GLASOVA mnumiuniimiiniimiiimiii' mn KRANJ, 15. JUNIJA 1962 — LETO II ŠTEVILKA 23 ŽOGA ]E OKROGLA ŽIVČNE VOJNE MED NAVIJAČI JE KONEC — ALI EO SVETOVNI PRVAK ZOPET BRAZILIJA? — JUGOSLOVANE JE UGONOBILA SMOLA Srečanja na svetovnem nogometnem prvenstvu v čilu se niso končala po naših željah in tudi ne po napovedih. Jugoslovanski nogometaši so nesrečno podlegli v tekmi s Čehi, tako da je češkoslovaška postala finalist za Vil. Ri-metov pokal, medtem ko bi po sijajnem uspehu nad Nemci vsak trdil prav nasprotno. Za prvo mesto se bo razen CSSR potegovala še Brazilija, ki je potrdila sloves najboljše enajstorice na svetu po letu 1958. Bronasta kolajna bo v soboto podeljena zmagovavcu v tekmi predvčerajšnjih poražencev. Dragoslav Sekularac, ki so Jugoslaviji pripad'.o prvo ga v Cilu zbrani nogometni mesto, češ da igra moderen 'strokovnjaki proglasili za in učinkovit nogomet. Tudi najboljšega igravca letošnjega prvenstva, je neposredno pred srečanjem s Cehaslova-ško še izjavljal, da bo letos Cilanci utegnejo predstavljati za Jugoslovane trd oreh v tekmi za tretje mesto. Sfflil I iilll • Janka Roglja ni potrebno predstavljati. Vsi ga poznamo, saj je eden najvplivnejših ameriških Slovencev: novinar, pisatelj, vedno na čelu naprednih organizacij rojakov v novi domovini, iskren prijatelj pokojnega pisatelja Louisa Adamiča itd. Prihodnje leto bo minilo pod stoletja, odkar sta s stricem Boštjanom odpotovala v Ameriko. Ves mesec je tedaj potrebovala ladja, da je premagala Atlantski ocean. Toda od tega je že dolgo in Janko Rogelj je pred kratkim že sedmič premagal razdaljo međ novo in staro domovino. Tokrat z zračno ladjo — kot vodja skupine članov Ameriške bratske zveze, ki je prišla na obisk v domovino. KRUH m SRCE © »A!i ste v tem sorazmerno kratkem času desetih mesecev, ki so pretekli od zadnjega obiska, doživeli kaj, kar varn je prineslo posebno veliko zadovoljstvo?« je bilo moje prvo »službeno« vprašanje. »Najbolj me je razveselilo, ker je Državna založba Slovenije tiskala zbirko mojih črtic. Tega nisem pričakoval. Lansko poletje sem dal prijatelju Jožetu Župančiču 100 črtic, v katerih sem med leti 1916.in 1938 opisoval življenje v Kranju in v Ameriki. Objavljene so bile po časopisih amsriških Slovencev, največ pa v Novi dobi. Zbirka »Kruh in srce« prinaša 15 teh črtic in je moja prva leposlovna knjiga.« © »Spominjam se, da ste se ob obiskih vedno čudili hitremu napredku pri nas. Ali ste tudi letos opazili kaj novega?« »Mojo pozornost so pritegnile gradnje, ki jih je toliko kot še nikoli doslej. In ljudje so letos spet še bolj zadovoljni, kot so bili lansko leto.« METKA SOSIČ j GA DIR JI peđ Iselim! šotori VELIKA BORBA ZA SVETOVNEGA PRVAKA NA ČILEN-SKT'1 TRAVNATIH IGRIŠČIH SE BO V NEDELJO KO ■ - \ \a Riip! so se nastanile delovne brigad** - !)jlo se iarne s žulii -31lada dekleta pod šotori ne do« bi, o na hud a Mesec dni prej kot običajno so se mlade roke spoprijele z delom na kranjskem športnem stadionu. Z delom so pravzaprav začeli brigadirji, ki so tokrat prišli iz Maribora, in to v sredo. Prej je namreč nagajalo vreme, pa tudi razmere v brigadirskem naselju še niso bile urejene. Na rokah mladih brigadirjev (predvsem brigadirk) so se že pojavili prvi žulji. Neka brigadirka mi je med drugim dejala: »Poglejte, kakšne žuljave roke imam, pa delam šele prvi dan. Ce ma ne boste proglasili za udar-nico, grem takoj domov .. .m Sestinosemdeset brigadirjev bo v prvi izmeni ostalo na stadionu do začetka julija, potem pa bodo prišle nova brigade. Sedaj delata na stadionu dve brigadi, in sicer gimnazijci iz Maribora in kranjski tekstilci OKOLJE, V KATEREM ŽIVIJO BRIGADIRJI V PROSTEM ČASU, JE TREBA UREDITI. TO SO NAREDILI KAR SAMI. NAS FOTOREPORTER JIH JE UJEL NA FILMSKI TRAK, KO £Q SI URFJpVALI TAgOR V KRANJSKI BRIGATU - - - Eicli vislice nove k onom vojne in domovine in »daj odhajam!« V sodni dvorani je ta vojni zločinec poskušal na vse načine, da bi ee izvlekel, zdaj pa, ko je videl, da je vse zman, je naj- ZLOčINEC JE KAZNOVAN. KAZEN JE IZVRŠENA. ADOLF EICHMANN — NAJ- večji rabelj židovskega Ijud-VECJI ZLOČINEC NAŠEGA STOLETJA — NE ŽIVI VEČ. KAKO SO IZVRŠILI SMRT- stva imel svoj zadnji naci-NO KAZEN NAD NJIM, KI JE POSLAL V SMRT ŠEST MILIJONOV ŽIDOV? O TEM stični govor. PIŠEJO VSI SVETOVNI LISTI, KI IMAJO V IZRAELU SVOJE DOPISNIKE. PLAČILO ZA ZLOČIN Ko je duhovnik opravljal besede, ki jih obsojenec ni poslušal, je padlo povelje. »Pripravljeno*. Minilo je nekaj trenutkov v grobni tišini. Potem je bilo 6lišati še eno povelje in tla, na katerih je stal Eichmann, 6o se po-greznila. Adolf Eichmann, šel kanadski duhovnik, ki mu povorka — upravnik zapora, Prvega junija so iz iz ju- ie Eichmann dejal, da nima duhovnik zdravnik in stra- tranjih poročil Izraelci J*"! " sveto P"5010" 2£" Z£U?1 ~ .kr*ml* "K* Bt>fc? ,Z zvedeli da eo nekaj je n'a"eT1 nacistični uradnik, vi6iicami. Po 15 metrov dol- pred polnočjo obesili vojne- etični birokrat človeške- gem hodniku je Eichmann ga zločinca Adolfa Eichman- fa Rekel £ »*» hodil vzravnan m bled. Za- " t-,, _._ , je zame dokaz, da sem bil ustavil se je samo enkrat 6 * „__. . „ na. Dan prej so zvedeli, da J 01 . _ , J, . . _ ... esesovski polkovnik m izve pravičen. Služil sem zakonom prošnjo, da hi si očistil nos. vojne in moje zastave.« V sobi je bilo videti črn krog Spomin na šest milijonov in vrv z zanko. Tam so bili žrtev ga ni potrl. V tem tudi štirje novinarji, trenutku najbrž ni mislil na- Ko je obsojenec stopil na nje. Pred leti, ko se je tretji črni krog, so mu sneli lisice Reich rušil, je nekemu naj- in roke zvezali na hrbtu. Po- višjemu voditelju nacistične tem so mu zvezali še kolena je predsednik republike za vrnil prošnjo za pomilostitev. V zaporu Ramleh je bilo vse pripravljeno za izvršitev smrtne kazni nad največjim rabljem židovskega ljudstva. Oblast je želela, da zločinca zadene kazen v mirnem vzdušju, brez 6trasti in maščevalnosti Voditelj izraelske države Ben Zvi je zavrnil zahtevo obrambe, da spremeni izrečeno kazen in na prošnjo za pomilostitev zapisal naslednje besede: »Kot je tvoj meč odvzel ženam njihove sinove, tako naj bo tudi tvoja mati med ženami brez sinov.« Obsojencu ni bilo takoj sporočeno, da je pomilostitev zavrnjena. Upravnik zapora je počakal, da je končal z večerjo, ki je bila obilna: sir, olive, kruh in čaj. Po večerji je upravnik zapora sporočil Eichmannu, da je neposredno pred izvršitvijo kazni. Eichmann je hladno in mirno poslušal upravni-kove besede, ki jih je prekinil z eno samo besedo, ki jo je sicer že večkrat uporabil v sodni dvorani »javvohl«. Na vprašanje, če ima kakšno osebno željo, je Eichmann zaprosil, da prebere ženina pisma in da naj mu prinesejo vina. Dobil je steklenico črnega vina in počasi izpil pol steklenice. Bil je miren, brez znakov razburjenja. SOBA S ČRNIMI STENAMI tem času so uradniki končali s pripravami za izvršitev smrtne kazni. denec za rešitev židovskega vprašanja, je visel na vrvi. N V V IZRAELU DO SEDAJ SE NI BIL NIHČE KAZNOVAN S SMRTNO KAZNIJO. EICHMAN JE BIL PRVI. stranke povedal, »da bi od in gležnje. Ker so stražarji OkiVi; n,muK„ ~.~ veseija skočil v grobnico«, vrvi precej pritegnili, je Eich- Okoli Ramleha, starega kri- £T2u nihče več »ne more mazu? zahteval, da jih neko- tisk je prinesel VOJNA LADJA S PEPELOM ZLOČINCA hče ne ve, kdo je pritisnil gumb, ki je sprostil napravo, da so se tla pod Eichmannovimi nogami pogreznila. V sosednji sobi so bili trije ljudje in trije gumbi. Samo eden je sprožil napravo na kateri je stal vojni zločinec. To so napravili zato, da nihče nebi vedel, kdo je odvzel zločincu življenje. Truplo so prenesli v kre-matorijsko peč v bližini zapora, ki 60 jo takoj podrli, ko je bilo truplo upepeljeno (židovski zakoni ne dopuščajo sežiganja trupel, kar pa je Eichmann izrecno zahteval). Sredi noči je iz zapora Ramleh odpeljal avtomobil e spremstvom policijskih vozil v smeri proti pristanišču Jaf-fe. Vozil je Eichmannov pepel. V zalivu je bila že pripravljena majhna vojna ladja, na katero je 6topil upravnik zapora. V rokah je držal žaro z Eichmannovim pepelom. Ko je mesto spalo, je vojna ladja plula proti odprtemu morju. Osem kilometrov od obale je upravnik stresel pepel v morje. Ura je bila 4,35. Celotni jutranji izraelski na prvih žanskega mesta, 25 kilometrov oddaljenega od rfavn vzeti šest miliionov Zidav, ki liko popustijo, da bi lahko straneh vest o Eichmannovi ga mesta Tel Aviva, so straV jih & P°biL<< Njegova barbar- zadržal dostojanstven polo- usmrtitvi. »Danes ni veselja že pazljivo pazile na vse tuj- sk* hitlerjevska vera mu je žaj. Odklonil je, da bi mu y nafiih srcih< se je skrival pod okoli vratu, je Eichmann mirno. Ta dan se moramo Tehniki so zadnjič preizku- lažnim imenom. Ko pa ga je spregovoril: »Gospodje, vsi bolj kot kdaj koli spominjati sili vislice, ki so bile postav- roka pravice našla, je gledal se bomo videli zopet, ko na- rUmtl naših bratov, ki ljene v sobi nasproti Eich- smrti v oči z enako hladnim poči čas. To je usoda vseh Eichmann poslal v mannove celice. Do sedaj iz- mirom kot v sodni dvorani, ljudi. Živel sem z vero v bo- J J ga in umiram z bogom. Žive- smrt. LISICE NA ROKAH ^ Nemčija! Živela Avstrija! »To ni maščevanje, ker v Živela Argentina! To so tri maščevanja ni«, so pisali iz- Cetrt ure pred polnočjo dežele, ki sem jih najbolj »raelski časopisi. To ni porav-sta v Eichmannovo ce- ljubil in jih ne bom nikoli nava računov med ubijavcem lico stopila dva stra- pozabil. Pozdravljam svojo in žrtvami, temveč novo ob-tu' spremenilo. Ni 6e kesal zarja in mu pripela lisice na ženo, družino in prijatelje, dobje v življenju našega na-aiti takrat, ko je v celico pri- roke Kmalu potem je mala Moral sem se pokoravati za- roda«. raelska država še ni kaznovala nikogar s smrtno kaznijo. Ob 21. uri so Eichmannu »poročili, da bo umrl pred polnočjo. Njego\'o vedenje se ADOLF EICHMAN JE IZ* DAL POTNE LISTE V PLIN-* SKE CELICE ŠESTIM MILI-! JONOM ZIDOV Rekli so . »Mi ne vemo več za mir, •ni vemo samo še za vojno.' HMldor Laxness, islandski Nobelov nagrajenec »Nič ni težje, kot zbirat: denar za ohranitev miru >• Paul Hoffmann, direktor posebnega sklada OZN »Ne prizadene nas, če nekoga boli zob, ker ne občutimo te bolečine. Toda za človeka, ki ga zob boli, so to neprijetne bolečine. Podobno je s kolo-nializmom v mnogih predelih Afrike.* Adi.:i Stevenson, amerrki preds'.*vmk v Oi'N »Medicin:!?* z: -nt it napravila ta':o vrl"': hora naprei, da. d-rnes ftr.-" tičn ni več člove'r-', '•' • b zdrav.* Aldous H'!xlc;.. angleški ttr " -m. »Človeštvo Shč :■ termi ci, ki ji pravimo livl ?n. s ki standard.« Jules Romains, francoski književnik »Diplomacijo lahko primerjamo z ledenimi gora rm. Največja nevarnost e pod površino.* Anthonj/ Eden, bivši britanski premier >V preteklosti je morat biti človele slaven, če si privoščil škandal. Danes r« potreben škandal, da bi človek postal slaven.« Maurice CbevaJJer, francoski filmski igravec »Postala bom predsednica ZDA leta 1992, tako] po svojih stricih.« Karolina Kennedy, hčerka predsednika ZDA Reportaža • Reportaža Reportaža • Reportaža Reportaža • Reportaža Reportaža • Reportaža mnoga ruska mesta, ki SO bila med VOJNO popolnoma uničena, so v povojnem Času na novo zgra-dm i, postala so lep- sa IN FUOSTRANEJSA. v ZADNJIH LETIH pa 3E POVOJNO razkoŠNO ARHITEKTURO zaMENJALA BOLJ PRAKTIČNA IN SODOBNEJŠA SMER. ULICE SO ŠIROKE, ZGRADBE PA ENOSTAVNE Zapiski s poti po Sovjetski ■vezi POPOTNIK SPOMNI SE NA M I f 1 Na Krimu smo preživeli 15 dni dopusta. Letovišče leži ob vznožju skalnatega pogorja tik ob morski obali. Na ploščadi sanatorija se je ob našem prihodu zaključila večerna zabava. ZVOKI IZ RUSKE HARMONIKE Drugo jutro so nas zbudili zvoki živahnih ruskih melodij. Človek z močnim glasom nas je vabil na jfutranjo telovadbo, ki smo jo rlxvajaSi ob zvokih harmonike. Harmonika je neločljiv .pripomoček ruskega življenja. Ob večerih smo se za-, jbavali z nastopom letoviščar-IJev, ki so bili zbrani v tem [sanatoriju, v okviru prireditev »Spoznavajmo se med 0eboj-<. Jugoslovani smo prireditev organizirali na dan 'fcorca :n naš spored so pre-isajav.