List 16. Tečaj XXXIV. ospodarske, obrtniške zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr.. četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 19. aprila 1876. O b s e g : Divji kostanj dobra krma živini in pa zdravilo Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po me secih (Dalje.) Navod pridelovanje lanu in prediva po Belgiškem in konečnem računu prve Kranjske sirarske družbe :,Bitnj u V Bohinju. (Dalj (Dalje.) Iz porocila o delovanj Nova slika VelikonoČno premišljevanje Mnogovrstne novice. Deželni zbori Naši dop Nova knjiga Novičar Gospodarske stvari. poštev ki gledé na ceno masla in zadevnih vrst sira Divji kostanj dobra krma živini in pa zdravilo. pojasni, kako se čez noč izvržena smetana bolje splača, ali če jo posebej v maslo, ali pa koj v sir podelamo. Tedaj hlebe spod 40 funtov delajmo kakor si že bodi, aii celomastne, da imamo še vedno Grojerja 1. vrste Tudi v našem listu bilo je večkrat pisano o veliki timo vrednosti divjega koštanja, vendar ga naši kmetovalci ne čislajo tako, kakor zasluži. Naj tedaj še enkrat njemu na hvalo kaj rečemo. y ali pa lim nekoliko smetane odvzemimo , če Ču da se nam po ugodnih okoliščinah posebej bolj Kdor od 40 funtov Vsaki naši domači živini je divji kostanj jako tečna razumel tako pa a ta : od prej, ko sem rekel, da le pri hlebih težih naj se koliko smetane odjemlj y prav in zdrava krma. Predno gospodar divji kostanj živini položi, naj ga vselej v vodi nekoliko časa namaka, da zgubi grenki in neprijetni okus. Veliko raje žre živina divji kostanj če se stolčenemu ali zmletemu malo jeČmenove moke in soli primeša. jeralje pomni govorj da pri manjših naj se po okolnostih ne odjem y meia bila naj pa zopet zdaj dobro za- postavlj y ker je bilo pravega Grojerja v 40, 70 do 80 tež kih hlebih, od Grojerja v tesnem vrste. pomenu, od Grojerj S tem tedaj nikakor ni rečeno, da bi našim 20 do Konjem in govedom se divji kostanj zelen aii suh, 40 funtov težkim hlebom ne smeli nekaj smetane od- Po razmeri cei ali Je malo zdrobljen lahko poklada. njihove starosti in velikosti se konjem in govedom na dan daje 150—300 kostanjev, ta porcijon pa tudi dva- krat ali celó trikrat na dan. Divji kostanj delà pri kravah posebno na mleko; daje se jim zmljet, šrotan ali pa stolčen z rezanico pomešan. Prešiči se z divjim koštanjem dobro izpitajo (ode-belijo); poklada se jim frišen ali posušen, cei ali zdrob- ljen. Bolje je pa, če se jim šrotan dá. Ovcam se divji kostanj dá šrotan ali pa cei, poprej pa se mora nekoliko dni v vodi namakati in potem v peči posušiti, da se skorja oluši. Tudi zdravilna moč divjega koštanja se zeló hvali reči in po izgledu Švicarjev in Predarelcev delati, če nara bolj kaže, neke slabše vrste Grojerja; ne, ne! ve-likoveč'moram to prav zeló priporočati, kedar zavoij visoke cene masla in prenizke cene mastnega sira to več dobička daje. Samo to se mi treba zdi tukaj s posebnim povdar-kom opomniti, da moramo, če po izgledu nekaterih Svi-carjev in Predarelcev tako delamo, po njih izgledu pa tudi spoznati to, da tak slabše Grojerske sorte sir mora pa tudi niže cene memo boljšega biti, in se nam ne sme čudno zdeti, če se nam po okoliščinah tudi le po 26 28 do 30 gold, cent plačuje; misliti y moramo, da za nižo ceno sira nas přiděláno maslo dobro vnaša. Tako 8pO- y pri nekaterih boleznih konj, goved in ovac, to ie tacih pri katerih so želodec ali čeva oslabela po driski brez-vnetja, ali če si je živina želodec pokvarila, da rada znanje se pa pri naših kmetih kaj počasi prebuja, kar ni čuda, ker smo še novinci v sirarstvu, in poročilo od znižane cene vsaki prodajalec nekako težko ume. ne • f Je Nekateri od kakega razločka pri siru po dobroti kar nič vedeti nočejo, le, kar „vaga dáťí, to poznajo in sir 9 porocila o delovanji in konečnem računu prve Kranjske sirarske tirjajo, da bi bili kupci po svetu tako neumni, da bodi si prav ali mazarsko izdelan, mlad ali že osušen in vležan, popolnoma ali na pol masten, vsega brez raz- družbe 17 Bitnje v Bohinju ločka po eoako visoki ceni plačevali! Iz tega, kar sem razložil pod glede na sirarsko dobo od 25. maja do 6. okt. 1875. (Dalje.) Kaj pa se bolje obnese in kako naj delamo pri tacih manjših hlebih, ali naj pustimo vso raaščobo. ali , je razvidno trdim, da naša Bitenjska družba, ki zdaj redno polnoma mastno sirari, bi svoje mleko še bolj 7 ■ pn VH^HVI Mi . spravila, ako, ker zavoij prepicle množine nitnega polno mastnega Emental dělala Grojerj a"2! da po-denar mleka ime doseći ne more W A itt m iz dveh molž kup y lacin maujsin uieum, an uaj puoumu v o v uuao^vuu, «n vi ^ vvu jim je vendar še nekoliko odvzamemo? to naj odloči hlebih po 40 do 80 funtov vrste v Take Grojerske memo Ementalskih manjše hlebe pa kupčijski svet že koj za vol] nižjega zavolj majbnote 9 tedaj ze stavi ? zato pa kakor ne tirja 9 rodu tudi da v cení veliko pod Ementalske za pridelovanje lanú in pred po Belgiškem po dovzetim razvrstenji sira niti manj imenitni rojenci vso opravo, rejeni, to je imeli 9 9 vso maščobo mléka, iz katerega so na in dobro vé, da je nirnajo, katera se jim tedaj jemati sme tako, da se povzame v kotel vselej mléko dveh rnoiž, katerih večerná se pred pode-lovanjem poaname. In to to je ravno zraven različne med ■ÛS 4 i**-* t~ Grojersko velikosti hlebov bistveni razloček in Ementalsko siranjo, kajti Ementalska je popolnoma mastna, Grojerska pa navadno toliko mastna, kolikor večerno mleko cez noč smetane izvrže, kar se po okoliščinab v nekateri noci več , v nekateri pa manj zgodi. In za to smetano ravno, katero pri družbi dajemo hlebam , ki jim po njih stanu ne naši gre, se poganjam, katera pri na pol mastni sirariji 9 gotovo več vrgla, kakor na po-pol sebej prodana, masten sir manj vreden bil. In prav izdelan bi nič kaj manj vreden ne bil. (Dal. prih.) zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Dne Leta 1775. Meseca aprila. cesarica Marija 1 čebelarst dala postavo za v našem cesarstvu in usta 10. novila se je v Brnu na Moravském šola z vrtom za čebelarstvo. 