Katolišb cerkven list
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr., za Četert lota 1 gld. 15 kr V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik. itide
Danica dan poprej.
Teto) XXII.	V Ljubljani 6. velikega serpana 1869.	List 32.
Ali Je rera politiki potrebna f
(Po Sesondo Franco.)
(Dalje.)
Vero dan danes tudi dostikrat iz Tisočih šol spod-rivajo, misleč, vednost je ne potrebuje. Pa kje je tista vednost, ki bi zamogla brez vere in njene pomoči varno napredovati? Vse vednosti dobivajo pravo življenje in luč od same vere. Dosti vednosti pa je, da zabredo v strup škodljivih zmotnjav, kadar zapustijo pravo vodnico sv. vero.
Kakor bi na pervi pogled človek mislil, da vojska vere ne potrebuje, je resnica vsa druga, ako se ta stvar nekoliko bolj temelito prevdari. Zdrava pamet to očitno tirja, kajti, kaj so vojske brez vere? Nič druzega, kakor silna moč, ki poprej zamore nered napraviti, nered ohraniti in zanj se bojevati, kakor pa deržavljane vsih teh zlegov varovati. Iz ravno naštetega bo vsakdo lahko spoznal, da so sv. Oče v svoji okrožnici z vso pravico zavergli 66. in 57. stavek. Glasi se:
56. „Morum leges divina haud egent sanctione, mi-nimeque opus est, ut humanae leges ad naturae jus con-formentur aut obligandi vim a Deo aceipiant." Ta za-verženi stavek se po slovensko glasi: „Nravno8ti postave ne potrebujejo božjega poterjenja in nikakor ni potreba, da se človeške postave s pravom narave vjemajo, ali da vezilno moč od Boga prejmejo. In 57:
„Philo8ophicarum rerum morumque scientia, item-que civiles leges possunt et debent a divina et eccle-siastica auctoritate declinare." To je: „Modroslovskih reči in nravnosti vednost, in ravno tako posvetne postave se zamorejo in morajo od božje in cerkvene postave ločiti."
Na kratko se reče, da vera nima naloge postav dajati, sodnikom služb iskati, vojsk vredovati, in drugih čisto posvetnih reči vravnavati, mora pa duša biti vsemu tistemu, kar v djanskem življenji nahaja. Posameznemu mora vera notranje obnašanje odkazovati, kajti ona v najtesnejši kote vesti sega, pa tudi zunanje vedenje mora voditi. Vera mora vse skrivnosti družine vediti, nji morajo znane biti okoliščine zakonskih do zakonskih, staršev do otrčk, in otrčk do staršev, zapovedovati mora gospodarjem, kako naj se obnašajo proti služabnikom, in služabnikom mora odmčrjati njihov posel, pa tudi njihove druge dolžnosti. Vera mora prostor imeti pri kupovavcih in prodajavcib, v gostilnicah in pri rokodelcih, na vsih očitnih prostorih in tergih. Vera mora spremljati priproste ljudi, v versti med vojaki se ne smč pogrešati, gospodinja mora biti v pisarnicah navadnih vradnikov, častenih ministrov in diplomatov, sedeti mora vera na cesarskih in kraljčvih prestolih. Vse
človeške dela naj se po njenih načelih ravnajo, njenih zapoved deržijo, po njenih prepovedih naj se nagnjenja berzdajo, in v njenih obljubah naj se prava moč išče. Dolžnosti se le po veri spolnujejo, po nji se resnica in pravica ohrani in pa z naj večo gotovostjo; kajti to se mora spolnovati do poslednjega diha, pa ne samo tako, da bi nič tacega ne storili, kar se z vero ne da strinjati (negativno), temveč tudi tako, da vsako djanje, ki se zverši, mora biti po načelih in postavah vere (pozitivno). Vse to ima vir pri naj višem gospodstvu, pri Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsih ljudi, velicih in majhnih, nizkega in visocega stanu, učenih inneučenih, podložnih in vladarjev. Vir je pa tudi v tem, da je on vsim, ne glede na osebe, enake zapovedi dal, in da je človek dolžan Boga vedno kot naj pravičnišega in neskončno resnico častiti. Naslanja se še tudi na nepremakljivi temelj njegovih zapoved, po kterih je zapovedal, da se ne sme slovesno izrečeni volji njegovi nasproti ravnati. Na kaj se torej opirajo tisti ljudje, ki terdijo, da se vera ne sme v zunanje človeške okoliščine mešati?
Ako bi v resnici vera z vodstvom družinskega življenja nič opraviti ne imela, moralo bi se eno ali drugo sprejeti: ali naj človek vest odloži, kadar ima kakoršen koli očiten posel, ali pa naj ima dve vesti. Pervo je nemogoče, drugo pa nemogoče in brezpametno. Kdor je na primer teh misel, da se ne sme v navadnem življenji goldinarja ukrasti ali pa nedolžnega stepsti, gotovo mu tudi v javnem življenji ne bo pravično se zdelo tisuče ukrasti ali nedolžnega na kol obesiti. Ali naj kje dobi še eno vest, da bo po lastni domače reči vredoval, po ptuji pa javne? Vsak lahko abotnost sprevidi.
S to vero imajo taki ljudje toliko veči dobiček, kolikor manj so ga do sedaj poznali. Ta dobiček je, da se dajo reči strinjati, ktere so ljudje do sedaj za take imeli, ki so si ravno nasprotne. Mislijo namreč, da se dd z Bogom poravnati, pa se satanu nič ne zameri, mislijo vest potolažiti in umiriti, pa strastim noč in dan služijo. So zmožni djanje duhovščine in samostanov v nebesa povzdigovati, na dragi strani pa preganjajo take osebe; želijo tudi od katoličanov hvalo žeti, od krivovercev in nevernikov pa ne grajanim biti. V tacih časih, kakoršni so sedanji, je v resnici taka znajdba veliko vredna, le škoda, da je v ti meši neka ruda, ki se nikakor ne da z drugimi rečmi zediniti, in Kristus je rekel, da nihče dvema gospodoma služiti ne more. Morebiti so pa ti ljudje, ki so že tako znajdeni, pridjali še to svoji terditvi, da se vera ne smč mešati v zunanjosti človeškega življenja, da se tudi Jezus naposled ne zmeni za njihovo početje?
Iz vsega do sedaj rečenega sklepaj, dra&i bralec, na sledečo važno reč: Tisti ljudje, ki terdijo, da se
duhovšina ne sme s politiko pečati, ao v zmoti: motijo s.: tudi, ako pravijo, da vse tako govorjenje duhovščine je dvomljivo. Ako s tem nič druzega ne hote reči, kakor da naj se duhovščina ne peča s kupčijami, s posvetnim blagom, s prenaredbo zemljišč, z mamonovo barantijo, se jim zahvalujemo za taki dober svet, samo eno bi take gorečneže prosili, naj namreč cerkev pustijo o rečeh soditi, ktere brez dvoma bolj pozna, kakor oni, saj škofom naj dovolijo prostost, da zamorejo cerkvenim postavam veljavo pridobiti. Duhovščina za-inore vse družinske očitne zadeve obravnavati in se z njimi pečati, to še toliko bolj, ker jih bo bolj vestno rešila, kakor marsikdo drugi. V deželah, kjer so v resnici svobodne postave, ima duhovščina ravno tiste pravice, kakor vsaki drugi. Duhovnik mora pa po svoji lastnosti čuvaj biti nravnosti, in je zavezan tudi besedo povzdigniti, kadar gre zoper njo. Ni pa še nikdo nad tem dvomil, ali ima cerkev določiti ali ne, kdaj in kako se nravnost žali. Duhovščina mora govoriti, kajti politične vprašanja, zapopadek postav, očitne naprave v kerščan-ski družini dajo ravno toliko priložnost z nravnostjo, z vero, z zakramenti in s cerkvijo navskriž priti.
(Dalje nasl.)
Meto ima pravo ?
Lepa je in veličastna beseda napredek. Kedar jo čuje omikanec, vselej ga vnemalno prešine, pa nekako premladi, pa tudi prosti seljak se je zaveda kolikor toliko. Na napredek nas vabi cela priroda, bitnost človekova pa jo tirja, to je, ona hoče razvijati svoje sile in svojo moč. Zakaj pa jo tirja? Samo zato, ker je človek živeče bitje, v kterem je zedinjeno dvoje življenje, telesno pa dušno; kjer pa klije življenje, ondi se kaže tudi napredek. Rastlina, postavim, raste in raste, ter se namota v popek, in razplete v cvet, ob kratkem: vse, kar diha življenje, vse se giblje, raste in razmota, vse tedaj napreduje, vse od naj manjše stvarice do veleuma — človeka, ki dan na dan stvarja novih vzorov (idealov), in si prisvojeva novih misel. Povsod tedaj nahajamo napredek.