-'. prevajali v več jezikov. Kasneje smo zapeli nekaj naših borbenih in narodnih pesmi. Vsa taka in druga srečanja z delavci različnih držav so bila zanimiva in koristna. Zanimali smo se za različna področja: iz delovnega prava, odnosov me-d ljudmi in za življenje na-. Ep1 oh. Delovni čas fe v Sovje'ski zvez! deljen. Delajo dopoldne • in popoldne. Temu redu je trii \- toj en tudi naš od- . m>- Kopali smo se po navadi kar dvakrat na dan. Jedli smo do rusko. Največ meso, perutnino in goveje jez:ke. Po zaužiti perutnini smo imeli občutek, da nam boio zrastle peruti in za polet v Leningrad ne bomo rabili letal. Po vsaki jedi smo pili r- razumi i Ivo — ruski čaj. K^psli smo se v nekaj iniaut - '-Menem pristanišču »r -'laza«. Vzorno Urejeno '""če, ki zasluži to ime. v.V.Sče pa je ločeno za >rvske in moške. Moški smo imeli svoj prostor določen seveda na moškem delu kopališča. Tam "smo se srečali tudi s Kitajci. Kljub vsem ugodnostim na tem kopališču pa smo se raje kopali v mestu na javnem kopališču, kjer smo prišli v stik z ljudmi in obema spoloma. OBALNI PROMET NA KRIMU Zelo živahen je pomorski obalni promet na Kri-' mu. Najmanj vsakih 10 minut je na pomolu ob kopališču pristala majhna ladja, ki je vozila s severa proti jugu. V njo se je vedno vkrcalo in izkrcalo veliko ljudi. Crno morje pa je celo ob brezvetrovnVi dneh včasih zelo močno razburkano in za vožnjo nepripravno. »Morska bolezen« je stalni sopotnik crnomorskih parnikov. V teh dneh smo si ogledali vrsto zanimivosti južne obale Krima. Ta lep del ima zelo slavno, zgodovino, ker so na polotoku divjale številne vojne. Prvi tak izlet smo z avtobusom napravili na Jalto, ki je po legi in lepoti precej podobna našemu Lovranu in Opatiji. Ogledali smo si muzej slavnega ruskega pisatelja Cehova. Muzej je majhna, v grškem stilu zgrajena stavba — kakor pač večina starih hiš v Jalti. Ob:skovavci muzeja dobijo pri vhodu copate, ki si jih nataknejo zaradi čistoče. V muzeju smo se seznanili s pisateljevim življenjem in literarno zapuščino. Jalta ima mnogo parkov in spome-nkov. Presenečen sem bil zopet nad stvaritvami ruskih vrtnarjev. Mesto ima tudi precej veliko in živahno pristanišče, kjer pristajajo tudi večje potniške in trgovske ladjo. Ko smo se zadrževali v pristanišču, je pristala velika ladja, s katero je prispela v crnomorska letovišča mladina s Kube. O nastanku mesta pripoveduje legenda: nekoč so grški mornarji že nekaj dni križa-rili po razburkanem Črnem morju, in sicer brez hrane in vode. Po težkih dnr>h je eden izmed mornarjev s klici jala, jala, — opozoril tovariše, da se vidi zemlja. Jala v grščini menda pomeni zemlja. Na mestu, kjer so se izkrcali, so napravili naselbino, katere naslednik je današnje mesto Jalta. BOTANIČNI VRT Z VRTNICAMI Naslednji izlet smo napravili v Nikitski botanični vrt. ki leži med Jalto in Simferopolom. Vrt je zelo velik in lepo urejen. V njem gojijo preko osem tisoč vrtnih rastlin. Ta vrt urejajo in razširjajo že 150 let. V vrtu je zaposlenih 300 delavcev in strokovnjakov. V vrtu smo se srečali tudi z našimi marjeticami. Lani je strokovnjakom uspelo z različnimi križanji priti do nove vrtnice, ki so jo imenovali po majorju* Gagarinu. Ogledali smo si tudi sanatorij »Livadija«, kjer je bila v februarju 1944. leta znamenita jaltska konferenca treh velikih. V času konference so tukaj strnovali takratni predsednik ZDA Roos?welt, Churchill in Stalin. V tem mirnem kraju je sedaj okrevališče za obolele na srcu. Leta 1944 pa so trije državniki odločali o usodi in razdelitvi sveta. Grad, ki je sestavljen iz velikih poslopij, je za svojo rezidenco zgradil zadnji ruski car Nikolaj. Tam je namreč izredno blago podnebje. Zgradili so ga 5 let pred revolucijo. Ogromna zemeljska in gradbena dela je opravilo čez 2000 delavcev v 17 mesecih. Grad je zgrajen iz belega krimskega marmorja. Okrasna dela so opravili italijanski mojstri. Preden so dela pre- vzeli, jim je ruski car obljubljal visoke vsote denarja, ko pa so dela izgotovili, obljube ni izpolnil. Prevarani Italijani so se vrnili in se poskušali maščevati s tem, da so okrasnega psa na marmorni klopi ob glavnem vhodu predelali in v njem mojstrsko upodobili carja Nikolaja. Kolo časa pa se je čudno zavrtelo. Ruski car je preživel tam samo eno poletje in ene počitnice. Danes se po carskih alejah sprehajajo delavci in postopajo pri »studencu mladosti«. Napitek iz tega studenca namreč po legendi odvzame človeku 10 let in človek se po tem napitku počuti 10 let mlajši. Gradnja slikovitega grad-i je takrat stala okoli 2 milijona zla'Vi rubljev. Dva od treh poslopij so ob zadnji vojni po umiku uničili Nemci, tretjega in najlepšega - pa je ubranila neka romunska brigada, ki je tamkaj prestopila na stran ruskih partizanov. HUDIČEV PRELAZ NAD SEVASTOPOLOM Nkaj krat odloženi izlet v Sevastopol smo končno le uresničili. Vožnja ob južni krimski obali je bila prijetna. Po lepo speljani asfaltirani cesti, ki se vije pod visokimi gorami in nad prepadi, smo se povzpeli proti »Hudičevemu prelazu«. Od tam je iz razgledne ploščadi zelo lep razgled preko velikega dela južnokrimske obale. Na nevarnih ovinkih in križiščih so zaradi varnosti prometa postavljena velika ogledala, tako da voznik lahko vidi, kdo mu prihaja nasproti. Prometnih znakov tudi drugod po Sovjetski zvezi; ni veliko. Medtem ko nam je vodnica pripovedovala, da so tod v manj kot 100 letih divjale kar štiri vojne, je kolega, ki se> na vojne spozna, pripomnil: »Kraji so za kaj takega res kar primerni«. Ob cestah, med vinogradi stoje grobnice na tisoče vojakov, ki so skozi zgodovino — pred« vsem pa v zadnji vojni — umirali po teh hrlbfi in kotlinah. Mesto Sevastopol je bilo v zadnji vojni močno porušeno. Pripovedovali so nam, da je bilo požganih in uničenih čez 98 odstotkov hiš. Danes pa to. ni več opazna. Najprej smo si ogledali Četrti Bastilj on, ki je z obnovljenimi utrdbami in starinskimi topovi videti prav tako kakor v času krimske vojne. Na vrhu Ba-stiljona je muzej z znamenito sliko ruskega slikarja Rubova, ki je na njej upodobil najtežji daji obrambe Seva-stopola (6. julij 1855), ko je pod močnim napadom invazijskih čet mesto padlo v roke sovražnika. Ob nemškem letalskem napadu leta 1941 sta muzej fcfi slika zgorela, vojakom in mornarjem pa je uspelo rešiti le nekatere dele te umetnine, ki so jih pozneje zakopali. Tako je sedania slika »Panorame« le kooija originala. Sliko, ki je dolga 118 metrov, je po vojni 13 umetnikov slikalo dve leti. Ko si ogledujemo sliko, ki ;e pripeta na steno okrogle dvorane, imamo občutek, kakor da smo sredi oblega mesta. Vojna z bedo. krvjo in mrtveci, je prikazana tako resnično, da nas spreletava mraz. Slika je izdelana tako, da so vidni boji okrog vsega mesta, ki je bilo obkoljeno in napadeno z vseh strani in na koncu tudi premagano. Ko že opisujem 6tare utrdbe, naj opišem še spomeni!« letaveem, ki so padli v zadnji vojni; stoji na vrhu stoo-^ nic, od njega pa vodi široka aleja miru. Drevesa, ki rastejo ob njej, zasadi vsak državnik, ki obišče mesto. Po trdnjavi so razmeščeni starinski topovi iz krimskp voj-j ne in ladijski topovi, ki so yfn iz poškodovanih ladij v zadnji vonji sneli in za obrambo mesta postavili na utrdbo. tone polajnar Dolga leta Je bila Železnica pastorka našega prometa. Tudi sedaj Še nI povsem slekla svoje po-nošene obleke. Potniki so se je v zadnjih letih naveličali in našli zameno na cesti. Letošnje poletje je na gorenjski železni cesti vendarle prineslo precejšnje spremembe, število mednarodnih vlakov, ki vozijo skozi Gorenjsko se je povečalo. Razen tega je dobila prvi brzovlak proga, ki vodi v bohinjski kot. Dnevno prihaja sedaj na kranjsko železniško postajo sedem brzovlakov. Večina teh vlakov ima že Dieselovo vprego. j ... " -J VEČNA ADO »Naše stoletje se je začelo toot otroštvo. Končalo pa se bo kot stoletje starosti. »Pred desetletjem je ta izjava nekega gerontologa izzvenela kot pesem prihodnosti. Danes pa je to prerokovanje postalo stvarno. Gerontologa j a — nauk o starostnih pojavih — in ge-riatrija — medicinsko obravnavanje starostnih pojavov in obolenj, sta dosegli v zadnjem času izredne uspehe. Razložene so že mnoge skrivnosti staranja. Kljub temu do sedaj uspehi znanosti niso mogli biti izpopolnjeni, ker je bil neposredni vzrok staranja še vedno neznan. Razen tega nI bilo staranje s poskusi dokazano in raziskano, pa je bilo tako nemogoče vplivati na ta pojav. Niso vedeli za bitja, na katerih bi lahko preizkusili postopek staranja in ocenili vpliv zdravil in drugih okoliščin. USPEHI KANADSKEGA ZDRAVNIKA Te prepreke so sedaj odpadle. Znanemu kanadskemu gerontologu profesorju Sellyju se je posrečil zelo tvegan poskus z živalmi. Kanadski profesor je pred časom zaslovel - po svojih stališčih, ki so dobro znana. Utrdil je telo do izčrpanosti in na ta način izzval motnje v krvnem obtoku. Tokrat je bilo izhodišče njegovega poskusa v domnevi, da so nekateri činitelji staranja v tesni zvezi e poapnenjem nekaterih organov v človeškem telesu. Gube na koži, poapnitev žil, okostenitev posameznih sklepov, ki v skrajnem primeru pripeljejo do staranja, prištevajo med osnovne posledice staranja. Seštevek vseh teh vzrokov pomeni staranje. Ta postopek imenuje kanadski profesor »poapnenje«. Pod tem razume lastnost telesa, da zaradi različnih okoliščin sprejme določeno ko- Kana prihajajo v stano_ ■Njegova zapuščina, v kateri vanje je 0±9rita. „Q< nic 3e razdal samega sebe, m hude?a ni ^ večina misli, .umrljiva in zato bo se vna- da je tu žg muzcj pa kar • prej - vedno prisoten. Nje- brez vpraSanja vsto ,ajo v gov portret je neizčrpen m hišo 7grv,-, so tudi da prL. ni mogoče prodreti v sleher- df>:0 <. -.-.-j^ ..,;--n no njegovo potezo. Drobci, ki jih nrslim nanizati, morda niti ne sodijo na to platno. saj so napisani s skromnim vlakom, pred šesto uro zjutraj, in moram še otroke spoditi iz postelje, za kar mi je vedno hudo* »VRBA, VRBA . . .« Ro je nečakinja Julka pred nekaj meseci obiskala pisatelja v Ljubljani, se ni več spomnil njenega imena. Vendar jo je prepoznal in je venomer ponavljal: »Vrba, Vrba . . .« Pri Julki je namreč vedno stanoval, kadar je prihajal na dopust v Vrbo. Zelo rad je HIŠICA V DOSLOVCAH IMA NAD VRATI DVE HIŠNI ŠTEVILKI: 15 IN 9. PRVA JE NOVA ŠTEVILKA. DRUGA PA STARA, KI JO GOSPODAR NI ODSTRANIL, KER JE PISATELJ DOMAČIJO V DOSLOVCAH ŠT. 9 V SVOJIH DELIH VEČKRAT OMENJAL. imel to vasico. Vedno znova je zatrjeval, kako ljub mu je ta kraj. V veliko zadovoljstvo mu je bilo, cVi mu je uspelo uresničiti zamisel o preureditvi Prešernove rojstne hiše v mvz?j. V Vrbi je bil zadnjič pred štirimi leti. Cesto je slonel pri oknu in 6trmel na Triglav ali na Stol, največji del dneva pa je prebil na dvorišču in opazoval kokoši. »Kak-še-i čudovit mir je tu«, je rad dejal. Ko so ga vabili na Bled in v Begunje, ki ju po vojni še ni videl, jih je zavračal: »Vj kar sami imejte svoj Bled in svoje Begunje V spominu uj hočem obraniti taka, kakršna sta bila včasih. Begunje je Nemec uma-zal . ..