Strm 2. »Novi čas«, <3ne 18. feBruarja 1022. Stev. 40. večerne kuhe in pomivanja. To bi jim omo­ gočila solidna ljudska kuhinja. Toda ne glede na te in take težave po- men/ajo nešteta mala gospodinjstva v pol­ nem bratu ogromno zapravi,anje delavnih moči in materijala. Pomislimo, koliko časa se ubije z vsakdanjim nakupovanjem po­ trebščin za vsako teh malih gospodinjstev, koliko s kurjavo, osnaženjem in pomiva­ njem 1 Koliko draž/e se kupuje na drobno, koliko dragocenega kuriva se porabil Na vsaki dve, tri osebe pride po ena delavna moč, ki samo trosi tisto, kar one pridobe, vsaki dve, tri osebe morajo s svojim de­ lom vzdrževati po eno osebo, ki opravlja zanje gospodinjske posle namesto da bi opravljala kako drugo koristonosnejše de­ lo. V predindustrijski dobi je bilo gospo­ dinjstvo produktivno, ker se je večina živ­ ljenjskih potrebščin proizvajala doma, da­ nes se v gospodinjstvih samo troši. Vse­ kakor vrše gospodinjstva tudi sedaj še važno gospodarsko nalogo, ako so prak­ tično, racionalno urejena, tako da tisto, kar trošijo, trošijo kar najbolj ekonomično. Toda tej nalogi naša gospodinjstva po veli­ ki večini ne odgovarjajo, prvič že sploh ne, ker se v njih preveč cepijo delavne moči in material, drugič pa tudi zato ne, ker je gospodinjska znanost danes morda ena iz­ med najbolj redko sejanih. Tudi z narodno­ gospodarskega stališča je torej važno, da se kuha tolikih malih gospodinjstev prenese v veliko centralno ljudsko kuhinjo. Na ta način bi se osvobodilo mnogo delavnih sil za produktivno oziroma drugo koristno delo; namesto da bi gospodinja izgubljala čas s potmi na trg, s kuhanjem, pomivanjem in drugim garanjem v kuhinji, naj raje šiva in v lepšem redu drži stanovanje in dru­ žino in predvsem sebe. Dela bo tudi za pridne roke še vedno dovolj, a izhajalo se bo, in to brez služkinje. Da bo taka raz­ bremenitev mater prišla v dobro tudi vzgo­ ji in nadzorstvu otrok, je očividno. Morda bo kdo ugovarjal, da je doma­ ča kuhinja važen činitelj družinskega živ­ ljenja. Nočemo biti zlobni in namigavati na kuhinjske sposobnosti naših gospodinj, vendar je pa nedvomno po mnogih druži­ nah ravno kuhinja vzrok neprestanih dru­ žinskih prepirov in nezadovoljnosti. Sicer naj bi pa kuhinje družinam ostale, da si morejto vedno zadovoljiti želje po kakem domačem priboljšku, da si kuhajo zajutrek, južino in zvečer čaj. (Kadar bomo imeli v Ljubljani dovolj cenega plina in elektrike, se bo to posebno lahko vršilo!) Kosilo in večerjo naj bi družine iz l/udske kuhinje vsekakor dobivale oziroma si prinašale na & dom. Tako bi domača družinska miza še vedno zbirala okolu sebe vse člane dru­ žine. Seveda si ljudske kuhinje tudi ne mi­ slimo kot obvezne za kogar koli; ampak gospodarske in socialne razmere so take, da zahtevajo koncentracijo tudi v gospo­ dinjstvu in naloga občinske uprave je, da pravočasno s primernimi napravami naredi pot nujnemu razvoju in vsakemu omogoči, da se mu kadar hoče prilagodi. Mislimo, da se nam j* e s tem posrečilo dokazati socialno potrebo ljudske kuhinje v Ljubljani. Sicer imamo že eno ljudsko jen, ker je zasnovana na dobrodelnem te­ melju. Imamo uradniško in dijaško menzo in malo brezalkoholno gostilno; a tudi de­ lokrog le-teh je zelo omejen. Nujno po­ trebna je nova velika javna ljudska ku­ hinja, zasnovana na širokem gospodarsko- Socialnem temelju, umerjena po potrebah slojev s stalno plačo. Tu ni treba deliti Bratsua tsia n st. 3 1 Povest Iz irske zgodovino. Prevci M . It. (Dalje.) Nekega dne je dobil pater Fitz Roy od sodnije poročilo, da želi lord Gold- smithov oskrbnik z njim govoriti. Takoj se je napotil v mesto k njemu v zapor. »Kako je ž njim?