1788. je najstareja in dolgo rabljena Škotska mlatilnica patent dobila ; mašino to je iz-našel Andrej Meikle vTyninghamu na Skotskem. 1785. se je ustanovila ovčari ja v Rambouilletu na Francoskem s 364 Merinoškimi ovcami. 10. 11. 13. ki so bile iz Spanjskega le-sem pripeljane. Od todi se še dandanes to pleme imenuje „Rambouil let-pieme". Nad vbodom v to ovčarijo je kralj Louis XVI. dal napraviti napis: ,,Gurat oves oviumque ministros" (oskrbovalnica za ovce in za njih oskrbnike). 1838. Pater Mathew je na Irskem ustanovil veliko društvo treznosti. je Sir Walter Raleigh peljal prve nasel-nike v severno Ameriko. 1756. je kralj Friderikll. na Pruskem razglasil 1583. poduk 9 v katerem plemenitašem in grajšča- kom priporoča dobro in umno obdelo-va nje polja, ter jim žuga, da ne dobijo nikakoršne državne podpore, kedar bi kaka nesreća zadela njihovo posestvo, ako ne storé, kar jim oni poduk veleva. Ta poduk še dandanes vreden bil, da bi se veliki 13. 14. posestniki po njem ravnali. 1832. se je delniška družba (družba na akcije) za povzdigo svilarstva ustanovila v Re-gensburgu na Bavarskem. 1872. se je ustanovila kemično íiziologična p o s k u- ševalnica za sadje- in vinorejo v Klo-8terneuburgu nad Dunajem, (Dalje prihodnjič.) načinu. Spisal Andrej Pis kar. (Dalje.) Izdelovanje : sušenje, trenj otre pan je 9 kanju; splošne opombe Ko je lan tako pripravljen, goden stopimo ž njim na izdelovanje. nekaj o m i - beli ) pre Izdelovanja namen je, lik od lesa ločiti in ga za prej o pripraviti o se dá na različne načine in z različnimi pripra-vami doseći. Lan izdelujejo na rokah in s stroji (mašinami). Stroji so jako raz lični in napravljajo po svoji veči ali manjši popolnosti boljše ali slabše blago. Prvo pri izdelovanji prediva je to, da je lan ravno prav suh; pravimo: ravno prav, kajti ne mislimo tukaj na sušenje, kakoršnega smo pri nas navajeni. To je veiika napaka našega predivstva, da lan, predno ga izdelujejo, na ognju in dimu tako rekoč se- zgo in speč ej o. Naši kmetje pravijo dá drugač treti in izdelovati. > da se lan ne Re3 ^^ vi w ti XXX lliuvivrau. JL1o J 6 j UCl ZJ IZaOiUil vadnimi pripravami, z našimi trlicami se ne dá drugace da z našimi na- 9 izdelovati lepega in dobrega prediva toda ne pomislijo, da tak sežgan lan ne dá , naj je lan sam na sebi se se preveč suši, zgubi trdnost, tako tako lep. Lan, ki da je lakno neverjetno veliko slabeje , kakor od lanú ravno prav suhega. Tako predivo izgubi vso maščobo in voljnost; je trdo, oštro in pusto, ter izgubi vso svět- lost. ;-----7 #----> ~— ,. r 9 " b Posebno je še škodljivo to, če se lan suši nad ognjem in dimom, kakor imajo po nekaterih kra jih navado, voljnost. Dim hipoma vzame laknu vso světlost m Lan se sme sušiti pri 25 večem 30 stopinjah o \jl a k v i j- 4 1 } XV V CilJt/LU. *J\J OlUjUU jílU gorkote po Reaumurjevem toplomeru. Kar je več, gré na škodo in se ne smé. Poletni se lan na solncu ravno prav posuši, da je dosti suh za izdelovanje. Predivoizdelovalnice, ki izdelujejo lan po čas, kedar je toplo solnce 9 obrtnijsko in toraj vsak čas pozimi in poleti redno delajo, imajo prav za to napravljene susilnice, zraven iz-delovalnic, da lan v njih redno sušé. V teh sušilnicah se lan suši samo po gorkoti, ki je napravljena iz peči po posebnih cevih. V nje se surov lan redno vlaga, in ko je suh, po potrebi ven jemlje. Prvo delo izdelovanja je to, da se le sen i del stebla zdrobi in stare, — drugo to, da se lik od lesa odpravi ali pezdirje iz prediva iztepe tretje pa to, da se lik v tanka la kn a razcepi, da se more presti v lične niti. Po tem bomo govorili o trojném delu izdelovanja: o trenj i, otrepanji in mikanji. Kar je navadnega lanú, iz kojega izdelujejo predivo za navadne fabriške izdelke, se izdeluje zdaj sploh na stroj ih 9 ker se ne plača tako navadno blago na rokah izdelovati. Samo kar je lepega lanú za lično predivo, ga izdelujejo Belgijanci na rokah z lastno pripravo, tako imenovanim ,,Belgijskim orodjem". Za naše razmere ne moremo še izdelovanja strogo ločiti v to in ono vrsto, marveč opisali bomo samo za nas najboljši in najpripravniši način izdelovanja. Belgijanci tarejo lan z bàtom. Belgijski bat je iz trdega lesa , ki je prav tako napravljen , kakor bat za mlatiti, samo da ima spodaj zobe po 1 do 11 2 palca tako 9 globoke. Lan se na gladkem podu lepo razgrne kakor pri mlatvi. Korenine se morajo lepo vravnati v vrsto, toda lan se ne sme pretanko razgrniti, ker bi sicer J 133 nike, ki niso verovali njegovim naukom, ravno tako se stebla preveč trpěla. Delavec stopi z levo nogo na lan počez blizo korenin in tolče z batom na lan pri vršičih bodo prepričali naši pro'tivniki morebiti v ne prav dalj Pra počenši , in počasi čedalje bolj nazaj proti koreninam. nem času, da „največ svetá otrokom sliši Slave Ko je po eni strani dosti strt, se obrne in še po drugi vica, bodi-si tudi dolgo zatirana, slednjič se ojači o x ' ----i— •— o ' «VJ^JW uivMujiv ujav/i j uiu strani pretere. Ko je po oběh stranéh strt, se