« O vtisih z zadnjega obiska v Vrbi je Finžgar napisal novelo "Na dopustu«, kjer je !e nekoliko spremenjeno predstavil okolico in ljudi, ki so ga v desetih dneh njegovega dopusta obkrožali. Sicer pa Ivanka Mulejeva in Julka Zemlja menita, da Finžgnr junake za svoja dela ni iskal med svojimi sorodniki, razen seveda v nekaterih prvih povestih, v katerih se živo spominja svojih staršev. VESELI STRIC Takrat, pred štirimi leti, je prišel Fin Jgar na dan s težko uresničljivim predlogom: -Veš kaj, Julka, da ne bo zamere, bi obiskal sorodnike. Ce lahko tako urediš, da bova v dveh urah opravila, prav, če ne pa ne grem nikamor.« Pa sta v dobrih dveh urah res opravila 24 obiskov pri sorodnikih v okoliških vaseh; seveda -dolgi pa niso bili. Iz tega pa nikakor ne smemo zaključiti, da Finžgarju ne bi bilo kdo ve kako za sorodnike. Nasprotno, izredno rad jih je imel. Za vsakega posebej se je zanimal, ga vpraševal po delu, počutju, težavah . .. Pred zadnjo vojno jih je vsako leto 26. maja povabil skupaj s svojimi prijatelji h koči »Murki« pod Stolom. »Poskrbel je za sodček vina, ženske smo pa kakšne priboljške pripravile in rv>t<»m ie bilo veselo kot FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR (PRVI NA LEVI) Z BRATRANCI IN SESTRICNAMI TER NJIHOVIMI DRUŽINAMI V BLIŽINI »MURKE« NEKAJ LET PRED ZADNJO VOJNO. MED VOJNO JE BILA »MURKA« POŽGANA. IZGUBO KOCE POD STOLOM PISATELJ NI MOGEL POZABITI, VENDAR JE NI OBNAVLJAL. PO VOJNI JE pa GOSTO ZAHAJAL V GOZD-M^RTULJK. FRANCI IN JO??KO KNA-FELJ TER NJUNA SESTRICA JOŽICA SO PRVI OTROCI ROJENI V TEJ Illsl PO PISATELJEVEM ROJSTVU LETA 1871. ZATO STA SE ZAKONCA KNAFELJ TUDI ODLOČILA, DA NAJ PRVI FANT D03I IME FRANCI. na nobeni svatbi ne. Vsi smo znali prepevati-«, se spominja Ivana Mulejeva. »Strto je bil vedno dobre volje in le malokatero je rekel, da ni bila za smeh.« Pred osmimi leti so bili skupaj v Martuljku, pred sedmimi pa v Ljubljani. Zelo vesel je bil, če ga je kdo izmed bratrancev ali sestričen ali njihovih otroki obiskal v Ljubljani. Sestrična Julka pripoveduje, kako ga je zadnjič obiskala januarja letos: »Zelo se me je razveselil. O vseh me je povpraševal. Razgovor ga je utrudil, zato se je opravičil in odšel počivat. A ni preteklo četrt ure in že 6e je vrnil. Dolgo sva se poslavljala. Zadnjič . . .« PA VENDAR IME NE BO POZABLJENO Pisatelj si je zelo ž.ieL da bi rod Finžgar j o v še živel v dolini pod Stolom. Ta želja je ostala neizpolnjena. Njegov edini brat ni imel sina. V družini p/sa-teljevega strica po očetu se je rodilo kar 12 otrok: 7 deklic in 5 dečkov. En deč<'. e umrl še kot otrok. 2 je oo-»' brala prva svetovna vo;naf ostala dva sta imela hčerki. Rod Finžgar j ev bo kljub pisateljevi vroči želji izumrL Toda ime in delo enega izmed njegovih zadnjih predstavnikov bo živelo, a ne samo v dobni pod Stolom . METKA SOSIC Kako je ob svojem rojstvu Gorenjski glas pisal o športnih dogodkih Skozi športni drobitogfe Ko je pred 15 leti v Kra glas, šport v tem delu Slove kot je danes, ko imamo od desti raznih vrhunskih šport vavcev. Kljub temu tedaj lj pripeli so si smuči, obuli no loparje ... Reporterjem nov ostalo nič drugega, kakor da dejavnosti — in tako so nas Po tolikih letih je to že več ali manj zgodovina, zato je prav zanimivo prelistati prve letnike časopisa; to tem bolj, ker na osnovi tedanjih poročil lahko primerjamo sedanje stanje in ocenimo razvoj telesnovzgojne dejavnoti na Gorenjskem. Naša ugotovitev naj bo: mnogo smo napredovali, v nekaterih panogah pa so nas drugi kljub vsemu prehiteli ... Poti med te najboljše za zdaj še ni videti, pa se vseeno potolažimo, da bo uvod v pregled, kot ga pišem v jubilejnem letu Glasa, ob prihodnji visoki obletnici precej drugačen! Tokrat ne bomo pisali o Zavidljivih uspehih gorenjskih športnikov v jugoslovanskem tti mednarodnem meri- nju začel izhajati Gorenjski nije še ni bil toliko razvit, Planice do izliva Sore v Savo nikov in prekaljenih tekmo-udje niso sedeli na zapečku: gometne čevlje in prijeli za opečenega glasila zato ni preso jih obiskali pri njihovi tala prva športna poročila, »Po lepih uspehih v lanskoletnem jesenskem tekmovanju, ko si je SFD Udarnik zasluženo priboril vstop v I. slovensko ligo in je kot najbolj disciplinirano moštvo prejel nagrado 10.000 dinarjev od FZS, je v letošnjem tekmovanju . ..« Naj bo to dovolj, zakaj naslednja beseda je — odpovedal; tu pa ne mislim pogrevati njihovih tedanjih problemov glede kvalitete, zlasti še, ker zapiski povedo, da so jih prej ko v enem letu rešili.,. VISOK PORAZ Rokomet je sedaj med najbolj priljubljenimi športnimi panogami na Gorenjskem, saj ima vsak AJLI SEDAJ NE BI SLO TAKO? t Zelo zanimivo (zgledno pametno) so leta f§50 v Kranju rešili problem kvalitete svojega nogometnega moštva. Gorenjski glas z dne1 19. januarja 1950 piše o tem pod naslovom Zastoj športa v Kranju. V članku pisec predvsem polemizira, kaj so Kranjčani v športu že dosegli in kaj bi lahko še. »Nogomet je zajet v treh športnih društvih: NSK »Koro tan«, SSK »Zelezničar-K in FD Stražišče. SK Železničarju, ki je nedavno ustanovljen, so pristopili tudi teniška, n?miznotcniš-ka, rokometna in plavalna sekcija SFD »Udarnika«, ki se je razšel in so njegovo ime prevzeli smučarji in ustanovili samostojno društvo, ki prav uspešno deluje. Glavni naš predsiavnik v I. slovenski republikanski (!) ligi SK »Korotan« je menda končno dobil po vsestranskem prizadevanju množično pomoč in ima znatno boljše izglede pred nastopajočo sezono za 2E NEKAJKRAT ZAPORED JE MOŠTVO JESENIŠKIH HOKEJISTOV OSVOJILO NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA. NA SLIKI JE PRIZOR Z JESENIŠKEGA LEDU. lu, ki jih ni bilo malo in 60 vselej nekakšni kronani zaključki trdega in dolgotrajnega dela ter športnih vadb, pač pa o nečem drugem. Omenili bomo nekatere za-ivunive dogodke s športnih terenov v času, ko je naš jubilant Gorenjcem prva leta nudil branje. tu NI POMOTE Ze od nekdaj so splošno veljavne trditve, da 60 kranjski športniki disciplinirani — tako v vlogi tekmovavcev kot tudi gledav-cev. O izgredih športnikov ali navijačev v Kranju (domaČih) kronika ne bo pisala; zanesljivo pa ne o tistih, ki so se zgodili pred letom 1962, ker jih enostavno ni bilo. Nekakšno potrdilo, da so moje trditve resnične, je članek, ki ga je v rubriki »FIZ-KULTURA« prinesel Gorenjski glas 1. oktobra 1948: večji kraj svoje rokometno igrišče in predstavnika v gorenjski ligi, medtem ko se dve moštvi in ena ženska ekipa borijo za točke v republiški ligi. Začetek pa ni obetal takega razmaha; kaj bi, ko pa so Kranjčani s prvimi nasprotniki visoko izgubili. Gorenjski glas beleži v svoji številki 22. septembra 1949. leta: »V nedeljo 18. t. m. sta se srečali na krajskem igrišču v prijateljski tekmi SK »Kla-divar« iz Celja, rokometni prvak države in novoustanovljeno moštvo pri SFD »Udarnik« iz Kranja, ki je končalo z rezultatom 29:2 za goste. Domači, ki so prvič nastopili na tem polju, se pokazali še kar zadovoljivo igro proti renomiranemu nasprotniku, kar se Jim lahko šteje v uspeh.« uspešen nastop kot v lanskem tekmovanju. In tako je tudi prav, saj je SK »Korotan« edini ligaš iz Gorenjske, ki nastopa v slovenski ligi.« RAGLJE NA TEKMI Odkar so v maju 1949. leta v Kranju ustanovili nogometni klub Korotan, je bilo vprašanje dobrega nogometa za lep čas rešeno. Ze v prvi tekmi so Kranjčani premagali Odred s 4:2, nato pa so se njihove zmage kar vrstile: nad 11. oktobrom iz Kumanovega (makedonski prvak), Radničkim iz Smede-reva, Gregorčičem z Jesenic, Tekstilcem iz Varaždina (član I. hrvaške lige), Železničarjem iz Ljubljane (prvak I. slovenske lige) itd. Februarja 1951. leta so prvič postali republiški prvaki, zato so nastopili v kvalifikacijski tekmi za II. zvezno ligo s trboveljskim Rudarjem. Doma so rudarje premagali 6 4:3, v Trbovljah pa so tekmo izgubili z 1:3. Reporter, ki si je zadnje srečanje ogledal, je v Gorenjskem glasu zapisal: » ... Se nekaj besed o publiki in o sodniku. Odločujoča tekma v Trbovljah je bila odigrana pred približno 2.000 gledalci, ki pa so dali sebi kaj porazno sliko. Naj povemo samo to: ko so prišli Korotanovi igralci na teren, jih je pričakal oglušujoč žvižg, ropot z neštetimi rag-ljami in piskanje tromb in rogov. Tako so odgovorili na pozdrav gostov in s tem spremljali vsako njihovo akcijo. Nekomu vnetemu bod-rilcu Korotana pa so celo z nožem iznakrzili obraz. Pod silnim dojmom pritiska domače publike, ki mu je pretila, je bil v prvem polčasu tudi dirigirani glavni sodnik Kos iz Ljubljane, ki je dajal neverjetne odloke: očitne prestopke domačih je pripisoval gostom in jih s tem občutno oškodoval. Le visoki morah" in požrtvovalnosti Ko-rotanovih igralcev gre priznanje, da niso klonili tam, kjer bi vsak pod takšnimi pogoji .. .« PREPIR OKROG RINGA Ze v Gorenjskem glasu z dne 19. januarja 1950 se je izkazalo, da bi nekdo v Kranju rad gledal boksarska srečanja; piše namreč: » ... Toda pri vsem tem pa pogrezamo še več športnih panog, ki so že imele nekdaj prav čedno rast v našom mestu o čigar obstoju pa se zdaj nič ne čuje (o teh panogah — op. J. Z.). Izgleda, da se z lahko in težko atletiko morda danes bavijo le v TD? In vendar boksanje in rokobor-ba pripada v delavnost športnih društev, zakaj te sekcije ob pravilnem razumevanju in gmotni podpori ne bi oživeli n. pr. v SK »KorouTn«.« Se ne dve leti kasneje je že prišlo do boksarskega boja, vendar je žal končal s prepirom, tako da zaželenega cilja spet ni bilo. Gorenjski TO JE — KOT PRAVIJO ^ NAJMLAJŠA ŠPORTNA PA, NOGA NA GORENJSKEM; KAKO PA BO PRODRLA, BOMO ŠE POROČALI. NAJVEČ UMETNOSTNIH DRSAVCEV JE SEVEDA NA JESENICAH, KJER IMAJO ZA NAPREDOVANJE TUDI NAJVEČJE MOŽNOSTI. glas L januarja 1952. leta piše: t> »Garnizon Kranj je na dan JLA organiziral boksarski dvoboj med svojimi boksar-« ji in nekakšnim boksarskim klubom iz Kranja. S tem so hoteli po nekaj letih v Kra-' nju spet oživeti boksarski šport in ga dvigniti na pri-« merno višino. Vendar se je dvoboj končal tako, kot podobne prireditve pred leti — s prepirom. Prve runde med borila" so potekale v mi:u in v športnem ozračju; vendar se je idila kmalu končala. S: čilski zber je z odločitvr.mi, ki so bile vse prej kot pravilne, bodisi za garnizon ali za civile, dvignil med publiko vihar protestov. Protesta so se stopnjevali, ko so sodniki (Nadaljevanje na 7. strani) ENAJSTORICA KRANJSKEGA KOROTANA SE JE PRED 11 LETI POTEGOVALA ZA VSTOP V II. ZVEZNO LIGO, VENDAR ŽAL NI USPELA. MORDA BI IMEL KRANJ DANES SVOJEGA PREDSTAVNIKA V L ZVEZNI LIGI, CE BI SE TEDAJ ZASUKALO DRUGAČE, KDO VE ... Sedma sila „bri'c norce4* s svincem MED žepne 6vetilke. Na vaščano so napravili videz, kot da prihajajo zaradi vodovoda. Neki vaščan je dejal: \ Novinarskih „pacM ne prišt^»mo k perutnin?. M«»rk Tw««in j** de|al: „" lovek, ki dve let« sedi t uredniškim naslonjaču, »e sposoben za upravnika cirkusa" Ne vem kako so se ljudje pred petnajstimi leti smejali in čemu so se smejali. Najbrž je bil smeh takrat preračunan na obroke in so se novinarji smejali na točkice. Prvi uredniki so bili vojaki, pa -so se smejali po švejkov-ska. 15 let pozneje se urednikom smejimo v brke, če si jih ne obrijejo. Vedno so inedruki tisti, k; uredništvu vsiljujejo smeih. Smeh urednikov pa je različen. In ker 6e uredniki menjajo kot letni časi, se uredništva neprespano tičijo smejati. Pravijo, da se najmanj smejijo pri uredni' h humorističnih časopisov. Los dca naših urednikov ni ms'hna. Ne bomo jih pri-' merj. '.i pa njihovih smešnih potezah, čeprav vem, da so med njimi taki, ki nabirajo ffobe. In če smo v listi' p'eali o gobah, je bila številka dobra. Dresi so zopet z vne- mo streljali iz hladnih in vročijh orožij, pa n so prej odnehali, dokler se m&o med seboj postreljali. Krog1 a ni nikogar tako zadela, da bi padel s položaja. Res pa je med uredniki še vcino razlika. Približno taka kit med dobrim štrapacnim kolegom in osebnim avtomobilom. Se v^dno pri n?r radi pravimo: krkr-en cesar, tak.:na vojska. Vojska so v tem -ir:-meru novinarji. Novinarji se vedno z nekom vo;skuje:o. Ce ni ''--gega sovražn'kn. pa kar sam; med ser-o5. Največ vojn vodijo belicami. BoJ:-čarji so običamo vitezi in ovni. Najbolj HSHJltue spanje imajo novinarji, k; hod;-jo na seje, ker se na sejah med delovnim čr.som naspi;o. Ker vodijo nov:na-ij veliko vojn, jih pogosto kličejo na orožne vaje. Ta uvodna raz" a ga je bila potrebna, da bi razumeli smeh uredr/štva. Morda' so an-ekdo g sedme sile podobne suhim smoVvam, a jih bomo zaradi te podobnosti skušali spraviti v zbirko. TISKARSKI ŠKRAT Sedma velrsila se v slojem zaledju bori z najbolj zahrbtnim sovražnikom, ki mu pravimo tiskarski škrat. Borba proti temu sovražniku je marsikdaj neučinkovita. Nekega ponedeljka je časopis -izšel« z ze'o čudnim og'.a-som. Nedeljsko uredništvo je prcjeio dva oglasa, ki ju je naročil Zdrr.vstveni dom v Kranju. Prvi oglas je imel nnt-Iednje b-asedilo: -Zdravstveni dom Kra^j proda odvisna osnovna sredstva, mize, stole ipd.