« je vprašal pazmka, »Obžaluje kaj?« »Čisto je pobit!« je odgovoril mož. »Smiili bi se rnoral človeku, ko bi ne bil takšen hudodelec.« »Zakaj zahteva mene?« »Prosil bi Vas rad odpuščanja; pravi, da ne more prej umreti. Saj je bil Vaš brat, ni res, gospod župnik, tisti, ki ga je ta ubil?« »Da, moj edini brat.« »Že dolgo nismo imeli takega nevar­ nega jetnika,« je pojasnjeval ječar in od­ prl vrata žalostne celice. Skozi zamreženo okence je prihajalo v majhen prostor le malo solnčnih žarkov in v kotu je župnik zagledal jetnika, se- ečega na stolu. »Hočete biti sami?« je vprašal ječar. Da, pustite naju sama,«mu je odgo- 1 1 župnik. »Dobro, ostanem pred vrati.« Ječar je zapustil celico in pater Fitz- Roy je stal pred morilcem svojega brata. »Veseli me, gorpod Peadock,« je re­ kel župnik z mehkim glasom, »da ste spoznali svoje življenje in hudobije in da jih obžalujete. Zaupajte v usmiljenje bo­ žje, spokornega arca Bog a« zavrže.« nobene milosti, gostje naj plačajo polno vrednost hrane; a ker se bo kupovalo na veliko in ekonomično gospodarilo, bo nu­ dila kuhinja kljub temu svojim odjemalcem znatno korist, to se pravi mnogo cenejšo hrano, nego jo more dati malo gospodinj1 - stvo. Da bi bila tako urejena ljudska kuhi­ nja naznatnejši nasip proti poplavi alkoho­ lizma, leži na dlani. Demokratje so se lotjli zla posla, ko so sklenili pobijati to socialno nujno po­ trebno napravo! A. Krepek: Viničarsko vprašani«. Maribor, 5. februarja 1922. Viničarski red še vedno ni potrjen. Samostojni minister Pucelj si misli, saj še je čas — volitev tudi ni nobenih! Sedaj, ko gre draginja skokoma kvišku, so vini­ čarji prepuščeni sami sebi, ker ni pomoči od nikoder, najmanj pa od tam, od koder bi najprej morala priti L j. od vlade. Ko­ liko potrebnih in nepotrebnih koferenc in sej se je vršilo zdaj tu pa tam, predno je sploh prišlo do novega viničarskega reda, ki leži sedaj že dolge mesece nepodpisan ozir. nepotrjen v miznici samostojnega mi­ nistra Puclja. To seve v splošno zadovolj­ nost bogatih gruntarjev, veleposestnikov ter krščenih in nekrščenih izsesovalcev ubogega delavnega ljudstva. Vladni go­ spodje pri tem prav nič ne pomislijo, da si s tem protidelavskim in nesocialnim po­ stopanjem vzgajajo trume nezadovoljne­ žev. Nočejo vedeti, da je tudi viničarju tre­ ba kruha, če hoče živeti, da tudi viničar in njegova družina rabi obleke in obuvala. Viničar nujno potrebuje za svoje delo se­ danjim razmeram primerno plačilo. To mu pa zagotavlja novi viničarski red. Zato je dolžnost naših poslancev, da se zavza­ mejo za naše viničarje in dosežejo, da se že izdelani viničarski red čim preje uve­ ljavi. Dokler se pa to ne zgodi, se obračamo na naslov tistih, kateri vsaj deloma lahko odpomorejo bednemu stanju viničarjev, t. j. na Jugoslovansko kmetsko zvezo. Ta je prva v to poklicana, da potom svojih okrajnih in krajnih odborov pozove svoje člane in pristaše, osobito vinogradnike in vse tiste, ki imajo viničarje, na njihovo dolžnost, krščansko dolžnost, to še po­ sebej povdarjam, ker se prerado zgodi, da se pri denarju pozabi na dolžnost na- pram bližnjemu. Pozove naj prizadete, da dokler ne bo zakonitim petom rešeno vini­ čarsko vprašanje, iz lastnega nagiba zbolj­ šajo žalostni položaj viničarjev. Kajti še mnogo je tistih vinogradnikov, ki te kr­ ščanske dolžnosti še niso izvršili. Seveda ta naš apel ne velja samo za pristaše ali člane JKZ ,temveč za vse, katerih se tiče. Proti onim pa, ki bede viničarja nočejo vi­ deti, ki imajo za njih prošnje zaprto srce in gluha ušesa, pa