Če pa povsodi opazujemo napredovanje, kako je vendar to, da dan na dan, vzlasti sedaj, nekteri krokarji krokajo na vse gerlo, da nimamo napredka, ali vsaj, da napredujemo po polževo, čeljustajo cel6 , da kristjanstvo pa cerkev ovirate in pobijate vesoljni napredek V
Vsak resnicoljubec mora pritegniti, da takovo očitanje je le prekanjena zvijača tistih, ki sovražijo in čertč cerkvino delavnost, pa kristjanstvo z blagovitnim svojim vplivom (močjo). Če bi res bila cerkev taka, kakor vpijejo ti krokarji, tedaj bi sleherni resnicoljubec moral se odpovedati kristjanstvu, moral bi se izluščiti iz cerkve, ki jo ima za trinoginjo, če tudi bi serce mu pokalo vsled tega.
Ali ni še sile, kajti cerkev pa kristjanstvo nikakor ne ovirate, in ne pobijate napredka, temveč ga nepre-nehamo pospešujete in razvijate ; kajti pravi in blažilni napredek je doma v cerkvi, kristjanstvo ga je odgojilo, in kdor ga išče drugej , ne bode ga našel.
Pogled i mo v starodavnost. Kaj nam sporočajo ta-danji veleumi, kterim je pripadala naloga, da naravnavajo in kažejo pot svojim sorojakom in poznejšim rodovom? Ali nam se hvalijo? Čisto nič ne, temveč glasno tožijo, da je sprideno vse, tožijo, da se je okužilo in propalo politično, nravno in družbinsko življenje. Zmote in strasti so zadušile bile kal, iz ktere poganja oživljajoče in ohranjevajoče zelišče, nagnjusna povodenj je bila poplavila in zablatila stari svet, ki je počasi hirf.l in trohnel.
Ko pa je posijalo solnce kristjanstva, usušil se je
mlakužati svet, in koj tudi je prihitela sv. cerkev, ter zasadila s pomočjo milosti Božje novo živnost v truhlo človeštvo. Kristjanstvo je razvilo nov vzor (izgled po-popolnosti) človeštvu pred očmi, vzor, ki je neskončno veličasten: „Bodite popolni, kakor je vaš Oča v nebesih!" In to je od takrat geslo človeštvu. To je ona pred-podoba, v ktero se zaupno ozira knez raz svojega pre-stolja, berač spred bogatinčevega praga, menih iz svoje celice, tergovec izmed šumečega sveta, učenjak izmed kopice knjig, in prosti seljak stopaje za plugom. Vsi ti in taki imamo sedaj ravnalo in kazalo, po kterem hrepenimo, ali dosegli ga ne bodemo nikdar ne, naj na-
Eredujemo kakor hočemo hitro. Kristjanstvo tedaj rani in goji v sebi pravi napredek, kajti ono kaže preko groba v večnost, kaže nam ondi življenje, ki nikdar ne bo izmerlo, življenje vse lepo, milo, krasno in veličastno.
Samo kristjanstvo ima v sebi ono moč, ki izbuja in oživlja, ki prešinja vse človeštvo po njegovih vla-stitih darovih, sposobnostih in silah, s kterimi zamore dosečj svoj namen.
Človek, kakor je znano, je naj imenitnejša stvar med vsemi stvarmi, in se odlikuje z umom, pa s pametjo. Duh človekov prodira v prirodine predale, ter z ogromno bistroumnostjo razlaga in dokazuje let6 in uno. Zvezdoslovec, postavim, meri svetovje po dolgem in po-prek, in zapazuje nove svetove; prirodoslovec poskuša in berzdi skrivnostine moči in sile, ki spe v naročju oblinem, one moči in sile, o kterih stari še pojma (za-popadka) niso imeli. Nasledek temu in takemu preiskovanju so neprecenljivi berzojavi (telegrafi), železnice, parniki in še drugo. Naj pa iznajdenost napreduje kakor drago, duh človekov vendar le ne more se odluščiti iz začutnosti, on prevdarja in presoja le tisto, ki se daje prijeti in obderžati. Vsak pa ve, da verh začutnosti imamo tudi dušinost ali duhovni svet, ki ga ne obseže noben veleum, naj si prizadeva kolikor hoče. Sloveč starodavni mislec nam je zapisal zastran tega te-le verlo važne besede. „Noč in dan sem premišljeval, kaj bo z meno po smerti, ali zastonj sem se trudil in glavo ubijal. Naposled sem se vergel v valove sladnostnega življenja, ali razpaljene glave nisem ohladil. Sel sem k modrijanom, da me vpokoje, pa kaj, oni so me razburili še huje, in žalost pa tuga ste mi objeli duha. Kar je terdil mi pervi modrijan, zavračal in spodbijal mi je drugi ali tretji, in jez siromak nikjer nisem mogel napojiti žejne duše." Tako-le je tožil sloveč mislec že pred 2000 leti, in ravno tako tožijo tudi dan danes vsi oni, ki zaupajo sami sebi.
Če pa razodenje vprašamo zastran unih zadev, pove in razloži nam jasno in umevno, da koj tisti hip izgine ves dvom in vse pomišljevanje; razodenje nas podučuje dovoljno, kaj je naš cilj in konec, in čemu so vidne pozemeljske reči. Kristjanstvo je ona svetla luč, ki razsvetljuje naj černeje temine odpiraje nam brezikončen razgled, da zamore naš duh z lahkoto se dvigniti verhu zemlje in minljivosti; kristjanstvo nam pripoveduje, koliko velja človek, da ni ž i vin če, da je naša duša plemenita, da smo otroci Božji; le ono nas osposobuje, da zamoremo doseči večno življenje, kjer bomo vživali svojega Boga, in le ono tudi nam sveti v grob, pa v večnost, da vidimo gospod Boga, kako je Ijubeznjiv ; pa tudi pozeinske stvari nam osvetljuje sv. razodenje, da jih toliko ložej in jasneje opazujemo in prevdarjamo. Ako tedaj hočemo napredovati, moramo hoditi prav za leto lučjo, ona nam bo posvetila v naj globočje globeli, kamor ne prodero žarki nobenega pozemskega solnca, nobenega veleuma.
Kristjanstvo odkriva in podaja duhu človekovemu nezmotljive, - božje resnice, daje mu pa tudi zaneslji-
vega voditelja, ki ga varno izpelje iz labirinta (zaplete-nja) različnih mnenj, pa napečnih, krivih dokazovanj. In vendar, terdijo naši kerščeni judje, da kristjanstvo temo ljubi, luč pa sovraži. Pa je vse drugač, ravno nasprotno, kakor terdijo ti zagrizeni hudobneži. Kristjanstvo ljubi luč, sovraži pa temo; le ono terga mreno raz dušinih oči, le ono edino varno in zadovoljno rešuje zadergnjena vprašanja, ter pojasnuje važne, pa včasih temnikaste svetovne dogodbe.
Kristjanstvo pa nadalje tudi oprostuje človeka. „Ko-der veje duh Gospodov, ondi, pa samo ondi je doma prava svoboda." Le škoda, da imajo dan današnji razsvetljaki čisto krive pojmove (razumke) zastran svobode! Prost ali svoboden je le oni človek, ki si voli naj boljših in naj spretnejših posredkov, s kterimi doseže svoj poslednji namen. Ali pa tako-le: Svoboden ali prost je le oni, ki ima moč in sposobnost, da hoče in dela ono, ki je dobro. Čisto in popolnoma svoboden bi bil tedaj le oni, ki nima nobenega greha. Kdo pa nam pove, kdo nas poduči, kako se moremo izmotati iz greha, kako se varovati ga? To nam pripoveduje, to nas nauči kristjanstvo s svojimi pripomočki, le ono edino oprosti našega duha, le ono mu sname zatirajočo in tri-noško poltnost ali mesenost, ki ga enači živali. Kristjanstvo samo preroduje človeka, slabotnega grešnika pre-stvarja v krepostnega junaka, zamori mu strupeno sebičnost, ter prešinja ga z darežljivo ljubeznijo. — (Konec nasl.)
Baraga,
svetla zveida na slovstvenem nebo kranjsko-slovenskem in očipve-indijanskem. *)
(Dalje.)