« Dru^i oglas pa je imel takšno vsebino: -Zdrav-Siveni dom Kranj išče sobe za medicinske sestre, babice ipd. Sobe po možnosti zaželene v, Stražl'-eu.« V prvi oglas se je vrinila napaka, ki jo je tiskar hotel popraviti, v naglici pa je zamenjal vrstice in tako smo v pone-" deljkovi številki brali takšen o ti t-s: ^Zdravstveni dom v Kranju preda odvisna osnovna sredstva, medicinske sestre, brsbice ipd- Sobe po m*j?'i»sH zaželene v Stra-žisču.- kkaja sredi NOCl je bila na nogah tudi Ljudska milica, ki je vozilo našla ob jutrrnjih ur.ih na skritem dvorišču. Varnostni ukrep je uspel. jed po naroČilu Nekateri ljudje imajo a-vad.o. da na slovesna kosila vabijo tudi novinarje. Tako je bila velja skupina novinarjev poklicana na slovesno kosilo v hotel, kjer so si gostje narorali jedi po prosti izbiri. Vsak je naročil tisto, kar ima najrajši. Med vsesplošnim naročanjem se sliši tudi naročilo: — Prinesite mi možgane! Nekdo iz družbe je pristavil. — Naročil je tisto, kar nima. Mož, ki je naročil možgane, je bil namreč urednik. visoki gost • Fantje, dobro nam po-rihtajte kanalizacijo. Skozi športni led (Nadajieva-ijfl s 6. strani) pribil neutemeljena pripisovati zmaje garnizonu. Vendar se tudi nek:'j domačih boksarjev ni obnašalo preveč športno. Eden med nji-, mi jc miril publiko: -Lahke Je govoriti, teže se je borii ti!« Ko bi moral v ring, pa me je potuhnil. To vsekakor ne meve preveč lepe luči na kranjske boksarje ...« besedo ZA konec To je samo nekaj teh najznačilnejših odlomkov iz vsako leto bogatejšega športnega življenja Gorenjcev. Še bi lahko pisali o tem, kako eo se Janezu Pol-di pred smučarskimi skoki tresla kolena, o dnevu ko je bilo kar 26 tržiških smučarjev na 8 raziičnrh tekmah dom3 :n v tujini, o odličnih igrah jeseniških hokejistov . . ..toda vsega bi bilo za zajetno knjigo, ne le za to časopisno stran. Morda mi bo kdo očital, da sem zapisal le doživljaje kranjskih športnikov pred 13, 14 leti ... Do tega je prišlo predvsem zato, ker je tedanji list pisal le bolj "kranjske zadeve«. Kar nič hude krvi! Nekaterim zaslužnim športnim delavcem je že bilo — drugim pa še bo zadoščeno s podobnimi spomini, ki jih bomo v glasu še naprej objavljali. JOŽE ZONTAR V času Gorenjskega sejma so novinarji uradno m pol-uradno zaposleni podnevi in ponoči Skupina na sejmu se je domenila, da bo kolegu iz varnostnih razlogov skrila avtomobil na bližnje dvorišče. Hotela ga je na ta način zaščititi pred sodnikom za prekrške. Toda varnostni ukrep je imel precej drugačne posledice. Prizadeti novinar, ki je po sejmskem hišnem redu končal zabavo, je kmalu ugotovil, da mu manjka vozilo. Odšel je domov in spravil vso družino na noge. Uro pozneje Novinarji, ki potujejo z mercedesi. so redki. V neki vasi na Gorenjskem je bila večja prireditev, na katero 6o povabili tudi visoke goste. Novinar je imel to srečo, da je prisedel v avtomobil in se na prireditveni kraj pripeljal z visokim gostom. Zelo pa je bil presenečen, ko so mu ob prihodu napravili majhen nagovor in poklonili cvetje. Pravi visoki gost je bil v senci novinarja. Sele ko je po dolgotrajni razlagi pojasnil v čem je stvar, so ga pustili pri miru. raziskovavci podzemlja Skupina novinarjev se je pred leti odpravila, da bi raziskala gorenjski podzemski 6vct. V skupini sta bila dva novinarja in fotoreporter. Po spustu v eno izmed podzemskih jam se je skupina napotila skozi vas, kjer so vaščani gradili vodovod. Vaščani so jih z odprtimi rokami sprejeli. Bili so še blatni od ilovice in nosili so Telefonski poziv. Neznaneo je sporočil, da na Zlatem polju ležita dva mrliča v krvi. Premislek ni bil dolg. Fotoreporter je vzel aparat in z mopedom odhitel (v delovnem plašču) proti kraju nesreče. Vse ulice je pretaknil in povsod spraševal. Toda ljudem se ni sanjalo o umoru. Šele ko se je pripeljal do Naklega, se je 6pomnii. da bi utegnil biti prvi april. OGROŽENI BODICAR V urednitvo je prišel jezen človek, ki je v rokah nosil železno orodje. — S tem ga bom, če ml pride v roke. Spraševal je za bodičarja in venomer pretil. — Iščem ga po vsem mestu in našel ga bom. Ko ga najdem, mi živ ne bo uše' iz rok. Človek, ki je pretil, ni vedel, da se pogovarja z bodi-čarjem. Ta ga je po krajcem razgovoru napotil v mesto, da najde tistega, ki ga išče. Bodičar je člove«., ki -ima življenje na niti. V enem me- secu se je na sodišču zago-» varjal trikrat in do sedaj tožbe še ni izgubil. Bodičar je pri DOZ zavarovan na najvišjo možno vso* to. Zavarovalnino plačuje uredništvo. ZDRAVKO TOMA2EJ Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22, 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9„ 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 16. junija 20.00 Vaša pesem vaša melodija 21.00 Za osemdesetletnico Jgorja Stravinskega 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana 23.05 S plesno glasbo v novi teden PONEDELJEK — 18. junija 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Melodije za razvedrilo 8.55 Za šolarje 925 Iz opere Mignon 10.15 Za veselo sobotno dopoldne 11.00 Pihalni orkester LM 11.15 Seznanite se s Parkerjevimi 11.30 Od melodije do melodije 12.05 Pozdrav iz Vojvodine 12.15 Kmetijski nasveti — France Novak: Terasiranje vinogradov 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Štirje slovenski samospevi 13.42 Dve violinski skladbi 13.52 Trije klavirski preludiji 14.00 Radi bi vas zabavali 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 1520 Napotki za turiste 1525 Pet pevcev pet popevk 15.40 Mešani zbor železničar- skega prosvetnega društva iz Celja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Sovjetska zabavna glasba 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Plesna suita 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Ob zvokih zabavne glasbe 20.00 Z domačimi melodijami v sobotni večer 20.20 Radijska komedija 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Želimo vam prijetno zabavo NEDELJA — 17. junija 6.00 S sprejemnikom na dopust 6.30 Napotki za turiste 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma skladb za otroke 8.55 Glasbena medigra 9.05 Za zabavno glasbo v novi teden V.44 Pei slovenskih pesmi 10.00 še pomnite, tovariši... 1030 Operna matineja 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Z zabavno glasbo želimo dober tek 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — L 13.30 Za našo vas 14.00 Pihalni orkester LM 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Glasbeno srečanje z velikimi zabavnimi orkestri 15.40 Chopin in pianisti 16.00 Humoreska tega tedna 1620 Melodije za nedeljsko popolne 17.05 športno popoldne 19.05 Melodije in ritmi 8.05 Pojo priljubljeni pevci zabavne glasbe 8.30 Tri uverture k manj znanim operam 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Vedra matineja 9.40 Majhen koncert violinista Igorja Ozima 12.05 1225 12.25 13.30 14.30 14.35 15.20 15.30 16.00 17.05 17.55 18.00 10.15 Od tod in ondod 11.00 Obisk pri skladatelju Krešimiru Baranoviču 11.30 Pol ure pred dvanajsto 12.05 Trio Edija Goršiča 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Rihar: Povzročitelji gozdnega medenja 1225 Kratki prizori osnovani na štirih notah 13.30 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14-35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.20 Po tipkah in strunah 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Arija skozi stoletja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe 18.45 Novo v znanosti 19.05 Vedno lepe melodije 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Radia-televizije 20.45 Kulturni globus 21.45 Trije španski plesi 22.15 Serenada v mesečini 22.50 Literarni nokturno 23.05 Melodije, ples ia jazz TOREK — 19. junija 8.05 Nekaj znanih slovenskih zborov 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Mozart v izvedbi pianista Jorga Demusa 9.45 Slovenske narodne in ponarodele 10.15 Od tod in ondod 11.00 Iz hrvatske solistične glasbe 11.20 Dovolite — ime mi je Cox — 1. epizoda 11.53 Veseli intermezzo 2229 23.05 23.45 Kvintet bratov Avsenikov Kmetijski nasveti — Ing. Lado Linzner: Izkoristimo poletne dni z neposredno setvijo naknadnih posevkov Iz oper francoskih skladateljev Glasbeni omnibus Prireditve dneva Naši poslušavci čestitajo i in pozdravljajo Nekaj operetnih napevov V torek nasvidenje Vsak dan za vas S Tater na Jadran Intermezzo za klavir Aktualnosti doma in v svetu Plesna orkestra Gollasch in Greihs Poje Mariborski komorni zbor S knjižnega trga Dva monologa iz Koštane Ruleta vedre glasbe Radijska igra Kaprice za klavir V soju zvezd Sopranistka Vanda Gerlovičeva Sergej Rahmaninov v treh zasedbah Ples ob radijskem sprejemniku Romantičnim plesavcem za lahko noč 122.