke, - V felalotaUj pri čemur je potrebno obvoziti vrsto v vodi zasidrenih sodov bfcefe-dotikanja* iSpUščanja ali padca in končno v teku...s figurami; ‘ • .. Pri skokih je brzina motorja omejena na 57 km. Če se pa želi poskočiti na omembe vredno skakalno.dolžino, rabimo daljšo vožnjo. Da bi isto razvili;, je 'potrebno, da smučar skakač posmuča? ob vrvi postrani v velikem l'oku preko valovitih valov čolna nazaj do prepreke in* šele zatem izvede skok.. Na ta način smučar s skokom doseže brzino od skoraj 100 km, pri čemur se pa pri nae-pačni kalkulaciji, riskira lom roke, noge, pa celo-tilnika,“Svetovni rekord- v skokih na'vodi je 45,92 metrov ter ga držitac Arne-rikanca Penny Baker in Larry Panacho. ; Pri teku s figurami pokazujejo udeleženci v dveh zaporednih ""kanalih" tokom dvajset sekund svoje "specijalitete". Eni vozijo nazaj, drugi se vrtijo, skačejo na valoviti vodi preko valov, se producirajo kot "umirajoči labod" ali pa kažejo težko vežbo "vrv na nogi". Ocenjuje se originalnost in spretnost. Na vodnih smučeh prikazujejo tudi druge mojstrovine. Ena od prav impoznatnih se sestoji od privezave na ogromnega zmaja, ki te, ko čoln dobi hitrost - potegne v zrak. Ken Tibado, drzen šef neke šole za vodno smučanje,leti s pomočjo tdkega zmaja 24 metrov nad vodo, medtem ko se tedaj njegova partnerica?' niha na trapezu obešenem za njegove hlače. Neki športniki na vodnih smučeh so se razvili v prave "brzino-blazneže"ž Prirejajo hitrostne vožnje. Točasni rekord je 170,5 km na uro. Človeško telo, ki bi pri taki brzini padlo na vodo, bi poskakovalo kot kamen in bi pri vsakem udarcu zadobilo nove in nove lome kosti. V tekmah na dolge proge drži rekord Šved Ragnar Frunck, ki je s 70-timi leti starosti v nonstop vožnji presmučal 400 km dolgo vodno progo. V New Yorku pa vzbuja'pozornost neki tamkajšnji poslovni človek, ki pot od svojega stanova&j<^-v'uratLpo reki Hud^orL_skiriv^Lsak--dran^r^_smvoa—_a-ak±■-l , r r4SJi. f ', I I. .' I j \ l Kavčič Ivan LAMBERGAR JUNAK JE TO,', GOR NA BELEM KAMNU STOJI, ( SE NIKOGAR NE BOJI ... (Po narodni pesni Pegam in Lambergar). (Iz Valvazorja) Grad "STAIN" ali “SffEIN" v ljudskem jeziku "KAMEN" nazvan leži na Kranjskem in se računa od gradu do Ljubljane šest, do Kranja dva in do mesta Radovljice eno miljo ter do gradu "Katzenstein" v Begunjah po en četrt ure. Kako je grad dobil tako ime ni treba dolgo premišljevati ali prestikovati, ker okoli gradu je samo kamenje in sk^l^r^e. Radi tega se imenuje grad "KAMEN" tudi v iša^iku ljudstva, ki biva—c------------ koli gradu, kar je po nemško "STEItT* (Kamen)--'Ta grad je tudi ’"^ro^crtna .iiisa grasčakoic.-Lambejr^ar Jev. *.• Grad "KAMEN" leži med dvema velikima gorama na visoki skali.Pod gradom teče mimo potok. Med temi gorami v doline ne najdemo ničesar kot samo skalovje in kamenje, v ozadju pa so visoke snežene gore. Za gradom ni nobenega bivališča več. Grad stoji visoko -na &kali in ga je lepo pogledati posebno še, ker tudi gorovje v bližini gradu stoji navpišno kot same stene gradu. Grad je velika stavba in ima razna skrivališča, kamor se lahko v sili skrije in prehaja iz enega v drugo skrivališče. V notranjosti gradii sta bila na zidu naslikana dva bojujoča se moža=na konjih. Pod enim je bil napis "Pomagaj ti bog", pod drugim pa "bog ti bodi milostljiv". Pravijo, da ta slika govori, o boju dveh gospodov - vitezov in sicer med grofom Lamberjarjem im Kranjske in nekim češkim velikanom. Kdorkoli se je s tem velikanom boril, je bil premagan- in to toliko časa dokler ni prišel Lamber-gar in z njim pričel boja za življenje in smrt in mu v javni borbi - kregu odsekal glavo. 