bodo morale v to pokli­ cane organizacije že najti sredstva, ki bodo tudi njih srca omehčala, osobito mestni go­ spodi, pa tudi raznim veleposestnikom, ki so prišli na lahek način do bogastva, ki žive v brezdelju in razkošju na račun prid­ nih delavnih rok. Viničarji! Težek je vaš boj, še težji vaš bedni položaj. Oprimite se samopo­ moči — stanovske organizacije; katera stremi za tem, da vam pribori vaše pra­ vice. Viničarska zveza naj bo vaša vojska, »Vaša dobrosrčnost in usmiljenje me bolj' boli, kakor, če bi me proklinjali,« je odgovoril hudodelec. »Kočikor sem Vam jaz hudega storil, ni mogoče odpustiti.« »Ali naj sem jaz strožji sodnik, kakor je Sodnik v nebesih, na čegar milost tudi jaz upam. Njegova milost je večja od tvojih grehov.« »Edinega brata sem Vam ubil, kakor Vr znano iz spovedi, ker mu nisem pri­ voščil Meggy. Dovolj sem bil hudoben, da sem Vam s spovedjo zavezal jezik. Ah, jaz sem popolnoma zgubljen človek!« »V veliko zadrego ste me spravili res, a ljubi Bog, mi je dal moč, vso to ža­ lost pretrpeti. Jaz Vas nisem izdal!« »Vem. O, Vi, Vi ne veste, ne shiLte kako veliko je moje zločinstvo. Tudi smrt Vaše matere je moje delo. Jaz sem zažgal hišo.« »Vi?« se je začudil župnik. »Macrin je torej nedolžen? Mogočni Bog, zakaj se je potem obesil?« Hugo Peadock je zastokal. »Tudi to sem jaz storil. Ko ste ga Vi iz službe odpustili, je prišel k meni, ker sva bila večkrat v gostilni skupaj in tedaj sem zamislil vražji načrt. Napoji! sem ga z žganjem, na‘o ga z zvijačo zvabil v gozd in ga tam obesil. Potem sem tekel k Vaši hiši in jo zažgal. Upal sem namreč, da z ognjem usmrtim mater, ker me je bila osu­ mila, da sem jaz ubil Dunstana. Le na ta način sem se čutil varnega pred o- sposko, kateri sem pa končno le priše) v roke. Takrat sera namreč mislil, če najdejo kUcrina obešenega, bodo gotovo mislili. vi njeni vojščaki! Pa vsi, nobeden naj ne manjka. Enotnega mišljenja, skupno na delo za dobrobit vseh viničarjev, za vašo pravdo: uzakonitev viničarskega reda! Dve struji med muslimani. Belgrad, 18. februarja. (Izvirno) Vče­ raj so prispeli v Belgrad odposlanci Jugo­ slovanske muslimanske organizacije, da sporoče vladi sklepe sarajevske skupšči­ ne. Po vtisu in po informacijah se lahko z gotovostjo trdi, da tudi ta poslednja seja izvršilnega odbora muslimanske stranke, ki se je vršila pretekle dni v Sarajevu, ni niti malo pripomogla k konsolidaciji in ureditvi razmer ter ugladitvi nesoglasij v muslimanskem poslaniškem klubu. Raz­ merje med obema strujama- avtonomistič­ no na eni in strujo, ki je brez načelnega programa izrazito koritovska, na drugi strani je ostalo nespremenjeno in napeto. Kar se tiče popuščanja muslimanov do vlade je pa popolnoma odveč, kajti vlada itak ne bo mogla izvršiti obveznosti napram muslimanskim zahtevam. Jtasplaika politiku ¥ Egiptu London, 17. februarja. (Izvirno) Po­ gajanja med Lloyd Georgem, lordom Cur- zonom in podmaršalom Alambyjem so do­ vedla do popolnega sporazuma glede po­ litike, ki naj se vodi v Egiptu in o noti, ki jo bo angleška vlada poslala egipčanski. Današnla pradbarza* Zagreb, 18. febr. (Izv.) V prostem prometu notirajo: Budimpešta 48, Berlin 153.50—153.75, Italia 14.95—14.97, Lon­ don 1347, Newyork 302.50, Praga 586 do 587, Dunaj 5.05, Zurich 60.20. Ziirich, 18. febr. (Izv.) Kurzi današnje predborze: Budimpešta 77.50, Berlin 2.50, Italija 25.10, London 22.38, Newyork 513, Pariz 45.15, Praga 9.66, Dunaj 0.15, nežig. avstr, krone 0.08, Zagreb 1.G5, Varšava 0.15, Holandsko 193.25. (Politični dogodki. -f Bolgari in mi. Sofijski »Mir« je, ka­ kor izvemo iz belgrajskih