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo ČETRTEK — 21. Junija SREDA — 20. junija 8.05 Uvertura, rondo in suita 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Mali klub ljubiteljev popevk 9.45 Godalni kvartet št. 5 10.15 Od tod in ondod 11.00 Jernej išče pravico na sodišču — prizor iz opere 11.15 Človek in zdravje 11.25 Zabavni kaleidoskop 12.05 Vaški kvintet s pevci 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Ciril Jenko: Pomen drevja in grmovja ob vodotokih 12.25 Med rapsodijami 13.30 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 1435 Ansambli iz Tajnega zakona 15.20 LKZ poje pesmi raznih narodov 15.40 Trije domači skladatelji 16.00 Vsak dan za vas 17.05 šoferjem na pot 17.50 Iz sovjetske zabavne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Favn in njegova flavta 13.45 Ljudski parlament 19.05 Igrajo vam domači ansambli in orkestri „ 20.00 Iz doline v planine 21.30 štiri sto let klavirske glasbe 22.15 Iz jugoslovanske simfonične glasbe 8.05 Pismo in še dve skladbi R.ista S:-vina 8.30 Zabavni kaleidoskop 8.55 Politniško popotovanje od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 9.25 Priljubljeni dueti 10.15 Od tod in ondod 11.00 Iz Dvorakovih orkestralnih balad 11.35 Melodije raznih dežel 12.05 Ansambel Milana Stantcta s solisti 12.15 Kmetiiski nasveti — Iht. Miro Leskošek: S*on ic in persoektive potrošnje gnojil v poljedelstva Slovenije 12.25 diosba z juga, starejša in novejša 13.30 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Naši pevci na tujih odrih 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Turistična oddaja 19.05 Violina in klavir 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Nekaj lahke glasbe 21.00 Literarni večer 21.40 Concertino za godala 21.50 Portret v miniaturi 22.15 Zvočne slike iz raznih dežel 22.45 Trio Horvvedel 23.05 Sonata za violino in klavir 2338 Zaključni akordi PETEK — 22. junija 20.35 Spoznavajmo svet in domovino 21.35 Orkester Leutvvillerjn Alfred Scholz 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih 23.05 Sodobni koncerti Drugi program SOBOTA — 16. junija 19.00 V soboto zvečer 20.00 Dirigent Maazel v Bukarešti 21.05 Glasbeni intermezzo 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Ples na valu 202 m NEDELJA — 17. Junija 8.05 Drugo dejanje opere Slovo od mladosti 8.35 Dvajset minut vedre glasbe 9.25 Skladatelj Gounod kot simfonik 10.15 Od tod in ondod 11.00 Dopoldne pri Mozartu 11.20 Dovolite, ime mi je Cox — 1. serija 11.55 Veseli zvoki 12.05 LKZ poje Lesičjakove pesmi v priredbi Luke Kramolca 12.15 Kmetijski nasveti dr. Nežka Snoj: Pršičavost pri čebelah 1225 Intermezzo 13.30 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Iz arhiva domačih in narodnih napevov in poskočnic 15.20 Dve domači partituri 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Solist tega tedna 17.45 Italijanske in ameriške popevke 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Verist Ruggierro Leoncavallo 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Pojo vam jugoslovanski pevci zabavne glasbe 20.00 Preizkušnja harmonije in invencije 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Glasbena medigra 12.00 Komorni koncert za opoldne 13.10 Iz velikih opernih gledališč 14.00 Veseli izlet v deželo ritmov 14.30 Baletna suita 15.15 Glasba za prijetno nedeljsko popoldne 19.00 Dva nova posnetka iz jugoslovanske komorne glasbe 20.00 III. dejanje opere La Giocconda 20.40 Mednarodna radijska in televizijska univerza 20.55 Godala v ritmu 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 III. simfonija PONEDELJEK — 18. junija 19.00 Koncert za klavir in orkester 20.00 Od melodije do melodije 20.35 Komorna soareja 21.45 Velika zabavna in plesna orkestra tega tedna TOREK — 19. Junija , PETEK — 22. Junija 119.00 Baletna suita št. i. 20.00 Sk.'ndbe za harmoniko in kitaro 20.30 Izleti v deželo samospevov 21.05 Stare plošče 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti :n domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 f RTV Zagreb ' .2Q.2i Propagandna oddaja 120.30 Revija atarih napevov RTV Beograd 21.30 Tekmovanje Loto ČETRTEK - 21. junija 3 m na SOBOTA - - 16. junija 19.00 Znani solisti v zabavni glasbi 20.00 Jugoslovanski skladatelji v zborih 20.30 Veliki posnetki stoletja 2035 Sonata v A-duru 21.00 Arija iz opere Hovanščina I 21.25 Pesmi samotnega iskanja 21.40 Klavir v ritmu J 21.45 Jazz ob 21.45 j SREPA~— 20. junija_ ' 19.00 Kotiček za staro glasbo 20.00 Čarobna piščal ČETRTEK — 21. junija RTV Zagreb 19.00 TV pošta JRT 20.00 T V dnevnik RTV Beograd 20.20 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 20.35 Poštna kočija — serijski film RTV Beograd 20.35 Vremplov Italija 21.05 II slgnore belle 21 ■ glasbeni spektakel RTV Beograd 22.15 TV dnevnik II. RTV Beograd 20.00 TV dnevr.'k , RTV Ljubljana ! 20.20 Iz kraja v kraj - zabavno giasbena oddaja 21.30 Koncert slovenskih SOliS-OV 22.00 Sr-rehod skoz: čas — filmska reportaža PETEK - 22. junija NEDELJA - 17. Junija RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.30 Mladina in promet Športno popoldne RTV Beograd 20.00 Sedem dni RTV Zagreb 20.45 Kratki propagandni film 20.55 Malva - sovjetski umetniški film PONEDELJEK - 18. junija RTV Beograd 20.00 T V dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 20.35 Ekran na ekranu 21.45 Kratki filmi RTV Beograd 2?.00 TV dnevnik II. Evrovizija 22.15 Tekmovanje za 3. in 4. mes4o svetovnega nogometnega prvenstva v Chilu — filmski zaps TORFK - 1$. juniia Evrovizija 21.00 Finale svetovnega prvenstva v Chilu -filmski zapis do 22.40. ure SREDA - 20. junija 19.00 V plesnem razpoloženju 20.00 Bard izpod Bcskidov 20.55 Medigra z godali 21.00 štiri krat petnajst RTV Ljubljana 18.00 Mali vrtiljak 18 40 S kamero po Afriki 19.05 S poti po Sovjetski zvezi: Gruzija 19.30 TV obzornik RTV Beogrdd 20.00 TV dnevnik RTV Beoerad 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 TV po svetu: Kuba RTV Ljubljana 20.35 Spoznavajmo svet in domovino SOBOTA — 16. junija »Center« — ital. barvni CS film RIMSKE ZGODBE ob 18. in 20. uri; premiera francoskega filma GREH MLADOSTI ob 22. uri »Storžič« — francoski film PREHOD CEZ RHEINO ob 10., 17. in 19.30. uri; premiera italij. barv. CS filma NOC VELIKEGA NAPADA ob 22. uri Letni kino -Partizan« — premiera italij. filma PRIJATELJ GANGSTERJEV ob 20.30. uri »Svoboda« - ameriški film MESTO BREZ ZAKONA ob 20. uri NEDELJA — 17. Junija »Center« - amer. film MESTO BREZ ZAKONA ob 14 uri; amer. barvni CS film DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 16., 18 in 20. un Storžič« - ital. film PRIJATELJ GANGSTERJEV ob 14. uri; franc. film PREHOD CEZ RHEINO ob 16., 18.15. in 20.30. uri Letni k:no »Partizan« — italijanski fi'm PRIJATELJ &*NOŠT^RT18V ob mM. tu-i Krvavec-Cerkve — n-rr"'-! fiim J«?.7 LJUBEZEN IN P~S~M ob 5 6. uri NaVo - v?rv»i film TOBY TAYLOR ob 17. uri [PONEDELJEK — 1$. junija j -Ce-Ue'-« — liSt. f!lm. PRIJATE! J GANGSTERJEV ob j 18. in 20. uri I »StOr*i*« - tal. barvni CS I T'm NOC VELIKŠGA NA-j PACA ob 16, 18. in 20. uri Letni kino »FftrSean« — i ital. fiim DOLGA NOČ 1943 j ob 20.30. uri J TOREK — 19. junija »Center--ital. film PRIJATELJ GANGSTERJEV ob 18. in 20. uri »Storžič« — ital. film PRIJATELJ GANGSTERJEV matineja ob 10. uri; ital. barvni CS^ film NOC VELIKEGA NAPADA ob 16, 18. in 20. uri / Letni kino ~PartlzJan~ — Ulal. film DOLGA NOC 194.3 ob 20.30 uri SREDA — 20. Junija »Center« — ital. film DOLGA NOC 1943 ob 18. in 20. uri , j »Storžič«- ital. film PRIJATELJ GANGSTERJEV ob 10. in 18. uri; ital. barvni CS I film NOC VELIKEGA NAPADA ob 16. in 20. uri Letni kino »Partizan« — francoski f;lm GREH MLADOSTI ob 20.30 uri »Svobcda« - ital. film PRIJATELJ GANGSTERJEV ob 20. uri ČETRTEK — 21. junija Center« — ital. film DOLGA NOC 1943 ob 18. in 20 uri Storžič« - ital. film DOLGA NOC 1943 m^.tineia ob 10. ; uri; ital borvni CS film NOČ VELIKEGA NAPADA ob 16., 18. in 20. uri Letni kino »Partizan« — francoski film GREH MLADOSTI ob 20.30. uri Jesenice »RADIO« 16. in 18 junija ital. barvni CS film SIN RDEČEGA GUSARJA 19. junija ameriški barvni film NOČNI PREHOD 20. junija češki film VRNJENI V ŽIVLJENJE 21. do 22. junija jugosl. film IKOSCEK MODREGA NEBA 23. junija franc. barvni C* film MEC UNIČEVANJA Jesenice »PLAVŽ« 18. do 17. junija Šved. film POUK O LJUBEZNI 18. do 20. junija ital. barvni CS film SIN RDEČEGA GUSARJA 21. junija angl. film JAZ SEM KAMERA 22. junija češki film VRNJENI V ŽIVLJENJE / 21. Junija ItaUj. barvni CS i 'film SIN RDEČEGA GUSAR- JA V l* Žirovnica 16. junija sovj.-franc. film ESKADRILA NORMANDIJA NJFMEN 17. junija angl. film SMRT PREŽI 20. junija švedski film POUK O LJUBEZNI Dovje 16. junija italij. film KROŠNJA RJI 17. junija rusko franc. film ESKADPILA NORMANDIJA NJEMEN Športne prireditve ATLETIKA . Krepa — V nedeljo ob 9. uri bo tu atletsko tekmovanje (C program) za Gorenjsko, Ihkrati pa bo to ekipno prvenstvo gorenjskih atletskih klubov. Naklo — tudi v Naklem bo ob istem času atletsko tekmovanje enake vrste z udeležbo bližnjih atletskih klubov in sekcij. ROKOMET Tržič — V nodeljo ob 10. uri : Tr>.ič : Kovinar (repabiiška liga - moški). Ob f!30 Križe, : Triglav (tekma za pokal maršala Tita). Goln'k — ob 9. uri Storžič : InrlUut TBC. Duplje — ob 9. uri Duplje : Sava. I Kranj — ob 9 uri Mladost j B : Rzdevl.-ica (na igrišču Mladosti), ob 8. uri Iskra : Tr-! žic B (na igčišču Iskre). Vso j te tekme so začetek tekmo-: V3nja za pokal maršala Tita. j j Ti^ič - V nr-eljo ob 11. ur: j Tržič : Mlad »Št B (p;v~nstve- . na tekma gorenjske lige — ženske! Koroška Bela 16. junija angl. film SMRT PREŽI - 17. junija češki film VRNJENI V ŽIVLJENJE 18. junija švedski film POUK O LJUBEZNI Kropa 16. junija nemški film PR-FOKS ob 20. uri 17. junija ameriški film CRNA ORHIDEJA ob 16. in 20. uri 21. junija amer. film LJUBEZEN OPOLDNE ob 20. uri I ;ubno 16. junija amer. b^rv. CS film PREPOVEDANI PLANET ob 20. uri 17. junija amer. barv. CS film PREPOVEDANI PLANET ob 16. uri Skefja Loka »SORA« 16. junija ital film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE ob 18 in 20.30. uri 18. junija ital. film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE ob 13 in 20.30. uri 19. junija dom. film IGRF. NA SPLAVIH ob 20.30 uri 20 junija dom. film IGRE NA SPLAVIH ob 20.30. uri 21. jun'ja ameriški film DVORSKI NOREC ob 18. in 20.30. uri 22. junija ameriški film DVORSKI NOREC ob 18. in 20.30. uri Duplica 16. junija amer. barvn; W film DREVO SMRTI ob 20. uri 17. junija amer. barvni W film DREVO SMRTI ob 15., 17. in 19. uri 20. junija angleški film V 7\TAKU ZORCA ob 18. uri 21. junija angleški film V ZNAKU ZORCA ob 20. uri Radovljica 16. junija angl. barvni W film SAFIR ob 20. uri 17. junija angl. barvni W film SAFIR ob 16, 18. in 20. uri 19. junija amer. zabav, film PAST ZA ZAJCE ob 20. uri 20. junija ameriki zabavni film PAST ZA ZAJCE ob 18 in 20. uri 21. junija ang.-franc. film S. O. S. RADIO TAXI ob 20. uri 22. junija angl.-franc. film S. O. S RADIO TAXI ob 18. uri 22. junija španski CS film PRE3RTSANEC IZ TORNE-SA ob 20. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČ v Kranju Nedelja — 17. junija uprizori ob 16. uri M. Nikoli?: PRSTAN Z VRTNICO za IZVEN. Pri predstavi pojet-Majda Sepe in Štefan Kacin. TOREK — 19. junija ob 16 uri M. Nikolič: PRSTAN Z . VRTNICO za red ISKRO. Pri . Takšni šotori na strehah avtomobilov so za letošnje pc predstavi pojeta Marjana niče novost. V sosedni Italiji so se letoviščarji dobese Deržaj in Peter Ambrož. I preselili na strehe avtomobiloT TRZlC: Pri pošti — Prostih je še 20 postelj. V Podljubelju pri Marti An-keletovi je na razpolago še 10 prostih ležišč. za soboto in nedeljo dor< prostora. Prostih je šc 60 p eteij. V Domu na Kofc;da s plinom in ta je povzročala ono šklepetanje in šelestenje, ko je drsela po strešni ogradi. V glavo mi je sinila nenadna misel in takoj sem jo pričel uresničevati. Pričel eem oprezno lesti vzdolž strešne ograde, se izognil žarometom, stopal med ventilatorji in se sklanjal pod žicami, ki so bile napeljane povsod po strehi. Ko sem tako stopal prek strehe, je okrog mene nenadoma vse zažarelo v nenavadni svetlobi neonskih luči, ki so svetile nad streho. Pogledal sem navzgor in prebral velikanski svetlobni -napis "Haroldov klub«. Pravzaprav sem videl od blizu le prvi dve črki HA, ostale črke napisa so se zgubljale navzdol po steni proti ulici. Bil sem tako blizu neonskih cevi, da sem čutil, kako so izžarevale toploto. Pocenil sem poleg balona in ga pričel ogledovati. Bil je okroglaste efolike, zadaj pa je imel nekakšen rep. Bil je približno dvajset čevljev dolg in nekaj čevljev širši od odraslega človeka. Krog balona je bila napeta mreža, nanjo pa debela žica, 6 katero so balon ponoči potegnili na streho. Na obeh straneh sivega balona je pisalo z velikimi črkami »Haroldov klub«. Čepel sem poleg balona in si položil platneno vrečico z denarjem pod noge. Pričel sem jo tlačiti in skakati po njej. Pod nogami sem čutil, kako snopi bankovcev v vrečici šumijo in se mečkajo. Zatem sem pobral vrečico, ki je bila sedaj videti kakor majhna blazinica in pričel ogledovati balon z vseh strani. Balon je bil velik. Vsega me je zakrival tako, da me z ulice niso mogli opaziti. Skočil sem, z eno roko ujel vrh balona