vzdigne, dere na dan in njen nebeški svit vzame vid zatiralcem strese, lepo poravná in za otrepanje pripravi. Ta način trenja je za lično predivo najboljši, ker del se stere, da lik nič da izpoznajo Božj spoda vseh nare "«metiveuj, natorne pravice. Zaupanje v Qo- do v naj nas Slovane krep pri lik pri tem najmanj trpi, leseni ne trpí, kar je ravno nasprotno pri naših trlicah. bodi svitla zvezda vodnica na našem težavnem noti i^v i« , ♦ •!! • • i i tolaži naših le redko z vspehi venčanih nazorih; ono nam Naše trlice za trenje nikakor niso pripravne, zato ker lik po njih preveč trpi in se pod trlico preveč trga in ne dá takega izdelka, kakor bi brem izdelovanji. ga mogel dati pri do- (Dal. prih.) oprostenju iz jarma tujčevega; ona naj nas opominja da smo vsi otroci jednake pravice tedaj naj vsklikne ct ? j uc%° Ujk/UUiIUJ«j ga Očeta, da tedaj vsi imamo Tudi nam vzide solnee svobodě, in sak pravi rodoljub iz globine srca: Politične stvari. Ošabnost pomni ti grmanska in osmanska, Ošabnost pomni ti: bođočnost je slovanska! « d Velikonočno premišljevanje. ifjđL n^tc/.&Mêt. a)/. Spisa Jos. -~... jh^i vc C i m p ef m a I fer Crn »t fr Umetiiijske si vari - r r Nova slika. Ko pa napočil bil je tretjič beli dan, Gospođov augelj je odvalil kamen v stran; Iz groba vstal je Krist, obdajal ga je svit, Vstal kot zmagalec je od smrti preča štit ! Veseli glasovi srcé dvigajoče „ale lu je1 .}. C. done HP ■ 1 ■■■■ mu P° vesoljnem krščanskem svetu: obhaja se novic veliki praznik odrešenja in zmage nad smrtjo in peklom. Ni ga radostnejšega praznika v cerkvenera leti nego je velika noc: sivi starec ob palici in fantič v novi obleki, ki jo je přejel „za pirihe", oba sta vesela, in žena in mož radujeta sreće, ki sta jo napra- še v družinskem krogu vila svojim dragim. Vsak čuti reden dan. ; da ovi dan je izvan- sploh vseh A vendar, kakor vesel je ta čas za ljudstvo mÍ8lečemu domoljubu, ki se ni še emancipiral domoljubu vzbuja ravno ,,predsodkov", inislečemu ta čas zeló otožne misii. vstajenjem našega Gospoda in Mojstra izpolniie so se prorokove besede, da bode Izvelićar vstal iz groba in s tem potrdil Božje svoje poslanstvo. ? Naši pesniki, kateri se tudi imenujejo proroki oznanjali so že davao, davno, da nam Slovanom bodo itak vstale iz groba naše pravice, katere nam pristujejo po Božji volji in človeškem pravu. Al žalostna še zmirom majka Slava! Ako odpremo liste zgodovine slovanské, čitamo na vsaki strani, kako so tujci vedno tlačili naše pleme, kakor da so bili naši pradedje vstvarjeni samo za robstvo. Za vtrditev tega izreka pač ni treba ob« širnih dokazov; vsak zgodovinsk list to pri čuje Kar pa najbritkeje mora geniti sieherno, za slovan- stvo čuteče srce tako še dandanes je to ob , da se Slovanom kakor nekdaj hvalisanih dnevih „napredka", omike" in „človekoljubja" vedno odreka in izpodbija pravica za ravnopravno eksistenco in se jim sta-vijo od vseh strani zapreke proti razvitku v političnem, 99 življenji. „Difficile literarnem in socijalnem non scibere" ali, kakor besede ne bodem danes izpregovoril. est satiram me segace pero 9 niti ene žale Kdor je paznim duhom študiral zgodovino in pozna promembe raznih njenih dob, vedel bode, da se na ve-komaj ne zaiira noben narod. Vsak ima pravico , od zgoraj mu dano, da se razvija duševno in telesno svojemu bitju primerno, držeč se seg in navad svojih pra-dedov. So mar Slovani le zato na svetu, da služijo drugim in da se i z obražen je Slovana doseže le s tem, da se mu nemška, laska in magjarska kultura si-loma vcepuje? Ne, ne! Zato ne obupajmo! Kakor je naš vzvišeni Moj ster veličastno osramoti! svoje sovraž- Vodje i junaci iz ustanka u Bosni i Hercegovini. Na tej > že v našem zadnjem listu z veliko pohvalo omenjeni veliki sliki se nam predstavi jajo : Luko Petković — Mićo Ljubibratić monič So cica Milovan Boskovic Melentije Perovic Bogdan Zi- Peko Pavlović Lazar Petar ( Peci ja) Petrović in Stojan KovaČević. Sliko je litografiral A. Subert. Cena sliki, ki je 90 centimetrov dolga in 63 cen- timetrov široka, je 1 gold. 20 kr., tedaj tako nizka, da si jo vsakdo lahko naroči. Naročnina se pošilja na ovo adreso: P. Jan ko vic > Wien III. Ungarga8se Nr. Novci naj se pošljejo ali v plačanem pismu ali pa ali naj se po poštni nakaznici, kakor je komu drago , na korespondenc-karti javi, pa se mu bode po poštnem povzetji poslala Naročniki, koji za gotov denar naročé slik , dobijo eno sliko po franko. 1 gold. najmanj 10 in pošljejo se jim Brez ove velike in umetniško izdelane slike ne bi směl nihče biti, ki se interesuje za slovansko-kristjanski ustanak v Bosni in Hercegovini. Slovansko slovstvo. Kratek opis Štajerske, KoroŠke, Kranjske in Primorja. Dodatek čitankam za slovenske ljudske šole. Sestavil Ivan Lapajne, nadućitelj v Ljutomeru. 