V misijonu sv. Jožefa, na otoku Gornjega jezera je spisal svojim preljubim Kranjcem v letu 1840 še druge bukve:
5.	Zlate J a belka. Natisnil v Ljubljani Blaznik, 1844, v 8. st. 286. — „Duh Božji, ki v svetim pismu govori, pravi, da besede ob svojim času (to je ob pravim času) izrečene, so zlatejabelka. Pripov. 25. 11. To so zlasti besede svetnikov... Jezus je vertnar, kteri je zasadil dervo kersanske resnice. Z njega so zasadili aposteljni mladike po celim svetu, dokler so raz-rastle v rodovitne drevesa. Na tih drevesih rastejo zlate jabelka. Nekoliko tih zlatih jabelk vam pošljem iz daljne dežele na dvanajsterih jablanah." — Te jablane so mu naslednje čednosti: „Ponižnost, pokoršina, po-terpežljivost, zaupanje, molitev, priprostost serca, krot-kost, pridnost v dobrih delih, zatajevanje in zatiranje samiga sebe, ljubezin, popolnamost, zedinjenje z Bogom."
—	„Kakor pa vertnar, piše Baraga, med svoje lepe jabelka kako zeleno peresice zaplede, de je lepši viditi, kadar jih na mizo d&; ravno tako sim tudi jest med besede svetnikov kako svojo lastno besedico zapledil, de vam bodo lete bukve bolj prijetne in umevniši... Bog daj, preljubi moji Krajnci! de bi vi lete zlate jabelka veselo vživali in de bi vam v večno življenje teknile."
—	Kdor koli bere te zlate jabelka, besede in zglede iz sv. pisma in iz djanja svetnikov, vidi in Čuti, kako malo razločka je med njimi in besedami kranjskega misijonarja, da mora nehote imenovati jih tudi zlate jabelka; tako so lepe in priserčne. Mnogotero koristijo zlate jabelka slovenskim učiteljem, pridigarjem in spovednikom. Ravno tako jim dobro služijo naslednje:
6.	Nebeške Rože. Natisnil v Ljubljani Blaznik, 1846, v 12. str. 462. — Spisal je Baraga le-te bukvice tudi še v misijonu sv. Jožefa, v 1. 1843.*) — Iz besedi
*) NaraSal je takrat že spet mlajši zarod v slovenskem slovstvu. Rokopis in opravo pri natisu teh bukev je oskerboval ie sedanji vrednik „Zg. Dan.'1 ko bogoslovec.
sv. Pavla spoznamo, da je pravi kristjan „dober in Bogu prijeten duh Kristusov.44 H. Kor. 2, 15. To doseže -- po sv. čednostih. Take sv. kersanske čednosti so pa nebeške rože, ktere nam je Jezus prinesel iz raja nebeškega ali iz paradiža. Takih nebeških rož popisuje v teh bukvicah šestnajst: „Strah božji, ljubezin do Boga, posnemanje Jezusa, ljubezin do bližnjiga, ljubezin in spoštovanje starSev, priserčna ponižnost, stanovitna poterpežljivost, keršanska pokoršina, sveta čistost serca, izvoljenje dobriga spovednika, pogostna in dobra spoved, pogostno in kolikor je mogoče vredno sv. obhajilo, sv. maša in obiskovanje presv. Kešnjiga Telesa, spoštovanje duhovnov, varuj se hudiga, stori dobro.44 — V pristavku ima molitve za spre-obernjenje nevernikov;vodilo kersčanskega življenja, v kterem govori od tega, kar ima verni kristjan storiti vsak dan svojega življenja, vsak teden, vsak mesec, vsako leto, ob vsih časih; in nazadnje: priprava k smerti. —
Iz samega kazala človek lahko spoznd, koliki zaklad je skrit v le teh bukvah, in kako se je vernemu kristjanu prizadevati, da si prilasti te nebeške rože. Blagor mu! Gotovo bode dober in Bogu prijeten duh Kristusov. — Vidi se pa tudi, kako modro vodi Baraga kristjana po svojih spisih kakor po redoma postavljenih stopnicah više in više, da se v dobrih delih, poln zlatih jabelk, in v svetih čednostih, ves v nebeških rožah, sklene naposled z Bogom. — Človek brez hinavščine in po volji Božji — kar misli in čuti, to govori in piše ter v djanju sam spolnuje. Tako Baraga, in vsak, kteri mu stanovitno nasleduje, že po bukvah njegovih, v pobožnem življenju k vedno viši svetosti in popolnosti. To je želel buditi in poživljati pri svojih rojakih. Iz tega namena nam je pošiljal čez morje iz daljne Amerike tolikanj ljubeznjive pisanja ali knjige, in v vsakih se priporoča tem, ki jih prebirajo, da bi prosili zanj Boga, da „ki drugim pridigujem, sam zaveržen ne bom!" Obljubim, da se bodo hvaležno spominjali Baraga vsi, kteri koli bodo pobožno prebirali omenjene šestere bukve. To so šesteri biseri, kteri vernemu kristjanu bistrijo um, čistijo in krepijo voljo, tolažijo serce ter mu zvesto kažejo pot v svete nebesa. In Baraga ostane po njih v spominu Slovencu, dokler si bode leta prizadeval po pravem potu v svojo pravo domačijo.
Kakor solnce na večer: — tako se utrinjajo na jasnem nebu zjutraj mile zvezdice nam, prižigajo pa se ljudem unstran morja ter jim prijazno svetijo, kedar so pri nas že davno ugasnile. Taka zvezdica, ktera lepo sije na slovstvenem nebu tu in tam, v Evropi in v Ameriki, je — Baraga. Komaj se je prikazal v slovstvu slovenskem, kar se poda v Ameriko, toda — ne zgine koj. Izza morja pošilja svoji domovini še mile žarke, ljubeznjive bukve slovenske, polagoma slovo jemaje od svojih rojakov.
Radi bi bili izvedili le-ti, kje biva sedaj in kako se mu godi med 1 n d i j a n i. — Tedaj ni bilo še ne Novic, ne Danice slovenske. V posebnih listih, po letnikih katoliških družb, ki so ga podpirale, je razglaše-val svoje sporočila. Kedar Indijane nekoliko bolje spozna, popiše, kakor Valvazor nekdaj pri nas, njihove šege in navade v severni Ameriki, po nemški „Ge-schichte, Charakter, Sitten und Gebrauche der nord-amerikanischen Indier." Laibach, 1837, J Blasnik. 8. 200 JS. v knjižici, ktera je I. 1837 v Parizu prišla na svitlo v francoskem (Abregč de T histoire des Indiens de 1' Amerique septentrionale cf. Slovnik Naučnv I. str. 497), v Ljubljani pa tisto leto v slovenskem jeziku s posebnim predgovorom Baragovim. Poslovenil jo je menda ranjki J. Kek in dal jej naslov:
Popis navad in zaderžanja Indijanov pol-
•
oočne Amerike. Spisal v nemškim jeziku Friderik Baraga, misijonar. 1837. 8. str. 165. — Prav mično popisuje Baraga ob kratkem Indij ane, njih dušne in telesne lastnosti, obleko, stanovališča in živež, izdelke, lov gozdnih žival in rib, ženitve in izrejo otrok, vero, vojske ali boje, gosposko in oblastnike, bolezni in zdravila, in slednjič šege, ki jih imajo pri pogrebih. —Razun teh so znamenite tudi druge njegove sporočila o Indija-nih po raznih časopisih in v raznih jezikih.
V jezikih slovi Slovan. To nam spričujejo tudi slovenski misijonarji. Kedar pridejo k ptujemu ljudstvu, je njih perva skerb, da se naučijo ljudskega jezika. Doma že se je Baraga naučil razun slovenskega, nemškega, latinskega in gerškega, tudi francoskega in italijanskega jezika; poznej se je navadil še angleškega. Med Indi-
1'ani se je koj poprijel učenja njihovih raznih narečij. — menitna sta med njimi posebno dva rodova: O ta ve j ci in Očipvejci. Živo je čutil Baraga velike duhovne potrebe svojih novih deželjanov, ki dotlej niso imeli svojih duhovnih pastirjev, nikar že pisateljev. Njihove narečja se še nikdar niso pisale. Kakor nekdaj slovenska blagovestnika sv. Ciril in Metod, se mi zdita kranjsko-slovenska misijonarja Knoblehar v Afriki in Baraga v Ameriki. Da bi mogel sveto vero in po nji pravo omiko razširjati in uterjevati med Indijani, jim je — kakor Slovenom Ciril — vstanovil pisavo ter jel zlagati podučne in pobožne knjige ali bukve v njihovem jeziku. Radostni so bili Sloveni, slišavši „veličija božja" v svojem jeziku; kako veseli, kako radostni so mogli biti tudi Indijani, kedar so slišali in prebirali nauke in dela Božje, ktere jim je po domače oznanoval in spisoval — slovenski Baraga!