0 tem boju govori pripovedka oziroma pesem v kranjskem jeziku, katero kmetje prenašajo na j svoje nasledstvo. 0 tem ni zapiskov, ampak je to le črpano iz narodne pesmi ter se radi tega ne more kot resnico vsiljevati. V notranjosti gra$u je kapela Sv. Valentina. Na dan tega svetnika se stalno zbirajo ljudje, katerim kažejo iz Rima prinešene relikvije. Še danes begunjska fara vsako leto proslavlja Sv. Valentina kot farnega patrona. Pod kapelo se nahaja grobnica za pokop mrličev. (Ta oltar je bil kasneje prenešen v župno cerkev V Begunje in se ga more videti na levi strani glavnega oltarja. Pod sliko Sv. Valentina je na platnu narisan grad "KAMEN". Ne daleč od gradu "KAMEN" vidimo luknjo, ki je zazidana in ima le eno malo štirioglato odprtino ali okno, Tej lukni s^ dali ljudje ime "Palčkov grad" (sedaj pravijo "Hudičev gradič). Ljudstvo. pripoveduje, da so v tem "Palčkovem gradu" bivali zli duhovi. Ko so pričeli graditi grad "KAMEN" so bili ti zli duhovi proti gradnji gradu in so pomoči gradnjo podirali. Končno so gradnjo gradu dovolili pod pogojem, da so jim zgradili takozva-ni, "Palčkov■'grad" . Po tem dogovoru so luknjo očistili in zgradili ta gradič. Po drugih virih, to j-e iz "Zgodovine slovenskega naroda" od dr. Igo Grudna iz leta 1912 pa se je ta grad imenoval "JAMA" in spada v vrsto gradov, kot so., bili gradovi "LUKNJA" na Dolenjskem in "PREDJAMSKI GRAD" pri Postojni. Podatki iz imenovane knjige pravijo, da je bil grad "JAMA" - "Palčkov •grad" starejši kot grad."KAMEN", ker nihče ni pozneje iskal zavetja v podzemeljski duplini, če je imel udobno zgrajen grad. Leta 1263 se Jamski grad še imenuje, kasneje so ga opustili. V tem gradiču je bila vzidana neka plošča, ki je baje . še danes-vidna. V ta grad se je moglo priti le po dclgi lestvi« Sam Valvazor piše, da si gradiča ni mogel ogledati, ker ni imel pri roki dovolj dolge lestve. Neki ljudje trde, da je ta gradič služil, kot predstraža za opazovanje bližajočega se sovražnika, • katerega so iz luknje obmetovali z ognjem. Ne ve si tudi razlagati, kje je imel gradič vhod, ker skozi odprtino se v gradič ni moglo prilesti. Danes govore, da je bil gradič povezan z gradom "KAMNOM" jho tunelu, kar bi lahko potrdila le odkopavanja. » •Pod gradom "KAMEN" je bil velik ribnik s postrvmi v katerega' je teklo.polno studencev. Ta ribnik je bil do predkratkim last tov. Pretnarja, ki ga je prodal Vodovodni upravi v Radovljici, ki je zajedala dobro, pitno vodo za radovljiški vododov, ter stodo iz ribnika izpustila. Iz turističnih ozirov je škoda, da se je ribnik opustilo oziroma insušilo, ker je kot tak dajal lepo zaključno sliko zadaj stoječim ruševinam gradu "KAMEN1'. Grad "KAMEN" je bil last in rojstna hiša Lambergarjev. Ti graščaki so se posebno izkazali pri turnirskih'igrah, kar je razvidno iz mnogih zapiskov. Iz lest so razvidni lastniki tega" gradu, ni pa razvidno kateri gradovi so jim še pripadali. Dognano je, da je bil lastnik graščak Diepolt ali Theobald in daje ta graščak Diepold von Stein grad zapustil graščaku Baltha-sarju von Land - Preis. Le-ta je leta 1311 v Kranju na nekem turnirju glavo izgubil.. Nato so bili lastniki gradu grofje Ortenburžani. Po teh je grad prešel v last Celjskih grofov. Leta 1428 je grof Herman Celjski grofico Abensberg in po smrti le-te neko grofico iz Bavarske oženil. Ob neki priliki je. grof Herman Celjski pri gradu "KAMNU" nesrečno padel iz konja in mrtev obležal. Grad "KAMEN" so celjski grofje leta 1422 z utrdbami in zemljo vred prodali graščaku Hanns Seebacherju. Po smrti tega graščaka je grad prešel.v last njegovega sina Wolfganga Seebacherja in njegovih bratov. Kasneje je grad nasledil sin Wolfgang in ga je ieta 1459 prodal graščaku Andreas von Khrei-gu. Ta lastnik pa je' grad prepustil za stalno graščaku Ceorg von Lambergu starejšemu. Od leta. 1533 pa je bil lastnik gradu ...in posestev graščak Johann Georg von Lamberg. Najpomembnejši od Lambergarjev je bil grof Jurij (Georg) Lambergar, ki je bil oskrbnik brizinskih posestev v Škofji Loki. Žiga Lambergar je bil škof ljubljanski. Gašper pa je bil znani junak, ki še;danes živi v narodni pesmi "Pegam in Lambergar". Nasledniki Lambergarjev so se v drugi .polovici 17. stoletja* 17 , l?-T ■ : I /■ ' ■■ '7 ivi^S >' ?| fcs t : Ti.' f, prešS liliji a Vg-rada 11 KAMEN” v udoben grad ”KA!£ZENSTEIN” f: nakar je pričel grad "KAMEN" propadati, to je pred približno 280 le- rf1- 1 • . Danes je "KAMEN" znana zgodovinska - turistična zanimivost in je vreden ogleda. Turistično društvo Begunje v zvezi z Zavodom za spomeniško varstvo v Kranju si je zadalo nalogo, da se bo ruševino zaščitilo. Nadaljna zaščitna dela se bodo v kratkem pričela. Nedaleč od "KAMNA" se nahaja pokopališče talcev in borc.ev NOV. Ruševine grada nas spominjajo na temno dobo fevdalizma - pokopališče pa nas spominja na borbo slovenskega naroda in s krvjo • priborjeno svobodo , ki jo sedaj uživamo! (Kavčič Ivan) GRAD " GUTENBERG -GUETENBERG - GUTENPERG ” - preje je .kil —~*Mj-1ANTZ naav-an^^, % . Ivan Vajkart Valvazor piše o gradu " Gutenberg", da se po > .• kranjsko imenuje " Dobrča” (Dobra gora”)in da stoji na Gorenjskem, eno miljo od Radovljice, šest milj od Ljubljane, od gradu ” Kamen” pa le pol ure in od gradu TOERMETSCH (Drnča), sedanji Čufarjev dom vDvorski vasi tudi ne več kot pol ure. Grad stoji pod visoko planin® Dobrča( nad vasjo Slatna so vidne..--—' ^^danes^ruševine tega. graduj—na' visol i vzpetinij~-Qd--koder je \ zelo . lep razgled. Preje so imenovali ta grad ” Schloss zum Glantz” ( Bleščeči grad ker ta grad }je bil zelo lep in se prebivalci v njem živeli zelo dobro. leta 1557 je kralj Ferdidadn dal grofu Jakobu Lambergarju "pismo posebne gnade" ( časii) z odločbo, da se staro ime gradu "Glantz" izbriše - opusti in da gradu novo ime "Gutenberg (Dobrča). Grof Jakob Lamberger se je Imenoval od tedaj naprej graščak grada " Stein” (Kepnen) in Gutemberg (Dobrča). Kasneje je bil lastnik grada ” Gutenberg” (Dobrča) grof Hannus Georg Lambergar. Leta 15o9 je bil na Kranjskem močan potres in je ta grad močno poškodoval, nakar je pričel propadati in ga lastniki niso popravljali ter so se izselili. Leta 1689 je Valvasor videl le še pust kup razvalin. Domneva se, da so se prebivalci gradu bali samote in divjine okoli gradu, *ki je stal na hribčku sredi velikih gozdov in so se radi tega izselili v udobnejši grad "Kamen” in "Termoersch1 ( Drnča), ki sta stala v lepši in varnejši okolici. V bližini Tržiča je stal še en grad ” Gutenberg”, ki pa je imel naziv " Neuhaus Gutenberg" ( Nov dom Dobrča), ki ga nekateri zamenjujejo z gradom Gutenberg" nad vasjo Slatna 18 Y^>-7 / ) -7-.. /-X ■ ^ s/ o)/o//rJ// . ^ /j^-' ^ 4. -,, ,. Mencinger Oto MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI Končana je naša največja kolesarska dirka upQ .Jugoslaviji. -rM.:rA n M* ' : Generalni plasma posameznikov',:. „ ; 1. Škerlj (J), 2; Narkello (I), 3* Šebenik (J), 4. Megverdi (M), 5. Valenčič (J), 6. Halls (Angl.). Generalni plasma ekip; 1. Jugoslavija (Škerl j ^Šebenik, Valenčič), 2. Madžarska, 3. Italija, 4. Bolgarija, "57 "Poljska,. 