1876. Pod tem imenom je ravnokar na svitlo prišla drobna knjižica, kateri cena je 10 krajc., ki popisuje slovenske dežele po velikosti in številu prebivalcev , popisuje nji hove reke, gore, podnebje, železnice in ceste, pridelke cerkveno in politično razdelitev , neje kraje itd., 9 města in druge važna kratko rečeno vse , česar potřebuje slovenska mladež v šoli, da pozna domovino svojo in dežele. Res prav veliko in prav jasno na sosedne .leJ 23 stranéh. Temu opisu pa je dodan še kratek pregled vseh Avstrij skih dežel takraj in unkraj Litave. Ne utegnilo bi škodovati tudi inarsikateremu druzemu se uči stareiemu domaćinu , ako si ornisli to knjižico in iz nje znanja zemlje slovenske. Priporoćamo jo tedaj toplo vse id ? katerim je mar za znanje zemlje slovenske. * Mnogo vrstne novice, * Postava proti goveji kugi na Hrvaskern morebiti vendar pride na dan! Casniki Zagrebški javljajo, da je pri kr. deželni vladi izdelana postava, kako se ima postopati proti goveji kugi, ki se bode kmalu konečno redigirala. — Pozno pridejo; dobro! da vsaj pridejo, da bode konec večnega strahu pred to pošastjo v slovenskih deželah , ki je zadnja 4 leta na tisoče goved po-morila največ zato, ker nesrečni dualizem ni připustil, da bi dežele Ogerske krone imele isti zakon kot dežele Avstrijske krone!!! * „Ni nam treba druzega Strossmajer-ja /" To je bil — kakor „Primorac" piše — odgovor na vprašanje, zakaj dr. Rački ni postal škoť Senjski, česar je želei in pričakoval vsak pravi rodoljub, kajti ravno Rački se odlikuje po vseh lastnostih, katere zahteva apostelj od škofa, pisoč Timoteju: „Skof mora biti brez graje, trezen, ponižen, pošten, gostoljuben, zmožen učiti; ne prepirljiv, ne lakomnik, ampak krotak, miren, ne ljubitelj srebra." Kdo more tajiti, da je Rački takošen, kakor ga apostelj želi, da še več, ker je poleg tega marljiv, rodoljuben, prijatelj napredku, stanoviten, z eno besedo značaj — „si fractus illabatur orbis, impavidum feriunt ruinae!" Zakaj torej ni imenovan tak izvrstni mož za škofa vSenji? — On je prijatelj škofa Strossmajer-ja, in kakor vse kaže, bi kakor škof tudi hodil po njegovih stopinjah. „A nam ni treba druzega S trossraaj erj a!" — to je bila parola, ko je šio za imnovanje škofa Senjskega. Al zakaj jim Strossmajer ni po volji? Morebiti zato, ker je napravi! jugoslovan-sko akademijo, osnoval vseučiiišče, omislil umetniško akademijo, postavil diko Slavoniji? Ali morebiti zato, ker je hrano dal toliko siromakom, na svoje stroške izdal toliko književnih del in ker podpira vsako domovini koristno podvzetje? Ali zato, ker s svojim izgledom uči našo cerkveno in svetovno aristokracijo, kako naj se obračajo njeni dohodki? Ali zato, ker ne skriva svojega mnenja, ker je zvest načelom političnim in cer-kvenim? — l)a, da, v tem grmu tiči zajec: naša vlada bi volila raje Dupanloupe kakor Strossmajerje. * Melankolijo Ruskega cara, ki se od nekega casa neprestano opazuje pri njem, pripisujejo v Petrogradu sledečemu dogodku. Velika kneginja Marija Nikolajevna (nedavno umrla) je ležala na smrtni postelji. Car Ale-ksander, přišedši, da se poslovi od umirajoče sestre, jame plakati in ves obupen reče : „Zgodaj, smrt, mi jemlješ predrago sestro". A Marija Nikolajevna, prav kakor Katarina II. Volterijanskega duhá in hoteč s kako satirično opazko oslabiti grozni vtis smrti, odgovori caru: ,,Ni zgodaj ne, brate! kajti v naši rodovini ne doživi nijeden 60. leta." — Te besede cara silno vznemirjajo. Dopolnil je že 58. leto in straši se te zgo- dovinske reminiscencije knjeginjine. — Od tistega dne je car vedno žalostěn. Deželni zbori. Deželni zbor GoriŠki. Izmed obravnav poslednje (V.) seje našega zbora naj posnamemo te-le najvažniše sklepe: D ottori-ev nasvèt, da naj bi se volili v deželni odbor tudi taki poslanci, kateri ne stanuje j o v mestu Gorici, je bil spreje t. Po tem takem pride v deželni odbor nekaj tega, kar izrazuje pregovor ,,va-riatio delectat". — Zastran kmetijske šole je zbor sklenil, da naj se prodá Fumis-ova pristava naDunajski cesti blizo Ajsovice (nad Lijakom) in kupi neko drugo posestvo poleg St. Peterske ceste, ki je priročniše. Pra- vila sedanje praktične kmetijske šole, kakor jih je bil deželni odbor osnoval, so z nekaterimi popravki sprejeta. Pač čas je, da pride naša kmetijska sola enkrat v zaželeni red. Sicer pa mislimo , da „pravila" sama na sebi niso še zadostna; treba, da jih izvršuje umen in praktičen ravnatelj. — Isterski deželni odbor je bil napravil našega, da naj sproži kaj zastran učitelj skegaizobraževališča vKopru, in naš mu je šel na limanice. Po deželno-odborovi iniciativi je zbor sprejel resoiucijo, da naj bi se vrnilo v Gorico i tal. -slovensko vštricno učiteljsko izo-braževališče. (Kirchthurmpolitik !) Isterski zbor je v enacem zinislu sklenil, vlado prositi, da bi v Kopru ostal samo 11 al. - „i 1 i r s k i" oddelek omenjenega uči-lisča. Gotovo je, da ostane v Kopru vse, kakor je, to je, italijansko-hrvaško slovensko izobraževališče, in to — iz ekonomičnih in —- višepolitiških ozirov. — S končnim govorom 6. t. m. je naš deželni glavar grof Co roni ni vzbudîl občno pozornost. Svobodno je govoril, da je kaj. Naštel je vse, kar so naši poslanci v 6. letih storiii in česar niso storili. Gledé na to, česar niso dosegli, povdaril je zvlasti četvero reči: Predelsko železnico , učni jezik v šolah, združenje katastralnih občin v veče županije in sedanjo uravnavo deželnega šolskega sveta. Kar se poslednje reći tiče, ocital je vladi naravnost „postavolom". Hudo brco je dal ministerstvu tudi zastran Predelske železnice, češ, da, ko ne bi bila vlada tako boječa in omah-ljiva, bila bi Predelsko črto v državnem zboru že davno dognala. Kar zadeva velikih županij, je rekel, da — če je res, kar se govori, da namreč dotični nacrt in sklep deželnega zbora v katerem oddeiku Tržaškega namestništva že 2 leti spi — bilo bi to znamenje, da vlada deželni zbor malo spoštuje. Mnogi zdaj ugibajo, kam to oštro glavarjevo govorjenje meri. Nekateri no-čejo verjeti, da bi bil hotel deželni glavar, kakor kak hudobnež sumi, mahniti po ministerstvu samo zato, ker zdaj na slabih nogah stoji; drugim spet ne gré v glavo to, da bi bil i^osp. grof, kakor ta pa ta meni, govoril samo — volilce