Kolikor je znati, je spisoval Baraga nektere reči francoski in angleški za ondotne francosice ali angleške prebivavce; kakor je tudi po dobrih knjigah v teh jezikih skladal slovenske (cf. angl. Spiritual pastura; franc. Lheureuse annče.. par M. Labbe Lasausse 1820, nemško J. P. Silbert, \Vien, 1828 itd.). Enake pobožne, molitvene, premišljevanjske, veronaučne bukve je spi-sovati jel tudi svojim Indijanom, vzlasti Oči p vej ce m, kterih jezik je kej čuden; ima le 17 glasov (brez ], r, f, V, 11), besede pa nektere silo dolge, kakor: bigwa-kamigibidjiganikewiniwag" po slovenski „kmetje.<( — Ne morem jih — se ve da — popisati vseh teh knjig; ob kratkem naj zaznamnjam vendarle nektere:
a)	O t c h i p w e Anamie-Masinaigan itd., Pariš, Bailly, 1837, 12. 295 str. s podobo D. Marije Oznanjenja in naslednjim podpisom: „Kitchitwa Marie, gaganoda-mawichin, tchi wi machkavvendamiid Kije-Manito, kaginig tchi mino-i)iwebisiian, to je Cešena si Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blažena si med ženami.
b)	Gete dibad jimo win .. Laibach (Illyrie, Au-triche), Jos. Blasnik, 1843, 9 pol; nektere besede imajo po 27 čerk; v knjigi ni nobenega r ne u (cf. Novic. 18*»8, str. 63).
c)	Katolik gagikwe-masinaigan (katoliške pridigarske bukve), I. natis v Ljubljani, Blazni k 1. 1843; II. nat. v Detroitu, 1846.
d)	Katolik anamie-masinaigan (katoliške molitevne bukve). Detroit, 1846.
e)	Katolik enamiad o nanagatawendamowinan (katoliškega kristjana premišljevanja) Wawiiatanong, 1850. 12. str. 712. Detroit.
f)	A theoretical and practical Grammar of the Otchipwe language... for the use ot Missionaries. Detroit, 1850. 12. 5<6 st. Na čelu ima staro slovilo: „Breve iter per exempla, longum per praecepta." Quintillianus. Razgled kaže, da seje nekoliko po njem ravnal, ker je na pr. Orthograph. Etvmol. Subst. Verb. Conj. IX.
Syntax. — pridjal tudi: Familiar Phrases, to facilitate conversation. Dialogue Mysionary and a Pagan Indian etc.
g)	A Dictionarv of the Otchipwe language, explai-ned in English.. Cincinnati 1853. VII. Part. I. Otch.-Engl. 420 pg.; Part. II. Eugl.-Otch. 662 pg., kjer so tudi nektere slovenske besedice zaznamnjane z IUyr.
h)	Kakige Debwewina, t. j. Večne resnice, Cincinnati, 1855 (cf. Slov. Naučny. I. str. 479) itd. itd.
Že iz tega zaznamka se vidi, kako svetla zvezda je Baraga Indijanom, vzlasti Očipvejcem, na nebu njihovega pismenstva. Sej jim je on osnoval pismena ter jim vstanovil pisavo posebno po slovnici in slovarju, ktero oboje je pervi spisal v njihovem narečju. Kakor se Sloven spominja sv. Cirila, Slovenec posebej svojega A. Bohoriča, kteri nam je sostavil pervo novo slovensko slovnico (1584); tako se bode Indijan Očip-vejec spominjal hvaležno Baraga, po rodu Slovenca, začetnika očipvejskega slovstva. — In kolika dobrota so omenjene bukve prihodnjim misijonarjem in vsem učiteljem! — In kakor sta Ciril in Metod 1. 868 knjige, kar sta jih spisala slovenski, skazala v Rimu tedanjemu papežu Hadrijanu II.; tako je vladika ali škof Baraga 1. 1854 pervo slovnico in pervi slovar v očip-vejskem narečju poklonil ▼ Rimu sedanjemu sv. Očetu Piju IX. Slava mu!	(Konec nad.)
JKq/ je to t svobodni zidar (ft*<\fmav-rar), in svobodno zidarstvo {fritfr mavrarstvo) ?
XI. O skritem in skrivnem svobodnem zidarstvu.
(Dalje.)
Rimska policija pred nekaj leti bi bilakmalo zara-čila glavarja včlike zarotbe. Kardinal Bernetti, deržavni tajnik Leona XII, je bil zajel nekaj skrivnih dopisov glavarjevih iz „ Vente supreme," t. j. iz one pervovente, ki jo vodi sam višji predstojnik. Eden teh sleparjev zidarskih je bil velik prijatelj knezu Metternichu, per-vemu ministru avstrijskemu, ki mu je vse zaupal. — „Nubij" se mu je reklo pri zidarjih. Drugi je bil jud, znan po imenu „mali tiger," tretji, ki se omenja v imenovanih dopisih, pa je bil premožen italijansk posestnik. Tedaj so imeli na Italijanskem svoje središče.
Skrivnemu svobodnemu zidarstvu so veleli „kar-bonarija, to je, „oglarstvo," ki je bilo tako rekoč armada svobodnega zidarstva.
Brat „Louis Blanc" jako hvali vredbo ali organizacijo karbonarsko. „Kaj mogočna je, pa čudovita," piše ves navdušen. Okrog „matice," to je pervovente se ver-ste središčine vente, njim pa so podverstene poedine vente. Vsaka venta navadno ima po 20 udov. Pervoventa si zgolj sama nabira potrebnih udov."
Središčine vente so se vstanovile tako-le: Po dva in dva uda pervovente sta pridobila tretjega, kteremu pa nista odkrila pravih skrivnost, in imenovala ga za pervosednika novi venti, ki naj se sčasoma dopolni. V ti novi venti je njiju eden postal „ poslanec," eden pa „preglednik." Poslanec je dopisoval pervoventi, preglednik pa pazil na novovstanovljeno vento. Po tem prekanjenem načinu je postala pervoventa kraljica ali ,,matica" vsim ventam, ki jih je vstanovila, skrivnost in dejanj pa nikdar njim ni odkrila, ampak zase ohranila. Na ta način so se vente jako hitro razmnoževale.
Zakaj pa pervoventa ni odkrivala svojih skrivnost novovstanovljenim ventam?
Zato ne, ker se je bala policije, ki bi, polotivša se le ene vente, na sled prišla skrivnostim in hudovoljnemu početju vsega skrivnega zidarstva. Karbonarstvo se je tedaj vredilo tako, da za pravi zlobni namen je vedila
samo „matica,u ona je imela pod oblastjo vse, vente so se vedle in ravnale tako, kakor je ona jim ukazovala, in vendar poedine vente niso se poznale med sebo, niso vedile, kaj delajo njihove sestre, ali ravno takisto, ali drugač, Če tudi so imele vse en in tisti namen. Ce bi tedaj bila hotla policija kaj izvediti in doseči, bi bila morala pervovento zaslediti in se polotiti je. Vsakemu karbonarju je ostro bilo prepovedano vpisati se še v kakovo drugo vento, vsak je smel biti ud eni sami venti, večim pa ne.
Kdor bi ne bil poslušal, zagrozili so mu — smert.
Vsak karbonar je moral imeti puško pa 50 patron, in biti pripravljen na vse, naj pride kar je, nič ni smel vprašati, čemu pa to ali to? Kar storiti je bilo treba vse ono, kar je zapovedal neznani glavar, vse, pravim, je treba bilo storiti, če je tudi sraertna nevarnost pretila.
Tako se zidarji skrivajo drug za druzega, za zunanje snidnice so postavljene skrivne snidnice, za učenci stoje pomočniki, za pomočniki stoje mojstri, za mojstre se skrivajo više verste svobodnega zidarstva, za temi pa čepe potuhnjeno karbonarji ali skrivni zidarji. Nekaj naukov so nam odkrili sami, pa odkrili so jih zato, da tim bolje skrivajo jedro svojih brezbožnih naukov, za smerkolinskimi šegami se gode skrivna dejanja, v zunanje svobodno zidarstvo je zavito — skrito zidarstvo.
Kar ie duša telesu, kar so častniki armadi, ravno taisto je karbonarstvo zunanjemu svobodnemu zidarstvu.