ter trdno prijel mrežo tako, da se je obrnil. Z eno roko sem ga pridržal, z drugo pa pričel tlačiti 6VOjo platneno vrečico pod žice. Pritiskal sem balon, tlačil vrečico in se trudil, dokler je nisem spravil na varno mesto pod mrežo. Na mestu, kjer sem jo pustil, je nastala izboklina, vendar majhna, tako da je zdaleč niso mogli opaziti. Počasi sem spustil balon, spet se je obrnil tako, da je zgornji vrh splaval na svoje mesto. Vrečice ni mogel videli nihče, razen angelov. Pripognjen sem spet zlezel prek strehe nazaj na staro mesto ob ogradi, ki je gledala na drevored. Sedel sem, 6e s hrbtom naslonil na ogrado in prisluškoval. Ce bi me našli, bi bil bolj ali manj pripravljen. V tem primeru bi na vsa vprašanja odgovarjal, da je denar odnesel moj partner. Ne vem zakaj, toda zdelo se mi je, da sem nekako na varnem in brez skrbi. Pod menoj je bilo še vodno slišati glasove in korala* o-^-^j, ^ policijski avtomoHt in njegova sirena jk pwasi mriOTKrula, ko je zavrl pred klubom. Odprla so se avtomobilska vrata, mrmranje glasov je postalo glasnejše, potem so se vrata spet zaloputnila in avtomobil je odpeljal v južni smeri proti Drugi ulici. Čakal sem tiho, če bodo prišli in me zgrabili. Želel sem prižgati cigareto, vendar sem se premagal, da me ne bi svetloba vžigalice izdala. Caa je tekel in drevored je počasi postajal vedno tišji. Tu in tam sem še zaslišal, kako so se odprla vrata in skoznje so prihajali redki ljudje. Ko je drevored počasi opustel in vse utihnilo, razen slučajnih korakov redkih mimoidočih, sem si pričel odpenjati srajco. Slekel sem jo ter stlačil lažno brado in kavbojski nož v klobuk, tega pa zavil v srajco, ki sem jo zvezal z rokami v sveženj. Kleče sem poravnal 6VOjo belo srajco, ki sem jo imel oblečeno pod pisano kavbojsko, si z glavnikom počesal lase in otreeel prah 6 hlač. S svežnjem pod roko sem zlazel do južnega vogala strehe in previdno pogledal prek strešne ograde Z Douglasovega drevoreda na levi strani sem zaslišal korake in se stisnil k ogradi. Mimo je prišel neki moški in ko ;e zavil krog vogala, sem stegnil roko s svežnjem prek ograde in razkie :.l prste. Cez hip je sveženj neslišno padel v mračen kot kak čevelj od stene. Sam pri sebi sem večno znova ponavljal besede: »Le še deset sekund potrebujem, samo toliko!« Zlezel sem prek ograde na jeklene stopnice. Po prstih sem kar se da hitro stekel po stopnicah, se obesil na najnižjo in trenutek zatem s prsti dosegel tla drevoreda. Pobral sem svoj sveženj, stekel po drevoredu, odprl posodo za smeti pred neko restavracijo, stlačil vanjo sveženj in jo spet pokril. Okrog vogala so se z Druge ulice prikazale avtomobilske luči, le kakšnih sto petdeset jardov južneje. Na obeh velikih žarometih je blestela rdeča 6ignalna svetilka. Bila je policija. Nemogoče je bilo, da bi ostal tako sam in nepripravljen v drevoredu, kajti porcija bi me gotovo zasliševala. Teči bi bilo bedasto — pa tudi pa peščico kovancev. Moral sem delati videz človeka, ki igra, sicer bi me . kot radovedneža lahko osumili še za zločinca, ki se je vrnil na kraj sv o ih dejanj. Nisem šel k igralni mizi, kjer se je vrtela ruleta ali pa so Igrali poker. Tam bi moral preveč očitno razkazovati svoj obraz. Stal sen- - n poleg igralnega avtomata, počasi spuščal vanj kovani drobiž in vlek.! .-.a ročico. Ljudem v dvorani sem kazal hrbet in dokler sem stal t; poTorcai, množica pa ase je •prrfnrterio. prepočasi. Sest počasnih korakov, zatem sodem, osem... Potem sem se globoko oddahnil. PABERKOVANJE po kulturni preteklosti petnajstih let če listamo po letnikih Gorenjskega glasa, ki je izhajal pred deset in več leti, ni težko ugotoviti, da je bila takratna podoba kulturno-prosvetnega dela na Gorenjskem zelo razgibana. Bila je prežeta z radoživimi hotenji in željami po kulturnih dobrinah, za katere so bili ljudje ves čas okupacije prikrajšani. Nepotešljivo jih je žejalo po mikavni odrski govorici, po blagozvočju narodne pesmi, po družabnem življenju ... PABERKOVANJE PO PRVIH LETNIKIH Hkrati so 6e že pojavljali odrskih tekstov. Hkrati sa tudi prvi problemi knjižničar- izoblikuje težnja po preu-6tva in izobraževalnih teča- 6meritvi repertoarja, ki naj jev na Gorenjskem. Tudi bo prva in osnovna naloga SKUD nimajo lahkega dela. naprednija prosvetnih dru-' ^dosadu d"" TareJ° Jih težave, ki pa jih štev. Več spodbudnega lahko 7, J1' trdoživo premagujejo. napišemo o pevski kulturi .v okviru Svobod in prosvetnih društev. V težavnejšem položaju pa so se znašli manjši podeželski pevski zbori, ki Razne revije in festivali kulturno prosvetne dejavnosti — dramski, vokalni itd. našnjega časa beležil tak dogodek že sredi septembra 1948. leta. To je bii pokrajinski kulturni festival v Kranju, ki so se ga udeležili štirje okraji. V programu so bile zajete vse zvrsti kulturno-prosvetnega dela. SPODBUDNE UGOTOVITVE DELAVSKE UNIVERZE V ZADREGI K 1953. leta ima za seboj 57 premier s 436 predstavami in 54 gostovanji. Uspešno delo Sr-di 1949 leta je plenum nimajo sposobnih pevovodij. » REPERTOARNI POLITIKI NAŠIH AMATERSKIH GLE. ljudske presvete okraja Enaka ugotovitev velja tudi DALISC SKORAJ NE NAJDEMO ŠIBKIH MEST. IZBOR Kranj poudaril naslednje za mladinske pevske zbore. ODRSKIH TEKSTOV JE PREMIŠLJEN. — NA SLIKI: V misli: Kulturno-prosvetno de- Lepe vtise zapuščajo nastopi PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU SO LETOS UPRIZORILI lo je zelo razgibano. Ustanav- različnih folklornih skupin. STEINBECKOVE »LJUDI BREZ ZEMLJE« ljajo se nova prosvetna dru- Pregled posameznih dejavno-štva. Število igravskih dru- sti pa kaže, da se v društvih žin narašča, lutkarstvo dobi- bolj prizrdevajo za množič->a vedno več pristašev. In še nost, pri tem pa zanemarjajo več: kronist je zabeležil vrsto kvaliteto in ne nazadnje vse-folklornih skupin, pevske zbo- bino. Na splošno pa velja re, izobraževalne tečaje, ljud- ugotovitev, da so se že tedaj ske univerze, likovne krožke, začeli pojavljati bolj ali manj knjižnice itd. Prav gotovo pa enaki problemi, ki so značilni Du predvsem ne najdejo šti- višini.' je bila množičnost najznačil- tudi za današnje oblike kul- ka z ijudmii razcn tega 60 pri Manj uspešni so b&| Trži-nejša poteza kulturno-pro- turno-presvetnega dela. Sem- -^^^ vsebine in oblike izo- čani, saj so nekateri nezdrav svetnega dola v obdobju pred kaj sodi tudi šibka material- braževanja zelo toge in ne- vi pojavi kmalu skoraj dona osnova - pomanjkanje domiselne. Pogrešamo bralne cela zatrli kulturno-prosvet--prostorov in denarja. večere, diskusijske sestanke, no delo, ki je sprva precej onec 1952. leta ugotavljamo, da so DU v začetni ne odraža zgolj v številu fazi razvoja in da moč- predstav, temveč 6ta tudi no zaostajajo za enakimi programska politika in kvali-ustanovami v drugih okrajih, teta predstav na zavidljivi Zelja po kulturno-prosvet- nem delu je razgibala tudi Sre:li }"35- leta ugotavlja- matineje, literarne večere obetalo. Zato lahko brez po- prebivavce na sotočju obeh mo- da Je del° Svobod in itd. Na podlagi izkušenj in mislekov zapišemo, da je da- Sor - Lo-čane. 26. maja 1949. Prosvetnih društev, kar zade- splošnih prizadevanj so 6e našnje kulturno zatišje v Tr- leta beležimo ustanovitev va vsebinsko plat različnih DU v kasnejših letih razrasle žiču dediščina nezdravih po- SKUD »Tone Š'frer« S tem dejavnosti, bolj predmet na- v uspešna izobraževalna te- javov iz preteklosti, so bili postavljeni trdni te- klJuč->a kot Premišljenega lesa. melji kulturnega dela, ki je koncePta- Društva se borijo Tudi Jesenice so si v zad- poslej prodiralo tudi v obe Predvsem z občutnim po- njih petnajstih letih izklesale dolini - Selško in Poljansko, manjkanjem strokovnega ka- trdno podobo kulturnega de- dra, ki bi pravilno usmerjal la. Žarišče vsega dela, okrog društvena hotenja in ki bi katerega so sa izoblikovale še dal celotnemu delu pravo po- druge dejavnosti, je bilo tam- d°bo in ^-s?bino. ka^čn'c M-s*ro gledališče. Ze SNOVANJE PRVIH SVOBOD P-eskočimo dve leti — Junija 1952. leta se je okrajni sindikalni svet lotil priprav za ustanavljanje delavskih prosvetnih društev Svobod. Pokazalo se je namreč, da kljub pisanju in pro-S PROSTIM PRISTOPOM DO Paga.ndi in kljub prikazu in KNJIG SE JE STIK BRAV- ^usnjam, ki j,h je posredo-CEV S KNJI2NICO ZELO va ^enjsk, kulturni festi-OKRFPIL v delavci se vedno ne ve- do, kakšni so cilji in kakšna je vloga kulturno-umetniških Prelistajmo Gorenjski gias društev. Prišlo je do pojava, iz leta 1948. 18. oktobra je da s0 takratna SKUD za ce-list poročal o ustanovitvi sin- ^ kvalitete zapirala vrata nikalnega kulturno-umetni- novincem, s tem pa so si ruškega društva -France Preše- fcia temelje za razvoj. Sredi-ren« v Kranju. Osnovna mi- na 1959. ]eta je bila torej raz-6el društva je bila: društvo dobje, ko se je delo sindikal-naj zajame vse kulturno-pro- nih kulturno-umetniških dru-svetne delavce Kranja, razen štev pretapljalo v snujoče se tega pa naj povabi "k sodelo- Svobode z osnovnim vodilom: vanju čim širše množice na- vrata Svobod odprta vsako-prednega delavstva iz naših mur! tovarn. In še: društvo naj bo med najpomen»:^2jšimi činitelji pri oblikovanju napredne miselnosti ljudi in nove stvarnosti. DELO POD KRITIČNIM DROBNOGLEDOM Analiza nekaterih zvrsti kulturno-prosvetne dejavnosti v letih od 1952 > V tem obdobju so se SKUD formirali tudi po drugih kra- do 1958 nudi naslednjo sliko: Jih — povsod z enakim kan- repertoar dramskih družin freptom in smotrom: vzgajati Svobod in prosvetnih društev GLASBENO ŽIVLJENJE SI V ZADNJIH LETIH UTIRA VSE tjudi v naprednem sociali- je sporen. Društva se pogosto ŠIRŠA POTA. MLADI IN STARI SO SI POxNEKOD etičnem duhu. lotevajo idejno preživelih USTVARILI PRIJETNO SOŽITJE. DRAMATIKA - NAJBOLJ PRILJUBLJENA In še en splošen pojav, ki je v marsičem zaviral razvoj izobraževalnega dela v prosvetnih društvih! člani društev posvečajo največ skrbi dramski dejavnosti* medtem ko ostale oblike izobraževalnega dela zanemarjajo. Odrsko delo je še vedno tista oblika, ki nudi največ razvedrila. Prav rato pa je oživela težnja, da morajo Svobode in prosvetna društva poglobiti osnovno — to je izobraževalni dejavnosti. Vso skrb naj bi posvečali snovanju izobraževalnih, ideoloških in drugih tečajev ter predavanj. Razširjali naj bi tudi dobro literaturo. kv.v'";t fonpi SO SIROMAŠNI Knjižničarstvo — ta prožna in prilagodljiva oblika prosvetljevanja širokih množic je v za&nj'jh petnajstih letih kljub različnim objektivnim težavam (največkrat materialnega značaja) doseglo razveseljiv razvoj. Kljub mrzličnemu iskanju poti, da bi zagotovili tudi podeželskim knjižnicam uspešno delo in kljub temu, da so> najrazličnejši ukrepi obogatili knjižne fonde, so le-ti marsikje še Zelo siromašni. Krepitev te oblike izobraževanja pa vendarle navdaja z opti*----~>. s. SKUFCA 1J om-družina-moda NSKO ILO Tako kot se menja moda, gre tudi z njo T korak žensko perilo. Ze dolgo vrsto let nosimo lahko, telesu se prilegajoče perilo. Nove kombineže so ozke, pri strani imajo nekatere razporek, zato da bi nam omogočale lažjo hojo. Naramnice so tanke in hrbti so globoko dekoltirani, saj letošnje poletne obleke imajo globoke izreze in tako jun te kombineže ustrezajo. Pri nekaterih kombinežah je sprednji del tako lepo izdelan, da smo lahko brez nedrčka. Čipke so zelo bogato izkoriščene in podelijo kombinežam poseben pečat ženskosti, tudi naramnice so lahko iz čipk. Kaj pa spalne srajce? Letos so zopet zelo moderne dolge spalne srajce, ki so okrašene z volani aH čipkami. Kroji spominjajo na grške tunike ali pa so krojene v stilu »ampir«. Pižame-so modni kreatorji malo zapostavili, zaradi