6.-. AnglijaV 7« Belgija, 8«, Srbija, 9« Hrvatska, 10. Nemčija,; 11. CSSR, 12. Au- strija, 13. Slovenija. Na tej dirki so naši kolesarji znova dokazali, da spadajo med najboljše•amaterje v Evropi. Prvo mesto med posamezniki' in prvo mesto med' ekipami sta izreden uspeh našega kolesarskega športa. MEDNARODNI SLALOM NAD ČEŠKO KOČO Tega tradicionalnega slaloma v juliju se je udeležilo nad 80 tekmovalcev, med njimi tudi štirje, iz Avstrije. gezu£.-tati člani: 1. Herbert Lussner (A), 2. Damir Pečovnik, 3. Anton Navodnik, 4. Lojze Fanedl, 5. Vinko Tepina. ‘Članice: 1. Krista Fanedl, 2. Ma.ja Rutar, 3. Katja Zelinka, 4. Jelka Pelan, 5« Vida Tevž* Mladinci: 1. Aleš Guček, 2. Igor Zajc, 3• Janez Košir. Vsi tekmovalci so’ vozili enako pjrogo. ‘ NA MOSTECU & LJUBLJANI NOVA SKAKALNICA IZ UMETNE MASE Pred nekaj dnevi so dokončno montirali skakalnico iz umetne mase, ter tudi že začeli s treningi naših skakalcev. .Strokovnjaki so prepričani, da s to pridobitvijo.ttastaja nova doba v tej smučarski disciplini, TRETJE MOTORNE DIRKE ZA PRVENSTVO SLOVENIJE ... • * • • . .# .... j ■ 'Rezultati; - kategorija do 50 c cm: 1. 'Bernetič , 2.'.Gajšek * ■■ Do .125 'ccm 1. Breznik, 2. Mladova, do 175 ccm - i. Bivic, 2.;' Š.alamon, V d’-’ . 1o.250 cbm 1. Šturm, 2, Pintar, Mad 250 ccm . 1.'Mrzel, 2. Breznik, prikolice: . iL'.'■ 'Efjbe.st - Zupan, 2. Čerhjarič - Gider., • • . 'Jpam, da so dragi reševalci napake v predzadnji številki pprostili ±n medtem vseh 5 nalog uspešno.rešili. Res rad bi Videl, da bi kdc • od bravcev zavzel stališče do" rubrike MG, jcer je brez kritike le težko podajati vsebino stalne rubrike *Pakrat bi Vam rad nudil zabavo s sledečimi nalogami: . Li-V Kos .papirja fe ntekim računom je padel v vodo in je večint številk na njem postala nečitljiva. Poznajo se dobro le štiri številke in znamenje krat - gre torej za množenje* Od ostalih se poznajo le še mesta, kjer so številke stale, označene šo z dvopičjem.-Mesto dvopičja vsa£:i števil.• kj - Kodo . ■ ' i:x- i X 893 • • • p . • —, . '* • iv • Kako *se 'glajsi račun ? : : : s __ * .................._.v • • • —-y Kateriimata sledeče lastnosti: trikrat "'veSta. -njuna razlika in zmnožeJt ob«h je štirikrat večji od njune razlik*?? •30 ž elezniška proga Podkorerf-Ljubljana meri 86,5 km. Ob 4. uri 32 min. odpelje vlak iz Podkorena proti Ljubljani im eno uro 13 minut pozneje vlak iz Ljubljane proti Podkore-r nu." Vlak Podkoren-Ljubl jana vozi, vštevši postanke s pov-. 'prečno brzino 22,5 km/uro, Ljubljančan pa z brzino 20,8 km/tiro. Ob gotovem času se vlaka -na progi srečata. Zanikrna nas, kateri od obeh vlakov je v tem trenutku bolj oddaljen od Ljubljane? Sedaj pa £e rešitve iz preteklih številk: Druga naloga iz 9. štev. Naše smučine: Seštevek druge navpične vrste v kvadratu je 70, Druga vodoravna da? to število, če mesto C- vnesemo 24. Vsota manjkajočih števili* v 3. navpični vrsti je 23. Ker morajo vsa števila biti dvoštevilčna sta lahko B in P 10 4- 13 ali 11 4- 12. Zadnja varianta ne priderv poštev, ker 12 že imamo. Če bi B bil 10 potem bi moral biti A = 17* To število pa tudi že imamo. B je torej 13', P = 10 in A = 14. Ostala števil® sc D = 20, E = 11 in G = 22. Tretja naloga iz št. 9: Ena cigareta, stane 3«-, din, štiri ciragere 12,- din in 12 cigaret 36.- din. Prva naloga iz št. 10 : Ko je bila Francka stara 26 let i jih je imela Micka 39, danes' pa jih ima Francka toliko. NADALJEVANJE NA STRaNI 13