In ti brezbožniki terdijo, da je zidarstvo nedolžna, čisto nič nevarna tovaršija, pa da jo cerkev brezumno natolcuje, kriviči in obsoja! Ostudni hinavci!
kolstvo na MMadensketn in Parskem.
V Insbruku na katoliškem shodu je predlanskim 12. kim. v posebnem odseku govoril dr. Mufang iz Mo-guncije tudi o šolstvu.*) V oziru na to, kar se je godilo tisti čas na Badenskem in drugod po Nemškem, je regens Mufang marsiktere znamenite reči povedal. Omenil je pred vsim, kar je že poprej veliki katoliški zbor priterdil, da ima katoliška cerkev pravico do šol, in protestiral je zoper brez verske ali nekonfesi jonske šole. Potem je pojasnoval, kako da vse tri: cerkev, deržina in deržava imajo pravico do šole.
Šola pa, je pojasnoval dalje, ni šolska soba, ne učilo ali metoda, ne šolski red; šola so otroci sami. — Razlagal je, da je treba serčnosti in se ne plašiti, ako tudi kjer si bodi cerkvi nasprotna sapa potegne: „Sin Božji je 33 let učil, in ako bi bilo mogoče, da kje kaka slaba šolska postava obveljA, 33 let ne bo preživela. Mi ostanemo zmiraj v šoli, dokler nas iz nje ne pahnejo. Ako tudi minister meni, da sem ondi v njegovem imenu: jaz pa sem ondi v imenu Jezusa Kristusa... Škofje morajo zmiraj svoj vpliv imeti v šolah."
Na to je sloveči Andlav izrekel pcmislik, če bi ljudstvo tudi še takrat spoznalo ali ne v duhovnu služabnika Kristusovega, ko je v deržavni suknji v šoli (brezkonfesijonelni). On se boji velike nevarnosti a) za duhovna samega, in b) za ljudstvo. Svetost značaja zgi-nuje... Herrmann je bil prepovedal duhovnom tako stanje. Posvečeni značaj mašnikov, meni govornik, se tako ne d£ 8vet6 ohraniti.
Mufang meni k temu: Načela (principia) naj ostanejo; če se načela žalijo, ima duhoven vender moč svetost značaja ohraniti, — djanje duhovnovo je po njegovi misli poglavitna reč.., apoatelnov ni nihče v šole pustil, pa so vender svet spreobernili.. Vse se shaja na gorečnost duhovnovo. Sicer so pa včasi lokalne okolišine take, da se ne more na vse sklepati. Ako škof kaj za-
*) Naj velja torej spia kakor nasledvanje o popotvanji na Tirolsko,
kar smo bili pred nekaj časom pričeli, pa potlej pretergali. Vr.
pove, bomo poslušali. „Spiritus S. posuit episcopos re gere Ecclesiam Dei..
Znati je, da Andlavove besede v Insbruku si je bil Mufang dobro zapomnil, ker precej drugo leto je govoril o šoli tudi v Bambergu pri katoliškem velikem zboru in je Božje poslanstvo pri duhovstvu v oziru na šolo nekako posebno povdarjal. *) Obravnovaje prašanje: Kdo je šolski prepir zbudil na Parskem, Mufang dokazuje, da tega niso storili starši, ne cerkev, ampak deržava, in pa ne še le z novo šolsko osnovo, ampak že 1. 1803. Takrat se je to zgodilo, pravi govornik, ko je bila deržava zaterla naše kloštre in vstanove, ko je bila vse cerkvene posestva vtaknila v svojo in v neker.šenih špekulantov mavho, ko je bila cerkev v Nemčii opusto-tila, ko je bila kraljico med keršanskimi narodi v be-račico znižala, 1.1803, ko smo bili oropani in vsega premoženja in vse pravice oplenjeni po gospodih v Kegens-burgu, takrat se je tudi šolski prepir pričel; takrat so bili gospodje vradniki šolo deržavi pod oblast spravili. Niso še bili duhovnov iz šole vergli, rekli so veliko več: smete v šolo, morate celo vanjo hoditi, toda le ko velikovojvodski in kraljevi šolski inšpektorji in ne ko služabniki Cerkve. Bog nas je v šolo poslal z božjim poslanjem kakor svoje mašnike in svoje namestnike; in mi smo takrat morali znižanje prenašati, se imeti zgolj za deržavne služabnike; pravim — znižanje, zakaj če sem božji šolski nadzornik, sem veliko višej, kakor ko bi se imenoval kraljevi. Takrat so cerkvi vzeli vse šole, visoke šole, srednje šole in ljudske šole, in so jih djali pod deržavno samopravico (monopol), toda molčalo se je, kajti deržava ni gnala do kraj nega kraja. Ko so nam gimnazije vzeli, smo bili še tiho, ker voda še ni Sla do gerla. Ko je nam bila vzeta visoka šola in se je polagoma razkatoličevala, je bilo ravno lako; molčalo se je: zdaj pa ne moremo več molčati, zakaj če ne kličemo, se vtopimo'' itd.
Govornik nadalje dokazuje, da časni in večni blagor mladine, sreča in blagor deržave in obstoj cerkve je zastavljen na tem, da cerkev more učiti, prosto učiti, brez stiska deržavne samopravice učiti, vso mladino v šoli učiti. Kakor gotovo gre mašništvo cerkvi, tako gotovo tudi učilištvo (lehramt).
Ugled, po Slovenskem in dopisi*
Is ljubUane. Amerikansko-slovenske reči. —
31. mal. serp. nas je obiskal amerikanski tergovec g. Jože Stariha, Semičan, ki je prišel domu po opravilih in se čez dva mesca zopet v svojo domovino verne. Biva v št. Pavlu, kjer je zdaj e. Nace Tomazin, ki nam je poslal znamenitih fotografij, med kterimi je stolna cerkev in škofija v št. Pavlu (Preserčna hvala g. po-šiljavcu za darila.) — Povedal nam je g. Stariha, da g. misijonar Buh je na popotvanji na Kranjsko; g. Trobec ima priti spomladi. Sin brata Starihovega, g. Janez Stariha, bo imel čez dva mesca novo mašo. Bil je v 8. soli v Novem mestu. Tudi sosedov sin Jožef Štrukelj se uči na duhovstvo in bo imel drugo leto novo mašo. Študirata pa v Milwaukee-i. Tako Kranjec razodeva povsod svojega pobožnega duha, pa tudi lepe zmožnosti, s kterimi si naprej pomaga. Pravil je g. Stariha, da Kranjci v svojih deržinah ohranujejo svojo slovensko besedo, pa da jih je že veliko. V nekem kraju imajo po dvakrat na leto v svojem slovenskem jeziku duhovno opravilo, in sčasoma je vender upati, da napravijo svojo slovensko naselbo z domačim du hovskim pastirstvom za-se.
•) 01. „der Schulstreit. Rode auf d. 1». (Jen. Veri. «u Bana bar %
1868 v. Dr. Ch. Boufang". (Pri Lerherji.)
Gospod Gustav Dzimski, vodja pri ljubljanski skontni napravi, je dokončal veliko delo, ki je tudi duhovnom v mnogoterih razmerah ne le prav koristno, ampak dostikrat neogibno potrebno, namreč: General-Geschafts-Tabellen zur Erleichterung des Geschiiftsverkehrs. To delo obsega v veliki če-tertini 336 strani in ima 6 glavnih razdelkov: 1. „ In-tfressentabellen" za preštev vsakterih obresti od 1 kr. do 10.000 gld. za kolikorkoli dni in mescev. 2. ,,Han-dels- und Gewerbe-Tabellen." Na en pogled se izve, koliko n. pr. tuje tehte, mere itd. po našem znašajo. 3. „Reduetions- und Miinz-Tabellen." Hitro se tukaj vidi, koliko n. pr. stari denar po novem iznaša itd. 4. „Post- und Telegraphen-Tabellen, Postnachnahmen und Briefporto-Tarif." 5. ,,Gebiihren-Tabellen mit Stempel-, und Gebiihren-Scalen," da se za vsakoršno pismo precej ve, če je treba štempeljna ali ne, in pa kakošnega itd. ti. „Effecten-Tabellen iiber die Staats-, Grundentlastungs-, Prioritats- u. Privatobligationen, Staats und Privat-Lot-terie Eflecten, Pfandbriete , Eisenbahn- und Industrie-Papiere, Convertirungen itd. Baramt allen einschliigigen Gesetzen und Verordnungen." Poslednjič je še več pri-davkov za poštevstvo po naj novejših potrebah, tako da Je delo res doveršeno in zadostuje vsim potrebam.