praktičnosti so pa še vedno priljubljene. Tkanine, iz katerih delamo telesno in spalno perilo, je lahko prava ali uraet- najlon je zelo praktičen (čeprav ima seveda tudi nasprotnike), vendar če ga pravilno negujemo, perilo vsak večer splaknemo, bomo gotovo dolgo zadovoljne. Velika prednost je tudi v tem, ker najlon perila ni treba likati, kar predstavlja veliko prednost pred drugimi tkaninami. Kakšne so barve? Nosijo se predvsem vsi pastelni toni, belo je kot vedno moderno: prodirajo rahlo rožasti vzorci in tudi črna ter marino modra sta prodrli med modne na svila, sintetična vlakna, od katerih ima najlon posebno za dnevno perilo še vedno vodilno vlogo. Saj ni čudno.barve letošnjega perila. Lak zopet zelo moderen Pariz je zopet odkril -lak« za nove modele čevljev. Lak ni samo v črni barvi, ampak pogosto tudi v rdeči in modri. Seveda je bela barva za poletje še vedno zelo priljub-ijena in zato so tudi mnogi čevlji beli. Kot vidimo, so ozke konice čevljev izginile in dale prostor bolj udobnim čevljem z odsekano konico (caree oblika) ali pa ovalno. Mnogo je še zagovornikov »špicastih konic in se bodo te, posebno pri elegantnih večernih čevljih dlje ohranile. Petke so nižje kot prej- šnje leto, vendar večerni čevlji zopet predstavljajo izjemo in imajo tudi do 9 cm visoko peto. Prodirajo zopet široke, praktične pete. Čevlji navadno niso gladki, krasijo jih luknjice, prečni jermeni ali pentlje. Kombinacija barv je še vedno v modi, vendar bodimo pazljive, kaj nosimo zraven. Torbice so se nekoliko zmanjšale in so štirioglate oblike ali -trebu-šaste«. Ce bomo imele laka-ste čevlje, bo zelo lepo, če si kupimo še lakasto torbico. MNOGE GOSPODINJE, CE SO TUDI ZELO VESCE IMAJO KUHARSKO KNJIGO. ZAKAJ PA NE? CE NISMO PRAV SIGURNE, ALI CE BI RADE PRIPRAVILE KAJ NOVEGA SEŽEMO PO NJEJ. VČASIH NE NAJDEMO PRIMERNEGA MESTA ZANJO IN PRAV TAKRAT KO BI JO "RABILE NE VEMO KAM SMO JO POLOŽILE. PREDLOG, KI GA VIDITE NA NAŠI SLIKI VAM JE MORDA VŠEC. CE JE VAS MOŽ SPRETEN VAM PRAV LAHKO V PROSTEM ČASU NAREDI TO PRIKUPNO POLICO, KAMOR BOSTE LAHKO SPRAVLJALE KUHARSKO KNJIGO. Sodobna pričeska za mlada dekleta Pričeska, ki Jo vidite na sliki, je vedno moderna in mladim deklicam lepo pri stoja. Slaba stran pričeske j« v tem, ker ne stoji dolgo tako lepo; ko pridemo od frizerja in po nekaj dneh bi pa že zopet morale navijati. Vemo, da spanje z navij al kami ni nič prijetno, zato si bomo takole pomagale: napravite si zavitek iz vate in koščka blaga, kot vidite na skici. Potem si to ovijete okoM glave ter lase zavijete. Ko ste jih lepo p od vili, pripnete še i lasnicamf in narahlo poškropite z vodo. Povežite si rutko, da se med spanjem ne M raamršile in zjutraj« boste imele lepo pričeska ZA DOPUST TU ZA POTEPANJE PO ULICAH V PO- , POLDANSKIH URAH JE TA OBLEKA PRAV PRIPRAV- ) NA. CE BOSTE Z NJO OBISKALI MUZEJE IN RAZSTAVE NE BOSTE V ZADREGI. Ali smemo brati v postelji Brale smo že, da ni priporočljivo, če beremo v postelji. Priznati si moramo, da VČASIH NE VEMO 0 Kako se predstavljamo? Praviloma bo predstavljen mlajši starejšemu, moški — šensJti. Torej bomo imenovala najprej ime mlajšega, starejši mu bo ponudil roke in povedal svoje ime. Zena naj se sama, če se da temu izogniti, ne predstavlja, ampak počaka, da jo skupni znanec predstavi. V privatni družbi je gospodarjeva dolžnost, da seznani goste med seboj. Ce pride še zamudnik, ga bo predstavil, njemu pa po vrsti imenoval imena svojih gostov. % Roke v žepih. To velja bolj za moški rod. Kolikokrat vidimo koga v razgovoru lepo s rokami v žepih. Vendar to nI dostojno, čeprav je morda ugodno. nekatere z užitkom še kako uro pred spanjem beremo knjige ali listamo revije. Temu, da bi dobile dvojno brado in si pokvarile oči, so lahko izognjemo, če si lufl postavimo tako, da njenai svetloba pada naravnost na knjigo. Pod vrat si položimo ovalno blazinico, ki naj bo bolj trda in ki si jo lahko same sešijemo. Kakšna j« takšna blazina, vidite na sli-* ki. Ce bomo tako brale, smo, brez skrbi, da ne bomo dobilo dvojne brade. , J 2 SE« f>stiT0l«lcfmi kulisami Z '.ft1 Kako so t Cdnneiu razdeljevali nagrade Na letošnjem festivalu v Canuesu so vrteli toliko res dobrih in celo odličnih filmov, da je imela festivalska žirija vsekakor zelo težko na'ogo. če ne verjamete, preberite zapiske iz »Dnevnika člana festivalske žirije«, ki Jih je v francoski reviji »Elle« objavil Jean Dutourd. ' MOJSTRI V ROKAVICAH mu je všeč, tako nestrpno in Sreda, 23. maja. Zadnji dan ognjevito, da bi gotovo spra-festivala. Veliki avtomobili vil v smeh Goncourtovce ali nas ob pol desetih zjutraj gospe pri Femini. pripeljejo na skrivni kraj, Z nič manjšim začudenjem kjer se moramo posvetovati opazim, da imam edino — in razsoditi do petih popol- jaz nekaj malega spretnosti in dne: to je vila Yakimour, kjer lokavosti. Na žalost! Vsi — prebiva Bčgum. Vrt, .z dre- razen Soldatija — so sovraž-voredi cipres, rastlinjaki in ni do mojega izbranca Anto-vodometi, je očarljiv. Vila je nionija. Skoraj pol ure govo-rožnata, s stebri. Znotraj ob- rim zanj; Soldati me podm-čudujem tri ali štiri Van Don- ra. Z močjo dokazov, odklo-genove portrete Age Khana, nov, napadov s strani nama pet Boudinov, majhnega Co- uspe dobiti zanj polovico »Porota. Ob desetih začnemo se- sebne nagrade žirije«. Mešalo, dovoljstvo je splošno, toda Mislil sem, da sestavljajo glasovi so doseženi, našo žirijo sposobni in rev : nobni ljudje, mojstri v roka- VELIKI HRUP V VILI i vicah, ki se približujejo z Zelo težko je povzeti naše 1 mehkimi koraki in že od debate, tako zmešane in anar-xdav-i-; " ;->ravliajo svojo histične so. Gospod Truffaut •o-** *- h run. Njegovi trije najljubši filmi so Bressonova »Jeanne dArc«, Bunueiov »Angel uničenja« in japonski film »Kupola«. Ker je tik poleg mene, nama je dana vsa možnost, da se prepirava. Ob pol enih nam pride sobar povedat, da nas •princesa čaka na terasi« in da »bodo kosilo servirali čez pol ure«. Nismo opravili mnogo. Ostanejo nam še štiri nagrade, da jih razdelimo. To nas ne zadrži, da se ne bi okopali v Beguminem bazenu, kjer je voda toplejša in bolj modra kot v Mediteranu. Med kosilom začnemo spet razpravljati, mahati z rokami, voiti. Soldati je čisto potrt. »Pomiri se,« mu pravim. »Kar je doseženo, je doseženo. Dobro sva se borila in niso naju takoj premagali.« »Ne,« odgovori, »čutim, da si bom s tem razbijal glavo do jutri.« Po kosilu se vrnemo na sejo. Bčgum nas spremlja. Umakne ?e v naslanjač, polna spoštovanja do našega vzvišenega posla, tiha, skoraj plaha. Znova začnemo svoje ne-olodne prepire. Gospod Favre Le Bret si grize ustnice. G. Furukaki ne predsedu/e z vso notrebno odločnostjo. G. Truf-aut na dolgo razpravlja o ?unuelu in Bressonu, napada \ntonionija, ki se mu zdi ■»demagoški« in »konvenciona-'en«. Glasujemo desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat. Porabimo nezaslišano množino ^ravokotnikov belega papirja, la površje pride nekaj fil- Di-u- t I£ Z/noi'vALA GLAVNO VLOGO W ČLAYTONOVEM FILMU »NEDOLŽNI«, KI JE ZASTOPAL V CANNESU BRITANSKE BARVE mov, ki smo jih že do!go imeli za pokopane. Deset minut čez četrto sem izmučen. V tem trenutku vstopi žirija za kratkometražnike z g. Charlcsom Fcrdom na čelu, da bi nam naznanila svoje nagrajence. G. Ford je zelo resen, toda v petnajstih sekundah njegova uporna narava zmaga in izbruhne t smeh, ko nam oznani, da je ZLATO PALMOVO VEJICO za kratki film dobila »Reka sove«, nato se s svojim areopagom umakne. LOČITEV PO ITALIJANSKO Okoli pol petih se g. Truffaut, ki je skoraj ginjen, obrne k meni in mi jezno reče: »Kar me draži pri vas, je to, da ne utemeljujete svojih sodb. Omejite se na to, da Makedonski »Tehnofilra« in »Avala nlm« iz Beograda bosta v koprodukciji posnela v Skopju drugi del nažega v komercialnem pogledu (doma in v inozemstvu) doslej najbolj uspelega filma — »Kapetan Loši«. Scenarij za nadaljevanje je napisal režiser tega dela, ki bo seveda tudi tokrat režJral — to je naš strokovnjak za akcijske filme 2ika Mitrovič. Tudi v igrav-ski ekipi bomo srečali vrsto priljubljenih igravcev iz prvega »Lešija« — Aleksandra Gaviica, Petra Prečka in druge. IM'f'C llfl lujt'IU MARTOA VLADY V FILMU-TI STRUP«, KI SMO GA VIDELI TUDI NA NASlH FILMSKIH PLATNIH GIcnn Forđ, Charles Bover fn Eva DahTbeck se se zbrati ob Ažurni obali, da bi v Niči zaigrali ameriško komedijo, ki ima zaenkrat naslov: Nadvojvoda in gospod Pimm«. Claude Chabrol je za svoj film o slavnem morfvcu žensk Landruju izbral tole žensko Igravsko ekipo: Mlchale Morgan, Edvvige FeinTIere, Danlelle Darrieu*, Hildegard Knef. kolade ne maram«. Vaše kritike so že pet let take. »Ta napad me osupne. Trpko odvrnem: »Ne pet let, deset* prosim.« Toda tr^coj sprevi* dim komičnost situacije in se začnem krohotati, prav kot g. Ford. »Gospodje, prosim vas, treba je končati, ura bo pet,« roti g. Favre Le Bret z ogorčenim in ječečim glasom,-Zaključimo. V četrt ure pri* sodimo eno nagrado »Elektri« in drugo »Ločitvi po italijansko«. Ta zadnja odločitev pri* zadene g. Truffauta, ki vstane. »Tega ne bom sprejela Raje grem. Odstopam.« Pomirimo ga. Kako utemeljiti nagrado za »Elektro«, ki je adaptacija' Euripidove tragedije? Predla-" gam: »Nagrada za najboljšo dialoge.« Sophie Desmaretsi me ledeno pogleda: »Vi sto rečete: »Kavo imam rad, čo- pa humorist,« mi.pravi. Ob devetih — zaključna svečanost v festivalski palači; Čitanje nagrajencev sprejmejo mrzlično. Omemba Antoni-onija snrofci negodovanje. Za razvedrilo nam zavrtijo film z naslovom »Zločin se ne izplača«. Potem gremo večerjat v Palm Beach, kjer poje* mo veliko kaviarja, jastogov in mastnih jetre. Trideset ljudi pride k meni in mi porog* Ijiro pravi: »Glejte človeka, ki je pridobil nagrado Anto-nioniju. Jaz vam k temu no morem čestitati.« Ob petih zjutraj je vsega konec. Soldati mi reče: »Torej, na svidenje. V Milano prideš, to je zmenjeno. Največje zadovoljstvo, ki sem ga imel na tem festivalu, je bilo, da sem srečal tebe.« »Jaz nadi«, rečem prepričano. Jutri se bom spočil, z mo. Mislim, da ne bom daljeval niti romana. Okameneli hostnik UČITI SE ČLOVEK MORA ZAČETI ZE OD MLADIH NOG. V TAKSNEM OKOLJU REŠEVANJE U G* ANK POVEZANIH Z IGRO NI PREVEČ NAPORNO. TUDI V IGRI SE MLADI LJUDJE NAUČIJO VELIKO PAMETNEGA. Vobširnih hostah strmega Lubnika je v davnih dneh živel divji hostnik. ki ni nikoli delal, a je vseeno dobro jedel. V nastave je lovil divjad ,da je imel gamsjega in srnjega mesa zmeraj na preostajanje. Kadar se je najedel pečenke, pa se je rad posladkal še s hruškami, ki so rastle v hruševju na rebreh Lubnika. A kaj, ko so sočne in sladke hruške godile tudi pastirjem, ki so na lubniških frataih pasli ovce. In tako je bil goz-ni mož najbolj besniv takrat, kadar je prilomastil pod visoko hruško in opazil, da je sladke sadeže že nekdo pred njim obral. Za-rekel se je, da bo tistega, ki mu krade hruške, premlatil, kadar se bo le namahnil nanj. Ni dolgo čakal, ko je nekega dne zagledal na sosednjem drevesu pastirja, ki se je zibal na polnih vejah in Mali crnl princ Pri babici so imeli psa. Ze to, kako je prišel k hiši, je dokaj nenavadno. Sosedovi so imeli gostilno, kjer se je nekega dne ustavil voz, s katerega je stopil mlad maser, za njim pa f^askočil prelep črn kuža. ' Mož je odšel v gostilno, psiček pa jo je ubral čez cesto k moji babici. Stopical je po veži, se motal po kuhinji in nikamor se mu ni mudilo. Babica ga je prijazno sprejela, malce pogladila in ga dobrohotno podila. Psiček -se je malo umaknil — ni hotel biti vsiljiv ali neubogljiv - pa se je zopet vrnil. Prijazno je gledal s svojimi bleščečimi in kakor oglje črnimi očmi, kakor bi hotel reči: »Kaj me pa podite? Saj fie že poznamo!