m (nekdanjim in prihodnjim). Jaz mislim, da ni hotel druzega, ko resnico povedati o d-kritosrčno. — Pristavim naj še, da govor glavarjev je prav lep in gladek in da mu tudi spravljivega konca ne manjka, kajti nazadnje je visokorodni govornik prav umetno zakrmil na cesarja Ferdinanda in na Franca Jožefa, kateremu je iskren „živio" zagnal. *) ■uhr f 1 eÉ- I i 11 : > I i t ? jjjFi1 i fjf 4f i i jřřj a' jS'tfŒ&JEJa l r SiMi k iS^fi! * vfgjflll* - Hfc ljj jVDfi Tržaski deželni zbor. Iz tega zbora ste posebno dve reči mikavni tudi za druge kraje. Prva je prošnja Laških vseuči-1 i š č n i k o v za napravo italijanskega vseučilišća v kakem laškem(!!) mestu v Avstriji. Čudna do-mišlija Lahov, ki že mislijo, da je v Avstriji že več Laških mest, ko ves drugi svet še za eno ne vé! Se bolj čudno pa je to, da se je ta — recimo naravnost — pre dr zna ali pa popolno nevednost v sedanjih raz- merah kazajoča prošnja izročila Tržaškemu deželnemu odboru z nalogom: poslati jo ministerstvu nauka. Mi pa mislimo, da se bo ministerstvo še manj oziralo na-njo, kakor se ozira na željo Slovencev po lastnem vseuči-lišči. Zavzeti pa se mora člověk, da Tržaški poslanci, kar je lahonskih , se sami strinjajo s prošnjo dijakov, *) V „Novičarji" v posl. štev. „Nov", od 5. t. m. se čudite, da je naš glavar letošnje zborovanje proglasil za poslednje te zborne dobe. To se razume samo po sebi. L. 1870, julija meseca, so bile volitve; letošnjega julija iztece tedaj šestletna doba. Da letos zborovanja več ne bo, je gotovo. Pis. ker jo po deželnem odboru pošljejo na Dunaj Drug važna dogodba v predzadnji seji je sklep, po katerem se ima lep kos okolice vtelesiti meatu. Po tem sklep veliko okoličanov, ki zdaj volij bi sami bilo vvrstenih v tretji mestni volilni d > bi jih prvikrat na zborniški oder stopil. Strastno je ta „viteški" poslanec spodbijal odsekov predlog, ocitaje, kako se oddajajo deželne službe v naši deželi (se vé da je pri to, kako je on priplezal v za-se poslance, tem pi. Fran zel mislil na lahonski element vdušil. Razen tega jih zadene, če se državni službi do města okraj nega giavarja), j*1 Je > da mejniki prestavijo, vžitninski dávek, kakor je v městu, bi imé „okoličani" zgi šeani" in „kmetje" in od s ) Mesto bi pridobilo 798 ker bili bi le ,,me- 776 vedó, kaj to, na njegovi strani davkoplačniki sedé povdar- } ki ? meščanskih in 22 kmetiških se pravi, ciavke plačevati; skliceval se je na da je zbornica pred nekimi dnevi plačo zboljšala muzejskemu kustozu, o petletnici pa takrat ni bilo go- načrta Je ? v teh biva 23.694 preb meščanov in 368 kmetov. Zunaj mesta ostane kakor je razvidno iz vorjenja, a vendar je majhen razloček med muzejskim namreč 23.326 kustozom in vodji vinorejske šole; konečno je nasve- toval } naj se Dolenčeva prošnja odbije. Mat ej še 2424 bis ali 20.102 „kmetov". Mesto dobi na ta na- L a vr e n či č je krepko zavračal preďgovornika Frànzlna čin iz okolice 232 jih ostane še 1917 > unaj mesta Zoper ta klep sicer poslan KM JU t« u MI » a. v u v » w uiv^u^ uu n Muât ^/ivu^u vuiiiiaa r i aufiiuaj kmefcih" rekoč, da je Slapska šola velika dobrota; stan vodjev Na ber g oj vložil v imenu svojih tovarišev protest > al Je . reči ? težak, ker ima šola mnogo protivnikov, mora se pa y kakor daj veter piha, utegne ministerst da je Dolenec odstrani! že mnogo nasprotnikov ; dar-le čudno je, da se nasprotna stranka ustavlja stalnemu na- pritrditi mu sklenjeno. S peto sej bilo letosnje zborovanje meščenju tega učitelja, med tem, ko se vendar še uČi- Dezelni zbor Kranjsku 10. seji dne aprila so se izročile mnogotere telji na ljudskih šolah stalno namestujejo ; konečno je govornik dokazal, da vitez F rán z 1 nikakor ne pozná razmer te šole, če trdi, da je ta sola samo za Notranjce, kar pa ni istina, ker v to šolo hodijo tudi Dolenci in peticije dotičnim odsekom, zlasti pritožba obcin Torn išelj in druzih o previsoki mitnini na Ižanski mit- teh še več nego Vipavcev. Dr. Z a r n i k kot poro- čevalec, je v dolzem govoru raznotere pobijal ugovore nici prošnja občin Zagorje za združenje v eno občino, pritožba občine na Vačah gledé razdelitve ceste, prošnja delà Ice v Ljubljan- Režiše in Kotredež pl.Frànzina. Ko bi bii on — je rekel takrat, ko Ie bila plača muzejskoga kustosa Dežmana na dnevnem redu, govoril o varćnosti, rekel bi, no, ta gospod je skih za ugodno rešitev peticije Ljubljanskih obrtnikov, pravičen, njemu je v resnici mar za korist davkoplače-prošnja mnogoterih hišnih posestnikov, obrt- valcev; al takrat o tem ni zinil besedice, danes pa ko nikov in kupčev za preklic prepovedanega pred-kupa ob tržnih dnevih v Ljubljani in za odpravo re- gré za narodno šolo > Je Sparsamkeit am Platze". žije pri vojaških oddelkih. Potrdili so se računski sklepi Raziagaje razmere Slapské šole ter kmetijskih šol sploh objavi! je poročevalec oni ministerski ukaz, po katerem ustanovnih se državna podpora daje takim kmetijskim šolam zakladov za 1875. sklep normalno-šolskega zaklada za l U S 1 bUltipi USiaiiOVUlJLi v^««. . ««« r ^^r " UHJV auiuujoaim O^AOILLI, Potrdil se je dalje računski kjer so učitelji stalno nameščeni (toraj se je „admi- ■ 1 1 OP7r nistrationstalent" ^---- ----1 „ ------- 1875. cisto nevednega pokazal o pomenu (Dohodki 182.789 gold. 58 kr., stroški 181.451 gold, tega ministerskega ukaza). Ce hočemo vzdržati Slapsko šolo oziroma pridržati državno podporo za-njo, 10 kr. blagajniški ostanek 1338 gold. 477 kr. ». ^v/iu. j. • l r - _ r Potrdili so se računski primorani smo, učitelja nastaviti stalno. dokaz stanje glavnice 84.187 gld) sklepi za leto 1875 d e ž e 1 n e g a zaklada, potem tega, kako so uradniki naše vlade v protislovji z vlado bolnišnega, porodišnega, naj denišnega, no- samo, prebral je potem poročevalec nekatere točke na- UUlulblJC^aj p ui vj^iou^^rtj uuuiouu^a^ vj- -----7 I-------J l----------— ^ ^^ rišnega, delalničnega, gledišnega, deželno- vedenega ukaza. Pl. Vesteneck je sam rekel — nada- kulturnega ter zaklada deželne sadje-invino ljuje dr. Žarnik da Slapska šola mora prenehati, rejske šole in norišno-stavbenega zaklada, ako ustanovimo kmetijsko solo na Dolenskem; takrat J ^ ^ ^ _ ^ ^ ^ ^ ^ I I • 1 * i + • kr., stroški 688.766 gold. Stan premoženja koncem leta 1875, in sicer (Dohodki 745.962 gold. 41/ 73!