Nektere tabele se tudi pasamezne dobivajo. Naj bode to posebno rabno delo čast. gosp. duhovnom in drugim, ki jih tiče, tudi posebno priporočeno.
Ii 1 eržičn Predraga „Danica!" Navdušila si v svojem milem popisovanji o čateskem ropu tudi našo šolsko mladino tako, da so nekteri precej prinesli nekaj soldov na mizo, ko sem jih opomnil, da naj tudi mi po svoji moči polajšamo milovanja vredni stan preč. on-dotnega gosp. župnika Fr. Rebiča, kterega sem ko učenec tako rad hodil poslušat k sv. Jakopu. Posebno pa želimo saj nekoliko nadomestiti za tisto ostudno nečast, ki so jo okrutni roparji Najsvetejšemu s tem storili, da so naj milejšega in naj boljšega Dobrotnika iztergali žalostni materi fari iz svetega naročja, iz tabernakeljna.
Z Gorenskega (Vesel j a-polni dan v Železnikih.) (Dalje.) — Kmali po poldanski 2. uri 18. jul. — v nedeljo — se začne ljudstvo zbirati pri doljnem vhodu v nas terg. Šolska mladina, derže v rokah zelene vejice, ki bo bili s pisanimi papirnatimi tričiči ozališane, ustavila se je, napeljana po svojem učeniku, s šolsko zastavo neposrednje znotraj pervega slavoloka; drugo ljudstvo se je zverstovalo naprej gori. Čez nekaj časa nam lahki vetriČ prinese od Selc gori harmonični don ondotnih zvonov, ki so se oglasili v znamnje, da se blagi knezo-škof ondi poslovljujejo ; — nas pa prešine nasprotno radostno čutilo, da zdaj pride častno obiskovanje nam v delež. Kolikor bližej so visoki Obiskovavec našemu tergu, toliko bolj pogosto Jim pošiljajo na bližnjem brežuljku nastavljeni možnarji svoj gromeči pozdrav nasproti; — ko pa se prikaže Njihova kočija na* šemu očesu, poklekne mladina ob straneh ceste sprejet blagoslov svojega željno pričakovanega mil. gosp. knezo-škofa. - Toda zdaj še niso bili odmenjeni ostati med nami, temuč pot peljati Jih je imela nemudoma naprej na Zalilog birmovat. Počasno peljali so se toraj pre-vzvišeni gospod knezo-škof med veselimi trumami naših ljudi skoz Železnike, slavljeni po celi poti od vbranega priterkovanja zvonov naših dveh cerkvA in od mogočnega streljanja, ki se je na treh krajih glasilo z bližnjih višav. —
Ko le-ta perva slovesnost premine in so se milostljivi gospod knezo-škof odpeljali naprej, jele so se snovati druge priprave; ker je bilo namreč pričakovati, da pozno na večer pridejo k nam nazaj , so si ljudje že prejšne dni preskerbeli svečavo, da bi razsvetlili ob večernem škofovem vbodu naš terg. Sicer je bilo še precej
svitlo, ko nam strel od zgornjih Železnikov naznani, da se vračajo k nam milostljivi gospod nadpastir, vender pa se na hip zablisketajo lučice po oknih, in le po ne-kterih posameznih hišah po zgor. Železnikih se že po oknih razstavljene sveče niso zamogle dovolj hitro prižgati, ker je ljudi prenagli prihod uhitil. „Pod spodnjo lipo" je lučic vse migljalo, tudi iz vi&okih stolpovih lin sv. Frančiška cerkve je blisketal iz rudečih lučic napravljen svitel križ. Naj več ljudstva se je bilo snidlo po lepo razsvitljenih srednjih Železnikih ter okoli farne cerkve, in ko se milostljivi g. knezo škof polagoma pripeljejo do srede glavnega terga, stopi Jim iz kočije sto-pivšim naš srenjski predstojnik nasprot, ter Jih, poklo-nivši se Jim, blizo tako-le ogovori: Milostljivi gospod knezo škof! Srenjski predstojnik pozdravlja Vašo pre-vzvišenost v imenu cele naše občine, zahvaljuje se v njenem imenu za častilno Vaše obiskovanje naše fare, ter prosi Vašo milost apostoljskega blagoslova za Železniško srenjo! — Polni prijaznosti in ljubeznjive po-hlevnosti se zahvalijo milostljivi nadpastir za ta pozdrav in odgovorijo, da Jim je veselje, viditi in prepričati se, da pri Železnikarjih ee nahaja še vedno dobri stari katoliški duh! Po le-ti kratki pomudbi napotijo se med gromečim strelom in zvonenjem proti farni cerkvi. Poleg velikega slavoloka, ki je stal pred cerkevjo, pričakovali so Jih naš v. č. g. fajmošter v ro-ketu in z aspergilom; njim na strani nahajalo se je osmero fantov, štirje z malimi cerkvenimi banderci, in štirje s prižganimi cerkvenimi svetilnicami, kteri so vzeli zdaj milostljivega gospod knezo-škofa in njihove gg. duhovne spremljevavce v svojo sredo, ter peljali Jih v jasno-razsvitljeno farno cerkev. Za čas, ko so milostljivi gosp. knezo-škof počastili presv. Rešnje Telo, je potihnilo zvonjenje in strel; ko pa se pospremljeni od cerkvenih bander in svetilnic ter od duhovšine in obilno zbranega ljudstva napotijo proti duhovski hiši, oglasijo se zopet zvonovi v vbranem priterkovanji; — od dveh nasprotno stoječih višin pak so pokali možnarji v na-skrižje tako, da se je kar zemlja tresla pod nogami. —
(Konec nasl.)
V Cel j i bodo v nedeljo nemški , .liberalci" imeli shod, na kterem naraerjajo udrihati zoper splošnje želje Slovencev in blezo tudi še zoper konkordat. Naznanuje se pa, da pridejo tudi veljavni rodoljubi na zbor, Ki bodo pove dali resnične želje Slovencev. Rekli naj bi jim n. pr.: Vi prašate, če je narodni prepir škodljiv? Kaj pa daje škodljiv, in še kako; ali delate ga Vi, ker branite, kar nam gre, vsilujete pa, kar ne gre. Kar pa konkordat tiče, ni ne Vam ne nam in nikomur nič na poti, torej ne vtikujte nosa vanj. V konkordatu so pravice katoliške cerkve, ki je nsša duhovna mati, za ktero živimo in umerjemo. — „Laibacherica" meni, ako se vsreči ta shod tako zveršiti, kakor je namenjeno, da utegne biti „začetek resnično narodnega porazumljenja." To bi bilo pa le samo mogoče, ako se vsestransko priznajo pravice nase cerkve in pravice našega naroda. Brez tega bil bi razpor še veči.
Iz Tersta, 3. avg. (Ostuano rogovilstvo.) V križnem tednu že se je govorilo v nekih krogih, da bi tudi v Terstu nikakor ne škodilo, ako bi se osnovalo „kat. društvo." Hvala Bogu, tri mesce je že od tega in še le zdaj po tolikih ovirah, še le 1. avg. se je zamoglo to društvo sniti v škofovem dvoru. Trikrat so se pozivi tiskali in se po mestnih ulicah zraven gledišnih in arugih oklicev prilepljali. Pervikrat samo v talijanskem jeziku, so bili koi potergani od nalašč za to podkupljenih pa-
flavcev. Drugikrat se je tiskalo talijansko in slovensko, opet so bili posivi potergani, posebno slovenski. Tretji-krat se je naznanilo, da bode ,,kat društvo" imelo pervi svoj shod v.skofovi dvorani, in te oznanila, z večimi in
mastnimi čerkami tiskane, so se prilepljale viši nego drugi oklici, da ne bi jih mogel vsak doseči in stergati. Pa kakor da bi živeli o pervih časih preganjanja krist-janstva, ko je bilo sramota biti kristjan, tako so neki rogovileži nakanili gerditi v pismu, z besedo in činom vsacega, ki se očitno za kristjana spoznava. Tako so one katoliške pozive, ker niso mogli do njih, da bi jih potergali, z blatom ognjusili, in to se je godilo v naj poglavitne jih ulicah mesta, da se pred vsem svetom s tem gerdim madežem divje nesterpljivosti ponašajo. Pa naj že gerdijo, kolikor hočejo : zlato ostane zlato, tud' če se nanj meče blato.