listov, izdal po­ sebno izdajo, v kateri je javil, da se je Ju­ goslovanski klub v belgrajskem parlamen­ tu zavzel za avtonomijo Makedonije. Drugi dan pa so vsi bolgarski listi z velikimi na­ slovi objavili izvlečke iz govorov poslanca Sušnika. Dr. Korošca pa pozdravljajo bol­ garski listi kot največjega jugoslovanskega državnika, ki dela na prijateljski zvezi s Bolgari v prid jugoslovanstvu, civilizaciji in miru. , -f- Volavške žile in puškina kopita. »Slobodna Tribuna« priobčuje dopis iz sodniških krogov proti zlostavljanju po orožnikih in drugih službenih organih. Do­ pisnik navaja par slučajev, ki jih je sam doživel. V nekem kraju so orožniki ujeli dva kmeta, ki sta bila osumljena ropa. Ravno v začetku zaslišavanja je prijezdil orožniški stotnik in ko je zvedel, da areti­ ranca nočeta priznati, je velel stotnik orož­ niškemu vodji: »Daj jima »fruštek« pa bo­ mo videli, ali bosta priznala.« Osumljenca so odpeljali in kmalu nato so se zaslišali bolestni kriki in ječanje — pretepali so ju. — Neki vojaški narednik ie poslal patrolo, da zgrabi nekega ubijalca; pred odhodom da jc on zažgal in tako se mi je tudi po- sreči'o.« »Pravični Bog,« je zaklical župi ‘k iznenaden, »kako le more človek tako gfoboko propasli! Moja uboga mati!« Oskrbnik je povesil glavo. Čez nekaj časa jc zopet pogleda! du­ hovnika, ki je stal nem pred njim. »O, bal sem se,« je stokal oskrbnik, »ko bi vse moje hudobije vedeli, bi mi ne mogli od­ pustiti!« Župnik ni mogel takoj odgovori 1 , preveč je bil ginjen. Jetnik je vzdihov j in z rokami zakrival obraz. Zasmilil se mu je spokorjeni grešnik, zato gi je jel oi^- žiti: »Gospod Peadock, odpuščam Vam, ka­ kor upam, da tudi meni Bog odpusti. Bog Vam bodi milosten sodnik.« Oskrbnik jc padel k njegovim nogam, mu objemal ko’ena ler jokaje zaklical: »Hvala Vam, gospod župnik! Sedaj rad umrem!« — Malo dni po tem dogodku je Hugo Peadock, oskrbnik lord Goldsmilhovih. posestev končal svoje življenje na .. c- šalih. to. Minila oo tri leta, tri rodovitna in bla- goslovapolna, ki so pregnala bedo in la­ koto iz pokrajine Kennygal ter vrnila ljudem zadovoljnost in veselje. Pater Fltz- Roy je dozidal hišo in sedaj stanuje v njej. Za gospodarsko pomoč je dobil izku­ šenega in pridnega moža in kmalu se je vrnilo nekdanje srečno življenje. A župnik šara je pa postal tih. Govoril je sicer z vsakomur prijazno, a le redko­ kdaj, da bi se bil malo razveselil ali la- je patroli naročil, naj zločinca dobro p r ® - tepe. Na sodnikovo opombo, da je zlostav- ljanje prepovedano, se je narednik začu­ dil: »Pa zaboga, ta človek je vendar ubija­ lec!« Na enako stališče kakor ta narednik so se postavili tudi gospodje v nekem bel­ grajskem ministrstvu. Tam se je našel pre- čanski uradnik, ki je izdelal obsežen refe­ rat o zlostavljaniu. Toda slabo je naletel z njim pri svojih predstojnikih: očitali s° mu, da se poteza za lopove. Danes se P ® 90 odstot. vseh obtožen ;cv, ki pridejo pred sodišča, pritožuje nad zlostavljanjem, k1 postaja pravi evropski škandal. Članka1 zaključuje svoja izvajanja z vprašanjem: »Ali so res vsa ta barbarstva, ali so res puškina kopita in žile potrebno orodje, d ® se zbije skupaj narodno edinstvo?