/n kr. pa f ko smo obravnavali Dolensko šolo, je njegova j çp JLJfc 4 « K/ V M 4 w m m m v/ M Gotovina 80.909 gold. stranka trdila, kmetijske šole na Dolenskem ni treba; i 2 kr. > nominalni vrednosti 1 milijon 32.436 gold. 15 kr. aktivni kapital v po takem no be ne šole ni treba. ___I J 1 C. !______r/Qior> 1 TTfïrtPnrn wi+O'za PrQnr7Í«o /-l« tem grmu tiči xwj.., pO —j - - - - o - - -----------------; — —- v vrednost po- sedé davkoplačevalci, odgovori dr. Zarnik X- 1 + • li i mm zajec Ugovoru viteza Franzlna, da na njegovi strani kurzni vrednosti 738.719 gold. i 2 kr. ? sestev ter inventara 448.540 gold. 34 kr., skupni stan rodni strani sedí poslanec, ki ? da na na- sam za se in za svojo premoženja toraj 1 milijon in 561.885 gold. 57!/2 kr., oziroma po odbitku pasivnih zastankov 180.997 gold. 71 kr., konečno čisto premoženje 1 milijon 380.887 odgovarjati, tirmo plačuje več davka, nego vsa nasprotna stranka, dostávši, da je sicer neugodno in neprijetno takim rečem ker Je bil provociran, moral je tudi to gold. 86 kr.). Pri tej priliki je deželni zbor sklenil, omeniti. Jako žal je govorniku, da je vitez Franzl naj se obresti iz zasebnih dolžnih pišem v korist do- muzej skega kustoza primerjal vodji Slapské šole; tičnih zakladov povikšajo na 6%. — Potrdil se je tudi al provociran^odgovoril je tudi na to. Po mojem mnenji računski sklep zemlj iško-odveznega zaklada pravi dr. Zarnik Dolenec za svoje službovanje za leto 1875. (Dohodki 792.997 gold. 56% kr., stroški zasluži petkrat toliko kakor muzejski kustos; taka služba 727.910 gold. 94 kr., presežek 65.086 gold. 62V« kr., je za kakega penzijoniranega profesorja. In kakošen je % u % jl\j guiu« t;ic tv i • ^ uoc^ca ^uiu. (> rvi • ^ j-----„O ^^^j ~ aktivne tirjatve 6 milijonov in 894.743 gold. 94 kr., muzej! Cez 20 let sem ga unidan zopet videi, a reči y > pasivne tirjatve 8 milijonov in 543.925 gold. 3l/,2 kr. čisti nepokriti dolg koncem 1875. leta 1 milijon 649.181 gold. 9% kr.). da mizerabel je vse moram, vredno, da se ogleduje. kar je tam , in ni skoraj specijalni debati se oglasi Dež m an ter govori „pro domo sua" sklenivši govor, Potem je prišlo na vrsto poročilo finančnega odseka da njemu ne gre za živio-klice, ampak da delà na tihem 3Šnji Rih. Dolenca. vodje in prveza učitelja vi- za deželo, potomci pa bodo sodili, kdo je več storil za Je vec storil o prošnji Rih. Dolenca, vodje in prvega učitelja vi- za deželo, potomci pa bodo sodili norejske šole na Slapu^ za definitivno službo. Po- narod, on in njegova stranka, ali pa tišti, ki se zovejo ročevalec temu predmetu je bil dr. Zarnik ki Je v odsekovem imenu predlagal : naj se Dolenčeva služba narodnjaki. (Veselost.) vrne Dežmana rekši, da Poročevalec dr. Zarnik za- to, kar je on (Zarnik) govoril izreče za stalno (definitivno). liko dal, da je vitez Franzl (Vesteneck) Ta predlog je pri- ne veljá Dežmanu, ampak službi, katero on zavzema; y ki je pri Če Dežman pravi, da na živio-klice in enake i v* i.i . i • v i i^t i • _ ___ tr___ reči me tr___r_____ u tag pušelci skem vrtu ! rad je tam pobiral vence, bil je neki ves obsut s uprl, na drobno razlagaje krivico , ki se v tem obziru se vé da. takrat y Je bil v zavetji i v klošter- godi Hoteški občini ter predlagai naj se z ozirom na Potem se je glasovalo o odsekovem pravično pritožbo ta rec še enkrat izroci deželnemu od-predlogu, ki je obveljal, nasvèt pl. Fránzlna pa zavrgel. boru v skrbno preiskavo. Dežman in dr. pl. Schrey Porocilo o deželno-kulturnem delovanji od spodbijala staTavčarjev nasvèt, ki pa je vendar marca do konca decembra leta 1875 dalo je baronu obveljal pri glasovanji. Apfaltrernu priliko, po svoji strastni navadi zopet udrihati po deželnem odboru se vé da samo zavoljo tega, ker je vecina deželnega odbora narodna. Kako neopravičeni in krivični so bili ti napadi barona Apfaltrerna, je deželni glavar vitez Kaltenegger san? ter prav na drobno dokazal ; zato ni treba kaj več o Nasi dopisi. žeftt tem govoriti. — Predlog viteza Fránzlna, naj deželni ugod odbor vse svoje predloge vprihodnje pripravi tako Ogersko. Iz B da \y ^ ^ Vâ ' « * V J V/ jv'Jl V. VHU^W T J/IIUWVIUJV |.M 1 1 C\ > i UU jih bode deželnemu zboru předložil že v 1. seji, je pač nje nastopi ozimini, sècu ter . apr. pri nas prav p Km vrem po sv. Jo- , jako Pšenica w w JeJ po «gaj bno pa se odíikujeta oves in ogrci ecmen ni bilo povod i hroáčev), Po Po poroci! m- obveljal, al Dežmanu je razložil, da bode to deželnemu ženirja županije Temeške gosp. Czeipek ) ki je z od odbora jako težavno , ker ni od druzih uradov odvisno, kdaj je kak predlog za de- Gledé nove mere je deželni zbor naprositi , naj ona njega, ampak tudi nadžupanom obiskaval Podonavske kraj dinj bila, e povoje 33.000 oralov obdelanih