Slobodno se smejo shajati vsakoverstne, od vlade poterjene, pa morda tudi proti vladi delajoče društva, ali nedolžno katoliško društvo je še le po mnogih ovirah se snidlo. Odbor je iskal primernega prostora, kjer bi zboroval. Prašal je predsednika tukajšne kupčijske zbornice, ako bi prepustil za oni dan dvorano v stari Borai (kupčijski palači). G. vitez Vicco je bil že na pol obljubil, kar so neki tergovci z vso silo temu se uperli, češ, da kupčijstvo nima nič opraviti s kat. društvom. —
Le odpravite vero iz sere delavcev, pa bo hipoma vam narastlo bogastvo, kaj ne? — Šel je odbor naprej, da dobi primerno mesto. Popraša g. Berger-ja, ako bi dovolil svojo prostorno dvorano pod gradom, in že se je bil pogodil, kar ga znani nasprotniki omamijo, da je en dan pred zborovanjem odpovedal, ker ie bila že druga veselica za oni dau napovedana. Odbor prosi mestno gosposko za občinsko dvorano (sala comunale), pa tudi ondi ga z lepo poslovijo. Nazadnje poprosi odbor mil. škofa, da jim svoj dvor dovole, kar so tudi blagovoljno dopustili.
V nedeljo, 1. avgusta popoldne ob 4, so se že jeli udje shajati v škofovo poslopje. Moralo se je že slutiti, da nasprotniki ne bodo mirovali, torej je bilo za varstvo nekaj policajev razpostavljenih. Mnogo druhali se polagoma zbere okoli škofove hiše in bolj derzni začenjajo psovati in žvižgati, kadar so kterega uda katoliške družbe prihajati videli, posebno so besno zasikali kakor razdraženi gadje, kadar je prišel grof Marenzi, predsednik društva, ker nikakor menda niso mislili, da bodo tako učeni in plemeniti gospodje, kot omenjeni groi, društva se vdeležili. Več onih žvižgavcev — okoli 30 — je policija pozaperla. Ko je sam mestni župan dr. d' Angeli prišel, je svoje znance tenžaške mesarje v njih dijalektu tčšil: ,,St6 quietitioi, se no, rinforzeremo." (Bodite pri miru, otroci, če ne, bomo pomnožili — policijo). Na to so se malo utešili, in zborovanje v škofovem dvoru se je pričelo. Po dveh krepkih nagovorih, laškem in slovenskem, in ko se je odbor in iz tega predsednik, podpredsednik itd. izbral, gre vse društvo s prečast. in mil. gosp. Škotom, ki so bili ves čas nazoči, v oližnjo cerkev (starega) sv. Antona. Tu stopijo sami škof na lečo in v tehtnem govoru razlagajo zbranim gospodom in gospem blagi namen društva, potem izpostavijo sv. Keš. Telo, in zapojejo: „Veni Creator Spi-ritus" /Pridi sv. Duh), in dajo sv. blagoslov. Bog ga daj obilo našemu toliko ga potrebujočemu mestu, novo vstanovljenemu društvu pa čversto in nevstrašno napredovanje!	— 1—
PeUnovec.
,,Ce boste vi molčali, bodo kamni govorili.'4
O priliki, pripoveduje „Unita catt.ko so se na Francoskem volitve bližale, je Napoleon dal po svojih časnikih raznesti, da se imajo francoski vojaki v kratkem iz Rima poklicati, in pa kako da se je cesarska vlada v novo porazumela s florenško. S to prazno obljubo je blezo hotel rogovileže malo počehljati, da bi njih glase pridobil; toda z grebenom je njega popraskal Prus. O
tisti priliki pride namreč Arnim, pruski minister, k kar dinalu Antonelli-u in mu ponudi v imenu svoje vlade prusko kardelo za varnost in brambo Kima, ako Francozi odidejo. Kardinal je začudenje razodeval nad to ponudbo od nekatoliške strani, pruski minister pa je djal: — „Kaj? Ali niso bili Prusi pervi o vhodu v Pariz na čelu zedinjenih vlad zoper Napoleona I ? In ali nismo bili mi izmed pervih na dunajskem kongresu, ki smo bili za to, da naj se sv. Sedežu njegove deržave po-vernejo!" — Ravno take ponudbe pa je tudi Anglija večkrat delala, da hoče precej v varstvo Rima nastopiti, ako Francija odstopi. Pa poreče kdo, to ni nič razun sama gola politika. Kaj pa je ? odvrača „Uniti morebiti Napoleon papeža brani iz keršanskega občutka, in ne ker mu tako služi? Toda Bog, ki se poslužuje satana, da svetnike dela, se poslužuje politikarjev, da podpira svojega namestnika. —
Iz Rima pišejo, da zlasti jutrodeželcev in Italijanov se prav veliko glasi za veliki cerkveni zbor; „Tagbl." pa naznanuje, da „v pervi versti jutrovci," pa tudi „ne malo Italijanov se je izgovarjalo," da ne morejo priti na zbor. Kdo je lažnik? — Sicer pa „Tagblattuu tudi 500 škofov ni dosti za zbor! Koliko mora pa „konšti-tucijonelerjev" biti, da se pobijanje papeževih naukov za „liberalno dogmo" povzdigne? —
Tehtno vprašanje sa „p«evdoliberalee." Ali se bolj boji hudoba križa, ali „liberaluh,< jezuita? —
Hazgieti po svetu.
Vse mesta in hiše so bili te dni časniki, hinavci in žlobodravci napolnili s tem, kakošne strašne reči da so se godile z neko nuno v KraUovem na Poljskem, kako je bila terpinčena! In glejte! že se vedri, že naznanu-jejo, da preiskave naj berže pri vsem tem ne bodo našle ne hudobije in ne prestopka. Hudo zmešano karmelita-rico Barbaro Ubrik so morale namreč sestre ločiti od druzih, in kaže se, da izmed vsih strašnih dolženj je morebiti v tem nekaj resnice, če že je, da je bilo za-stran snage kaj zamujenega, kar se pa v tako silno neprijetni okolišini, ki terpi neki že od 1. 184*, pač lahko dogodi, ko bi tudi angelsko poterpežl jive roke stregle. In kaj so vse počenjali frajmavrarji in časnikarski judje te dni! Ko bi bili smeli in mogli, vse kloštre bi že bili razdjali; ropali so jih že tako nekoliko, in gotovo so v tem kratkem času tisočkrat več krivice storili, kakor pa se je uni redovnici zgodilo v 20 letih. V jezuitovski klošter v Krakovera n. pr. je derhal vlomila, je starčka rektorja ali prednika jezuitov napadla, mu roko zlomila in ga na glavi raaila. Še le, ko so ti razbojniki vidili kri teči, so se prestrašili in se umaknili. To je toliko bolj nezapopadljivo, ker tam precej blizo je stala straža in tega ni vbranila. Drugi sovražniki katoliških redov pobirajo vse naj neumniši izmišljarije in naj gerši kvante u laži, ki jih je kdaj kdo stesal zoper kloštre in i šla
Erav s satansko sovražljivostjo naznanujejo. »Narodni ,i8ty" so laž raztrosili, da je bila v Karolinu neka nuna obešena najdena; za plačilo imajo zdaj pravdo, ko je preiskava laž spoznala. Zopet vidite teaa j, dragi bravci, kako ostudne laži se kujejo po katoliških krajih zoper duhovstvo in samostane. Tacega še pri luteranih ni. Ali hočete dokaz ? V mani kot 3 letin je na p r o t e s t a n-škem Pruskem zidanih 150 novih samostanov in zopet svojemu namenu povernjenih. Vsa Prusija ima 70O samostanov in čez 7« >00 samostanskih oseb. Samo jezuiti imajo na Pruskem 13 hiš, in ne slišiš, da bi bili protestantje tako gerdi do naših, kakor so naši katoliški izdajavci do svojih verskih bratov in sester.
Med dolžnostmi deželnih Mihkih inšpektorja ima biti tudi ta: „Z vso pazljivostjo jim je nad teiu čuti, da se šola ne rabi za politiške, narodne ali
verske^) počenjanja. Redovno imajo deželni inšpektorji po deželi iti in vsakorčasni stan njim izročenih šol z osebnim ogledanjem v vsih ozirih preiskati. Najdelj v 14 dnevih po dokončanem popotvanji pa jim je obširno naznanilo tega popotvanja deželni šolski vradnii predložiti.