« Minil je dan, dva, kužek pa ee ni ganil od hiše in tako je pač ostalo. Bil je nizek, z ukrivljenimi nožicami Ha bleščeče črne dlake. Bil je vedno čist in svetil se je, kakor bi bil iz pravega žameta. Zivotek mu je bil dolg, spiOdaj nekoliko širši, zadaj pa lepo potegnjen. Hodil je nenavadno živahno in elegantno. Moral je biti »modre« krvi, zakaj vedno je bil tako neprisiljeno gosposki. In kadar je sedel je ljubko nagnil glavico — pazno je sledil pogovoru — in tačke so mu bile obrnjene nekoliko nabaven. Svoj prišiljOii gobček je vtaknil v vsako stvar in ni bilo ničesar, kar bi «8Io njegovim bistrim fcčkam. Mali Princ se je dol to za- vedal svojega imena. Nl«W>li se ni potep>l, nikoli brezpo-trebno lajal ali sitno cvilil ali bil pust. Vedno je bil pripravljen zabavati nas, toda zopet ni bil preživahen, zavedal se je, kaj je dostojno. Ker se je dal zlahka naučiti, smo ga navadili skakati čez palico, pobirati kamenje in nositi torbico. Kadar jo je nosil, je bil še posebno kavalinski. Kako je znal prositi za sladkorček ali kaj drugega! Sedel je lepo na zadnje tačke, nepremično gledal v obraz in vdano čakal. Kadar pa le predolgo ni dobil, je vstal in hodil po zadnjih tačkah kot kakšen medvedek in s sprednjimi tačicami lepo prosil, kot bi ploskal. Tako smešen je bil in prisrčen, da smo se mu do solz nasmejali. Vedno se je motal okoli nas in nazadnje je razumel celo besede: »Pojdi po meso!« je dejala babica. »Pa ne vzemi kužka s seboj, da ga kdo ne povozi.-« Napenjal je ušesa in »doumel*-, da se bo nekam šlo. Sinil je skozi vrata in čakal 6krit za vogalom. Počakal me je. Potem je veselo skakljal okoli mene, kot bi hotel reči: »Pa sva jo za nos!« Pri mesarju je bila navadno vrsta. Tudi on se je postavil v vrsto poleg mene in mirno čakal. Še na misel mu ni prišlo, da bi se menil za prepovedano meso. Nekega dne pa je izginil tako nenadoma, kakor se je bil pojavil. Pozneje smo zvedeli, da je bil ukraden in prodan nekam daleč. Minilo je že nekaj let, ko smo zvedeli, da ga je povozil avto, kar se je babica vedno tako bala. MARIJA GRASlC se sladkal 6 hruškami. Hostnik bi bil najraje splezal na drevo in treščil nepovabljenega gosta na črno zem'jo, da bi se ubil; a četudi je bil divji mož krepak ko vrag, na drevesa le ni znal plezati. Do zrelih hrušk je bil namreč vselej prišel tako, da je z močnimi, kosmatimi mladi* šapami objel drevo in ga tresel, dokler nso vse zrele hruške popadale na tla. Tudi tokrat je objel drevo in ga potrev.pl. da bi pastirja stre-ol raz njega, a fantič se je krepko držal za vejo in vse hostnikovo naprezanje je bilo zaman. Zato je počepnil za bližnji grm in tamkaj čakal in čakal, dokler se ni pastir, nič hudega sluteč, spustil z drevesa. Tedajci pa je hostnik navalil na pastirja in ga tako pretepel, da se jo le-ta le še malo živ privlekel do ovčje staje. Tri dni in tri noči se je s prerahlja-nimi kostmi premetaval po trdem ležišču, jokal od bolečin, hostniku pa obijiibijal maščevanje, ko bo ozdravel. In zares se je prebrisani pastirček znesel nad teleba-:...-•':m gozdnim možem. V svojo staro, ponošeno in raztrgano obleko je nagatil sla- rr- -^-rnnntega moža s kastorcem, nato pa vabn!-' ka zanesel v vrh hruške ter ga privezal ob vejo. Se tisti dan je hostnik spet prilomastil v reber, kjer so rastle hruške. In ko je v vrhu visokega drevesa zagleda! nepovabljenega gosta, mu je pričel groziti, da ga bo ubil, ko ga bo v pesti dobil. 7. močnimi rokami je objel deblo in tresel in tresel drevo, da bi sne-deža, ki je zašel v njegovo hruševje, 6tresel na zemljo. A vse njegovo naprezanje je bilo zaman, zato je zagodr-n jal: »O, te bom že še v pesti dobil in te ubil! Kar tukajle te bom počakal, dokler ne boš splezal z drevesa.*« In spet je počepnil za bližnji grm ter tamkaj čakal ini čakal, da bi pričakal pastir-«; ja, kdaj se bo spustil nafj zemljo. Takšna jeza ga je?; imela v pesteh, da je tamkaj^ vea ihtav čakal in čakat« dokler ni okamenel. ,' Ce boste kdaj šli na L ubirat in zašli na strmo fra to med hruševje, frje še daru danaSnjl rastejo visoke hru» ' ske, boste zagledali za ' \ njkn grmom skalo, podobno*' čepečemu moftu, vso preraej! ato z apel enim mahom. TedajT se spomnite, da je to oka-* j meneli hostnik, nad kateri ni se Je prebrisani pastirček ta« ko maščeval in ga tako na-f plahta!, da je v čakanju okamenel, ker je tako dolgo pod hruško ždeL dokler ni z .ma.J hom prerasli kamen — ozaa lenel. LOJZE ZUPANC U PIONIRJI Z ZANIMANJEM POSLUŠAJO PRIPOVEDOVANJE STAREGA OGLARJA, KAKO JE NASTAVLJENA IN KAKO DELUJE KOPA. NALAŠČ ZA NAJMLAJŠE SO POSTAVILI MINIATURNO KOPO IN OGLAR-SKI VETERAN JIM RAZKRIVA NJENE SKRIVNOSTI. »Ljubi jana-Šiška!« Je za-klical sprevodnik. Pripr*«a« ljali smo se. da bomo na na-« slednji po.sla.ji, to je v LJubljani, izsto.«* i. Namenjeni smo bili v Dramo lieda! komedijo »Kranjski komedijanti.« Rdeča žametna zavesa se je kmalu odgrnila. Med nami se je začelo odvijati prvo dejanje komedije. V l "ubijani so se pripravljali na predvajanje igre »2uj Ujova, Micka«. Za dovoljenje^ so morali prositi grofa. G.of Je dovolil zaradi Linh..r.ovke, ker se je vanjo zaljubil ia ker bi ona igrala vlogo Micke. Ko so dobili dovoljenje, so zaigrali »Zupanovo Micko«, a zelo skrajšano. Po končani predstav: -mo se nekaj časa sprehajali to ljubljanskih ulicah in si ogledovali izložbe. Zvečer pa smo se zadovoljni vračali z vlakccn v Škofjo Loko. OLGA ALES iVa«xjr«£acIri«a lC F 1 a n k a -V^diiištvo »Glasa« je za reševavce jubilejne nagradne križanke pripravilo 20 nagrad, in sicer: 1. nagrada: 5000 dinarjev 2. nagrada: 2000 dinarjev 3. nagrada: 2000 dinarjev 4. in 5. nagrada: celoletna naročnina za »Glas« 6. do 20. nagrada: knjige Rešitve pošljite na uredništvo do vključno 25. junija 1962. Javno žrebanje bo v prostorih uredništva v torek, 26. junija 1962, ob 16. uri. r ABAVNA STRAN • ZABAVNA ST NA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA S ZVIJAČA KRATKOVIDNOST NA DOPUSTU — Z malo dobre volje lahko vsi ugodno potujemo. OPOROKA — Kaj ne vidite, da je zbiralnik že poln! IGRA — 2elel bi vnesti v oporoko gotove spremembe! — Vem novo družabno igro. Poslavljal bom vprašanja in vi odgovarjate vedno z da. — Kaj nisi vesel, da gremo na dopust? ANEKDOTE REŠIMO SE ... Razvnel govornik je v Hv.-'e parku v Londonu nenadoma vzkliknil: »Moramo se rešili: fašizma, nacizma, radikalizma, liberalizma, kolo-' nialLma, eksistencializma in ... k— in revmalizma!« se je v tistem trenutku zaslišal glas iz množice. IZOBRAŽENI OČE Turisti so si v kairskem muzeju og?e;tovali mumije faraonov. Nenadoma so opazili, da na enem izmed sarkofagov piše: 1171 pred n. š. Neka deklica je vprašala očeta: »Očka, kaj pa to pomeni 1171 pred n. š.?« »To je številka avtomobila, ki je povozil tega faraona,« je bil takoj pripravljen odgovorili oče. DIPLOMAT IN DAMA Albert Camus se je pogovarjal s prijatelji, ko ga je neka dama vprašala: »Kakšna je razlika med diplomatom in damo, gospod Camus?« »Ko neki diplomat reče da, on pravzaprav misli mogoče. A če dama reče ne, misli mogoče, če diplomat reče mogoče, misli ne, če dama reče mogoče, misli da. Če diplomat reče ne, on sploh ni diplomat, če dama reče da, ona sploh ni dama.« /Irf everjetno, kako je bil ta Vo-lobujev točen človek! Vsako jutro — točno pet minut pred deveto — se je pojavil na hodniku, a natanko ob devetih so se za njim Zaprla vrata, na katerih je pisalo »KADROVSKI ODDELEK*. Volobujev je bil strog, celo surov človek z zariplim obrazom, dobro obrit in oblečen v že zdavnaj ne %>eč moderno polvojaŠko obleko. »Vedite, da vas vidim do najmanjše podrobnosti. Vse skupaj in vsakogar posebej«, je govoril njegov prodoren, obsojajoč pogled. Nekega večera je bilo v našem klubu tekmovanje za najboljše izvajanje modernih plesov. Prvo nagrado sta osvojila inženir Mihalev in daktilografka Vika Voronjina. Naslednjega dne je Volobujev na sindikalni konferenci med drugim dejal: — Mislim, da bi se morala tovariš Mihalev in tovarišioa Voronjina zamisliti, namesto da sprejemata čestitke. Tega ju ta država ni učila. Sinoči sem poiskal slovar in našel v njem porazne podatke. Beseda foxtrot prevedena na naš jezik pomeni lisičji korak. Lisica — to je lokavost, mi pa nimamo vzroka, da bi bili lokavi. Mislim, tovariši, da je to vsem jasno. Preteklo nedeljo je direktor organiziral kolektiven obisk cirkuške predstave. Volobujev je sedel v prvi vrsti in z okamenelim obrazom poslušal klovne. Ni se smejal. Drugi del programa se je začel z nastopom artista, ki je izvajal točko »Čarobna paličica«. — Prosim, da mi sledite, — je rekel artist. — V rokah imam, kot vidite, kovinsko paličico. Toda ne popolnoma navadno, ampak čarobno. Z njeno pomočjo se vsakdo, ki želi, lahko pogovarja s člani družine. Artist se je povzpel na ograjo arene in ponudil paličico Volobu- — Oglašam se ti iz cirkusa ... — Kaj? Spet si se ga »nažehtal«? V dvorani se je zaslišal smeh: natančni Volobujev je naenkrat vsem pokazal skrito stran. — Ne gobezdaj! — je strogo rekel Volobujev. — Oglašam se ti s pomočjo čarobne paličice. — Vedela sem, spet si se napil kot klen, ne veš niti to, kaj govoriš. (Žarohna palieiea jevu. — Imate doma telefon? — Kaj vas pa to briga? — je vprašal Volobujev. — No, imam g<* • ■. — Odlično! A kakšna je številka? — 32-528 — Pozor, — je rekel artist. Po krajšem premoru se je od nekod izpod cirkuške plahte najprej zaslišalo brnenje telefona, takoj za njim pa ženski glas: — Halo/ — Govorite, — je rekel artist — zvezo imate. — Liza, jaz sem — je začudeno spregovoril Volobujev. — Kaj hočeš? — je jezno vprašal ženski glas. Volobujev je sumljivo pogledal artista in rekel: (7) dvorani je postajal smeh ved-*S no glasnejši. Volobujev je preplašeno gledal artista in naposled začel mahati z roko. — Slišim, kako se veselite v bifeju, — je zagrmel ženski glas. — Moj bog, kdaj bo že konec s tem? Nimam več moči. — Prekinite že to nesramnost! — je zajavkal Volobujev. — S kom se pa pogovarjaš? — se zasliši ukazovalni glas Volobu-jeve soproge. — Jutri bom odšla k tvojim predstojnikom in vse povedala. Naj zvejo, kakšen si... Vi se kar smejte, pijanci ... Volobujev je vstal in stekel iz dvorane. Artist se je zmedeno priklanjal, držeč v rokah čarobno paličico, ko je po dvorani odmeval gromozanski krohot. ftorti Luskin Križanka št. 33 n 1 3 4 J • r t n tO i i 13 r 14 15 l 14 i" Vodoravno: 1. cerkvena skladba; 8. najvišje atensko sodišče; 9. predlog; 10. frnikola; 11. izrastek na glavi; 12. del pohiš va; 14. avtomobilska oznaka Pule; 16. vodja gledaliških predstav; V koledar s podobami. Navpično: 1. tatarski poglavar; 2. naplačilo; 3. nikalnica; 4. pohorski granit; 5. sveti bik Egipčanov; 6. takšen; 7. turški velikaš; 11. oddelek s sedeži v gledališču; 12. poljedelsko orodje; 13. veznik; 14. obrtnik; 15. časovna enota; 17. avtomobilska oznaka Siska. Križanka št. 34 1 t 3 4 s i » i i 9 l : i n n * is 1 ] -i t i i ! _ Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: L, 1. listnato drevo; 7., 2. velika posoda; 8., 3. koralni greben, 9., 14. kemijski simbol za berilij; 10., 4. samski stan; 12., 5. italijanski spolnik; 13., 11. otok v indonezijskem otočju; 14., 9. svetovna rekorderka v skoku v višino; 15., 6. drag kamen. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 31 Vodoravno: 1. korist; 7. oporoka; 9. lev; 10. pir; 11. ol; 12, Sava; 13.; porok; 14. stava; 16. Tana, 17. KP; 19. Ira; 20. ale; 21. komplet; 23.' kabina. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 32 Vodoravno: 1. sekvoja; 7. ekran; 8. krat; 9. se; 10. Vatikan; 12. on; 13. kuli; 14. Salan; 15. Apenini. i.