zemljišč pod vodo želni zbor gotov. sta be več naročil deželnemu odboru v lado Torontalsk pa popi zem ! j bilo v parni ukrene, da bode, kakor došle Avstrijsko vedro, tako odsle pol hektolitra najmanje, kar se v trgovini z Hrvaško. Iz K 1 vinom na debelo prodajati sme. Dalje je dobil deželni odbor nalog, na to delati, da se plače v an je obči liski h přiklad, katere znašajo visok odstotek (procent), cej 03tane; kak mlad. Je sed toplo prila Ce j bo m eli gradi so manj trpeli po hud zimi > kor smo se bali razdeli na kolikor mogoče dolgo dobo, — prihodnjemu deželnemu zboru predložiti izkaz vseh obČinskih in o k r a j n i h přiklad, — isto tako izkaz oseb, ki so bile oskrbovane v deželnih dobrodelnih zavodih, s poprečnimi stroški vred; dalje je dobil deželni odbor nalog, naj ukaže županstvom , da strogo ostro nadzorujejo take krčme, kjer se žganje toči, St kodo trp Trsta 13 maje r, oziromma pa vřeme tako kratko spo- dolgi i pre- ín aspro Kupčij ni nic. prii Preu gospod biskup vračajoč se po daljnem bivanji v Italij d u k s katerim je zavode. Zdravje ljublj precastitega gosp zopet na svoj dom, šel je na svojem poti Trst ter obiskal b r i 1 o druge skega idan skozi škofa ogledal Tržaške humaniterne in národa jugoslaven- brž pre- takim krčmarjem, ki do tega nimajo pravice povedati prodajo in jih ovaditi gosposkam ; vrh tega naj deželni odbor prosi vlado, da bi ukazala c. kr. bilo mnogo mnog doma deti prav dobro. Bog nam ga ohra se let (tov ej kug ) ki se je nena- prikaz goveda v y k vaséh okolice niso sama pogin je y konec komisij ium-dala okraj nim glavarstvom, naj tudi ona po osobah za javno varnost pripomorejo županstvom, in dovoljenja za pobit Go i 16 žganjarije prav redko dajo. Poročilo o najdbah spet apr I kaj novega prine Pr i sv. i^naci]i éliki petek nam je na Travniku stavb na koléh na Ljubi jánském močvirji je deželni zbor vzel na znanje in priporočal deželnemu odboru tudi dalje obraćati pozornost na to reč in jo podpirati. Po nasvetu deželnega odbora so se dovolile sledeče občinske přiklade : občini Radeče 35 odstotkov na vse smo slisali n a k yy poslednjih besedi Kristusovih est laudanda Mercadente >iuntasvi Ut desint lahko rečemo yy t kinj Kolikor premore y ka s*, tamen * se tiče m pevcev m pev storil je dotični pevski zbor prav dobro. Drug nepoarednje davke za leto 1876, občini Mokronog 40 vprašanje pa je, ali so take „produk za k od bíotkov ua vse> neposrednje davke za leto 1876 r • r r • r\ t i • fT . ^ ) ob- podobne sam imam v tacih rečéh tenak čut in cinam vasém o nj a v a y y Sent-Lambert in H o teč oziroma sluh y gov sem pa tud z razumnimi in nepristran Spodnji Log, Lese in Ribče 33 skimi pevovodji in pěvci Nekateri so mi kl y C u, !ó 1876 1 w • obcím odstotkov na vse neposrednje davke za Stu rij a 30 odstotkov na vžitnin od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa za podobna za cerkev Mercadante ni drug 1876 občini Kranjska gora 45 odstotkov na vse neposrednje davke za leto 1876. rano y pa na meni y da pr. za ,, Ci bi! cat to pri stoj kompozicija JH za katero dvo y Da bile M dante yy poslednje besedekfc p P reči, marvec se ne dá tajiti d kateri smemo in mnogi Dovolil je potem deželni zbor sledeče podpore : napev prav podpiralnemu društvu dijakov v Novem mestu 200 gid. plošni vtis ta y za leto 1877; Marku Slancu, živino-zdravniškemu Goto učencu 50 gold, enkrat za vselej, slikarju Janezu Su- je y da ; uoi lajiti^ u u c U^^MÍVI * b bni in tekstu primerni, vendar pa je a kompozicija preveč po operi diši italijanski s&ladatelji_ niso pode ~~ naj res dováli cerkvenega duhá svojih prednikov. Tuđi bicu 250 gold, za leto 1877, slikarju Šimnu Ogrinu nobniši med njimi ne ćutijo razločka med zdihovanjem 100 gold, za leto 1876, 200 gold, za leto 1877, slikarci zaljublj yy pod nom zdihljeji bogoljubnega srcá t Idi Kun 1 ovi 200 gold, za leto 1877, podpiralni za- med prisiljeno sentimentalnostj in ljubeznijo Boga logi slovanskih vseučilišcnih dijakov v Gradcu 100 gld. o za leto 1877. Prošnja občin Poštenje, Merčeje in Topole c za združitev veno samostojno občino se je kov in sklenitev v napevih izročila deželnemu odboru v rešitev ; pritožba župan- Človeka — umirajočega na križi. Lah ne more biti brez pere , brez gledišča — tedaj tudi ne brez takih ovin- v katerih ne bi šio za okraja Kočevskega, v neki cestni stvaiz Srednjevasi, zadevi se ni uslišala, projmja nekaterih posestnikov ob- v 1 u oair/Uiicv v uopcviu ^ > nan^iiu "w w fekt" in za konečno obligatno ploskanj ^ — 1— 1___* i! y___ _ ^ I ! ! ^ ^ ^ ^ W T-? An Al ć n Ir I n rl Karakteristi dand to za italijanske „cerkvene" skladbe je > 0 • • 1 1 • V V • f • y da se čine Poljanske poleg Škofje Loke za novo razdelitev tej moderni prikazni okrajnih cest se pa je izročila deželnemu odboru v re- vilk No r* „iwviv, popi -----^ likonočne nedelje. Samo to naj se dodam o v gle di šči h O lahko ne vem koliko šte nočem si pokvariti današnj šitev. O pritožbi občine H o teč zavolj razdnlitve okrajnih cest je gospodarski odsek nasvetoval, y da ne íe naj se ne Lahi I • v » vslisi y a poslanec Tavčar se je temu nasvetu krepko 1 r vr • disce y spreo temveč išče v cerkev in cerkev v e pri Slovenci h se neko enako na 127 in eravanie - uc&a vcotuu J oc »g u« --c% I^J ^qui u^uiu puujcuu ti iiv^u j a i jg a svoja ušesa sem slišal, ko je nek saljivec enkrat v neki prodaj. Odbor stori to v tukajšnjem nezaveâtno se ve da zapazuje Na rejcem dobro potrj t ki za nizko ceno na glas z do čitalnici (ko se je nekaj neprimerno