Francoskem je zdaj menjano ministerstvo, in pa Napoleonu ne prav v prid in po volji, kakor se misli. Kaalaga se pa to toliko hujše, ker je nekaj vraže zraven, kajti je mesec mali serpan na Francoskem od leta 1789 pravi mesec padcev in prekucev. „Unita" torinska našteva zlasti sedem padcev, ki so se vsi zgodili mesca mal. serpana, namreč: Pad Bastilije, Marat a, kervoloka Robespiera, očeta Napoleona III — holanškega kralja, Napoleona I v angleške roke, Karola X, in osodoviti padec orleanskega vojvoda — pervorojenca Ljudovika Filipa. S padora terdnjave Bastilije, ktero so rogovileži 14. jul. 1<89 predobili in razdjali, gavernera in nekaj častnikov in vojakov obesili, so se pričele gnjusobe francoskega punta. Ludoviku XVI so nato zemljetresno slavo dleskali, kmali pa so ga vsmertili. Tako znajo svoboduhi
—	najprej slavo zapeti, potlej pa obesiti ali zaklati. — Marat je bil naj bolj preklican trinog in naj pregrešniši rogovilež in časnikar, ki je ljudstvo k morii hujskal. Kervi žejni gerdun je imel prav velik delež pri nesreči Ljudovika XVI. Veliko mož je spravil pod sekiro, 13. jul. leta 1793 pa je njega samega prebodla prostomiselna baba Karlota Corday. Taki je konec trinogov! Tako pripoveduje „Unita" tudi druzih padce. Poslednjič pravi, da Napoleon III pristavlja novih dodatkov k naštetim padcem: 11. jul. 1869 pričenja Napoleon III odpovedovati se, kakor njegov stric, in odreče se moči osebni;
12.	jul. dA brati svoje sporočilo postavodajnemu zboru ter naznani nezmerno ljubezen do ljudskih namestnikov;
13.	izlije to ljubezen odpravši zbornike (odložil je namreč postavodajni zbor); 14. se prične kesati, da jih je odpravil; 15. jul. iše novih ministrov.
Rasne novice. V podertinah nekdanjega Babilona so našli celi dvor ali palačo starodavnih znamenitost. Med njimi je bukvarnica iz kamnitnih tablic s pismen-kami, ki so prav dobro ohranjene. — „Unita" meni, da to, ker je Napoleon ministerstvu na čelo dal katoliškega ministra, bi ne branilo, da Napoleon III papežu kako napačno stori, ker njega ne stane več ministra — kakor srajco — premeniti. Naj nastopi za „d* Auvergne-om Lavalette, in narejen je gosi kljun." Verh tega sta dva med ministri, ki sta glasovala zoper naprave, ki so v prid svetnega gospostva sv. Sedeža, namreč : Le Raux in Bourbeau. — Katol. „Weekly Register" piše, da ima tudi več anglikanskih duhovnov na zbor priti. Prizadevati se hočejo, da se veliko število anglikanov zedini s katoliško cerkvijo. Bog daj! — lz več dežel, zlasti iz Ruskega, se sliši o velikih pogoriših. Ljudje, pazite na ogenj ! — Dr. Miroslav Grat, vrednik verlega cerkvenega lista „Neue Tir. Stimraen," je dobil na vošilo k petdesetletnici itd. serčno pisanje in zahvalo od sv. Očeta.
—	Rogovilstva, ki so bile nedavno v Bernu, pripisuje „N. Fr. Lloyd" ruskim agentom, ki jih pa nihče vidil ni, morali so biti duhovi! Naj bi ovaduh raji se ozerl na tistega rogovileža Bethlen-a, ki pravi, da v vojski bi Ogersko želelo le to, da Prusija zmaga, in da Avstrija je še danes „kadaver," ako vojska vstane. Resnica pa je, da v kaki vojski, ktere nas Bog obvari, bi utegnilo madjarstvo poslednjič naj slabeji izhajati. — Dvajseti veliki zbor katoliških društev iz Nemčije bode to leto od 6 — 9. kim. v Diisseldorf u. — V lavantinski škofii, kakor se sliši, je odkazano, da naj duhovni izpraševanje iz keršanskega nauka s šolarji imajo po cerkvah.
Is Ljubljane. Za deželnega poslanca je preteklo saboto ljubljansko-verhniska okolica z 72 zoper 3 gla-
sove izvolila gosp. Fr. Kotnika, kakor je bila družba „Slovenija" priporočila. — Ravno tako moško so se obnesle volitve v tergovsko- obertnijsko zbornico. Kakor naznanujejo „Nov.", so narodni možje za tergovski odde-lik prejeli po 168, konštitucijonalci po 67, za obertn. oddelik narodni po 3140, konštituc. po 765 glasov, in baron Mih. Zois je izvoljen enoglasno. S tema zmagama so, naj berže da, zagotovljene po večem vse prihodnje — tudi tam, kjer je dozdaj una stran zmagovala, ker zavednost se budi z veliko naglostjo in močjo.
G. Fr. Povše, ki je v ogerskem Altenburgu do-veršil nauk v kmetijstvu, pride za učitelja kmetijstva v slovenšini v novo osnovano kmetijsko šolo v Gorico.
V	gospodarsko šolo na Dunaj gredo za neka) tednov letos o počitnicah ti-le gg. učitelji iz naše dežele: Jož. Tuma v Radolici, Jož. Čerin v Žireh,vJan. Sajč v Predoslih, BI. Tramšek v Kerškem, Vac. Šturm v Metliki , Gašp. Gašperin na Razdertera, Jož. Levičnik v Železnikih, Jan. Skerbinec v Predvoru, Juri (Jranič v Preserji.
Slovenski študentje višjih šol bodo v saboto pred angelsko nedeljo, t. j. 4. kimov. imeli v Ljubljani shod. Slovensko vseučilišče v Ljubljani. Ktero slovansko narečje naj si izvolijo Slovenci za viši slovstvenost? Tirjanje učilnice za slovanske jezike v Gradcu. Naprava slovenske oraladine. To so odmenjene tvarine za ta shod.
Na vprašanje zastran obnašanja gg. katehetov o spraševanji v keršanskem nauku: sliši se, da prečast. škotijstvo bode v kratkem dalo dotične vodila. —
V	Dobu bodo poslednji teden mesca avgusta čč. gg. duhovni od 1. 1844 obhajali svojo petindvajset-letn ico.
V	Terstu, kakor „Osservatore triest." piše, je preteklo nedeljo katoliška družba imela svoj pervi velik zbor v škofijskem dvoru, kterega je pa neka plašarsko-garibaldovska soderga gledala motiti. Potepuhi so se zbirali in z žvižganjem in rogoviljenjem nagajali; eden policajev je ranjen; ubozemu dečku je iz tretjega na-stropja priletel krožčik na glavo. Več rogoviležev so zaperli in preiskava se je pričela. Katoliška družba šteje menda že prav veliko udov; načelniki so: Grof Marenzi, gr. Šikh, J. B. Gvozdanovič, dr. Glavina, M. Martelanc, D. Dolžan itd. Ker je satan precej v začetku svojo vojsko poslal zoper katoliško družbo, je znamnje, da bo kaj dobrega. Le serčnost! (Gl. dopis v dan. listu.) —
Duhovshe spremembe.
V	lavantinski škofii. Za semeniškega ravnatelja je izvoljen preč. gosp. korar Ign. Orožen. Za duh. oskerbnika pri sv. Florijanu na Boču je postavljen č. g. Val. Jarec; v Loče gre za kapi. č. g. Jan. Vraz, v Makole č. g. Fr. Žajdela. — Umeri je Č. g. Jož. Janič, naj stareji duhovnik v pokoju. R. I. P.!
Dobrotni darovi.
Za oropano cerkev v Čatežu. Nektere osebe 60 kr. — Teržiška glavna šola 1 gld. 40 kr. — Do-brotnica 25 kr. — G. Jož. Golija 1 gl. - Preč. gosp. Krombholz, fajmožter v Starem logu na Kočevskem, pošlje g. F. Rebiču 10 gl. v znamnje hvaležnosti za enako dobroto. — Šmarska fara pri Kranii 19 gl. Neimenovan dobrotnik 5 gld., skupaj 24 gld. Vivat sequens! — Iz Košane 10 gl. — G. K. 1 gl. — Dve devici 1 gld. 20 kr. — G. Kr. pri Novi cerkvi 1 gl.
Za misij, v Bnlgarii. G. R—r 1 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
O. Još. O.: Vse oskerbljeno in kmalo prejmete. Zastran zgleda v spisu se ne moremo eedinjati z Vašimi mislimi. — SI. vodstvo gim. v Nov. m.: Prav hvaležni! — Gg. —1— v M. in —u— ▼ C.: V kratkem pismeno. —
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.