« Obtožba demokratske stranke. V o­ ditelj in predsednik demokratske stranke v Varaždinu Bogdan Svoboda je odložil vsa svoja častna mesta v demokratskih organi­ zacijah. To je v posebnem jtavnem pisni® utemeljil s tem, da ne more nositi odg°" vornosti za razdiralno delo raznih strankaf- jev in za posledice, ki morajo zadeti demo­ kratsko stranko pri prihodnjih volitvah, + Pribičevičev brat Milan proti Sve­ tozarju? Iz Belgrada poročajo: V parla­ mentarnih krogih se mnogo govori o na­ stopu poslanca Mil. Pribičeviča, ki se j® zadnje čase začel približevati zemljoradni- kom. V opozicionalnih krogih mislijo, d* je poslanec Milan Pribičevič začel izpreffli* njati svojo taktiko zaradi tega, ker obsoja politiko ministra Svetozarja Pribičeviča. — Zanimivo! Sedaj manjka le še to, da Pribičevičev drugi brat Valeriian pridruž1 radikalom, pa bode Pribičevičeva famil*j8 zastopana v vseh srbskih strankah. + Poslanci pozvani v Belgrad. Po n ? " logu predsednika parlamenta dr. Ribah4 je ministrstvo za notranje zadeve pozval® na prihodn/o sejo parlamenta, ki se vr& dne 20. t. m., vse poslance v Belgrad. -f Neenotnost v »Ilrvatskem bloku?* Iz »Hrvatske Misli«, glasilo frankovcev, hi se dalo sklepati na precejšnja notranja ne­ soglasja v »Hrv. bloku«, ki ga dejansko se­ stavljajo precej različni politični delt- Frankovci zagotavljajo v svojem glasilUj da vlada v Radičevi stranki veliko neso­ glasje glede abstinenčne politike napran* Belgradu. Radikalni Radičevci so za popol­ no abstinenco, drugi pa obdobravajo tak­ tiko Jugoslovanskega kluba, ki ne zanika Jugoslavije, pa mora vendar pripeljati prej ali slej do sporazuma med Srbi,.-Hrvati (n Slovenci. Šele Frankovci so pridobili Radi- čevcem potreben pogum za vztrajanje. 0 »Hrv. bloku« se »Hrv. misao« izraža zelo zadržano, ker ga sestavljajo ljudje, ki so deloma sploh zoper sporazum s Srbi, dru­ gi pa hočejo z edinstveno Jugoslavijo spo­ razuma. Frankovci zastopajo stališče, da ne drži akt ujedinjenja od 1. dec. 1918 ih da bi morali vse blokaše, ki so pri njen* sodelovali, poklicati na odgovor, uposta- viti stanje pred 29. okt. 1921, nato pa bi se Hrvatska kot suverena država pogajala s Srbi o stvoritvi mogočne Jugoslavije, ka­ teri bi pripadala vsa jugoslovanska pleme­ na. -f- Stališče Slovaške ljudske stranke- Fosl. Hlinka je izjavil, da vstraja Slovašk* l.udska stranka slej kc prej na stališč® pittsburžkega dogovora, ki zagotavlja Slo* vaški popolno avtonomi/o. Stranka se ho za izvršitev tega dogovora borila z vse«1 sredstvi. V cerkveno-političnih vprašanjih bo stranka nastopala neizprosno. smejal. Le, če so se olroci podili okoli njega in jc gledal njih nedolžnost, se je z-' bliščalo tudi njemu oko, in lahen smehljaj je pričal, da se počuti med otroci najb^h srečnega. S posebno požrtvovalnostjo je P* gojil štiri sirote v hiši sv. Patrici/a. Dva dečka in dve deklici. Učd jih je in vz-*a- jal, ljubil zapuščene sirote, zato so se g* pa tudi oklepale z. vsem ognjem otroške duše. BJi so otroci rajne lepe 0 ’Flaher y. Dobil jih je iz londonske ubožnic®* blede in zapuščene, a sedaj so veseb- cvetoči, njegovo veselje in ponos. Skoro vsaki dan je šel stari 0 ’Fl** herty, ki je še vedno stanoval v svoj1 ilovnati bajti, v vas in se oglasil v Patri- cijevi ubožnici; presedel je dolgo časa ^ njimi ter jim pripovedoval različne d o* godbe nekcianj'e srečne Irske. Tudi o njihovi lepi materi je večkrat govoril, a, ko je opazil, da starejši deček in deklica, ki sta se matere še dobro spo­ minjala, začneta jokati, ni več omenil nje­ nega imena. Vedela sta, da je umrla- Pater Fitz-Roy jima je pokazal njen grob in kadar sta šla iz cerkve, sta vedno po­ kleknila na gomilo in molila za nesrečnf mater. Sodnija je o hudodelstvu oskrbnika Hugo Peadock lorda Goldsmith obvestila in ha je dobil drugega, mladega oskrbnika, katerega mu je priporočil sodnik Harting. Novi oskrbnik je bil prijazen in dober, zato so ga imeli vsi radi. Mati Bell in njena vnukinja sta Š0 vedno stanovali v svoji koči. Nesreča