pelo) okoli stojećim stavkom, naj se do omenjene gospé obrne, kdor izvrstne ___i__i . u ^ i i— : i. ^ i 1 rr « v, ,, ™ ^ « ™ ^ << —odb— ~ u ~ j __ :__ rekel: ,,Pok le kni te! zdaj bo „Tantum ergo triice potřebuj prosnj za vi no- In dobro jo je mož zadei. Se bolje pa jo zadenem jaz, rej ce v prihodnjo jesen v Marib hod družba kme če trdim , da se po mnozih slovenskih cerkvah najča- tijska dotičnemu odboru naznaniia mnogo gospodo stitljivšemu tekstu (,. Tantum ergo (i prikladajo na- » se povabijo v imenovani pevi, ki bi bili na plesišči veliko pristojniši, nego v župnika Porent To so moja velikonoóna premišlje- ceno njegove knj y naj vezi. božj i vanja. liko duhá tlači tovo reaniČno. y N , ki shod. — Po želji gospoda družba kmetijska določila K r a nj s k panj", ki Znabiti, da mi deževno vreme kolikor to- jo on ima na prodaj, je odbor ceno postavil na 15 kr y ali jedro tega, kar sem pisal, je go- misleč } Gorici 17. aprila. mnogo kup nizka ta cena bode dobri knj knjigarja, ki jo bode prodajal přivábila Dne 14. t. m. se je zgodila pa gosp. župnik si sam izbra! y naj bi v bližnji e v m i (un kraj Soškega mostaj grozna ne- sreća. baron Teufenbachovi hisi stanuje neka baro- iz Podjele vega uda družbe kmetijske gosp Ker se pritožba mar M a tij St ema novka Witshof z Ducaja Ko je hotela zjutraj v z mnogimi drugimi pritožbami, ki so o mašini kavo variti, razlila je spirita po obleki; in ko došle kmetijski družbi marném pokončevanji gosenic in h y bor se obrnil za pomoč do je hotela spirit v mašini z netiinim klinčfcom užgati, sl. deželnega odbora in do si. deželne vlade. D štrkne ji iskra na krilo, katero se ji zdajci vname. Vsa odbor je že přetekli teden razposlal dotično okrožnicc Zav nove ude so bili v tej sej prestrašena kliče ljudi na pomoč, teče jim naproti * - « d « « * 4 A 4 % I i > a vsem županstvom predno je utegnil kdo priti, jej je vsa oblekana životu sprejeti gospodje: Simon zgorela in bila je po vsem telesu grozovitno opečena " S ar n a g 1, c. kr gozdni nad Na veliko noć zjutraj je menda po nepopisljivih bole- strator na Koroški Beli Činah umrla. sestnik na Vrhniki. k na Kranjskem, Anton Masteřij, farni admini ) in pa Ja Ob y po Bohinjskc Bistrice 16. aprila. (Presrcno zahvalo) — (Iz seje deželnega odbora 14. aprila.) Imenovanju izreka tukajšnji krajni šolski svèt sl. kmetijski družbi učitelja M. Japeljna iz Logatca za učitelja v Šenčurji Kranjski za podeljenih 50 gold, podpore šoiskega vrta. Pl Kranj deželni odbor pritrdil Ministerst za Dobil se je tik šole primeren prostor, ki je že tudi z nauk in bogočastj se mnogovrstnimi semeni preskrbljen. Mladih dreves bo podp izrekla zahvala za 800 gold zkopavanje ostankov stavb na koléh Zu nekaj že letos nasajenih v korist vsi občini. imenu krajnega šoiskega sveta France Mencinger. panstvu občine Bos ta nj ske se je dovolilo pobiranj 20 o/ o přiklade na direktne davke (D Lesee na Gorenskem 18. apr. A. (Zivinski sejm)} odbornik „Matice slovenske Janez Sust), škofijski kancelar v Trstu, in y katerega smo dane3 imeli, je bil od prodajalcev in kupčev posebno dobro obiskan in pričakovanje, v zadnjih Novicah" izrečeno , se je popolnoma vresničilo. Steli postal častni korar (Denarno-pomoćna obrtnijska družba) dne t. m. svoj letni zbor. Društveni mela Hor ak zbor čel odj gosp z ogovorom, v katerem je druž smo oOO goved , okoli 100 kónj , mnogo koštrunov in benikom razložil denarni stan tega, že 20 let obstoj jarčev. Prepričane bodo zdaj gotovo tudi druge občine, katerih Leški sejmi niso ravno razveselili, da so Leščani vati, kajt čega društva. Stan njegov se sme res ugode imeno bilo preteklo leto prometa za 351.810 gld. na korist svojo pa tudi druzih občin dělali, ko so se med 334 družbeniki, katerim se je bilo na posodo dalo potegovali za tukajšnje sejme, kateri bodo brž ko ne 172.785 gold., posojíl pa podaljšaio za 179.025 gold kmalu obče znani in imenitni postali. Ljubljane. 7 Posojila so se daj seji družbe kmetijske 2. dne t. m.) preteklo leto a čalo po po od sto. Družbenikom je za odstotkov dobička so se med drugimi obravnavaie sledeče stvari SI. mi- nisterstvo kmetijstva je vsled skušinj na semenskem m poskuševališču v Tarandu naročilo družbi kmetijski, naj opomni kmetovalce, da vsako detelj no seme dobro sklenil zaklad pa je lánsko leto se od 11.229 gold. 23 kr reservini y ogledajo, predno ga kupijo, da se ne ogoljufajo s pri- ki je ravnokar do na 12.383 gold. 92 ki (Naznanilo in vabilo. *) Odbor čitalnice naše je čast slavnému historiografu dr. Palackému, mesanim uumm pooivum, i je v jji^uvi^au i> be sedanje tukajšnje c. kr. vo- » Pis kar različne kmetijske predmete letos učili y dodalo je ministerstvo le še to željo, naj bi kdo omenjenih go- štita možu ti zimske saisone nego s to , daTje dovršil zgo nasa res ne more častnei ^^m4 j skle ..besedo , spodov potnih učiteljev dovzel tudi nauk o sadje- in vinoreji. — Na dopis sl. deželne vlade, naj družba kmetijska izreče svoje mnenje o tem kor V se Opomniti navada Silvestrov večer. y da bo ta „beseda" taka, s katero če-njigo Evropejske ka- ali naj se na- prošeni 4 sejmi dovolili v Semiču, je odbor soglasno sklenil odgovoriti, da se iz kmetijskega ozira toplo priporoča dovoljenje naprošenih sejmov. — Po želji gospé (Za nagrobni spominek gosp. Lovro Pintarja), župnika in deželnega poslanca, so gospodje deželni po- * Sl. vredništva druzih slovenskih časnikov se vljudno Orlove v Ljubljani je sklenil odbor priporočiti lano- prosijo, v svojih listih priobciti to naznanilo. slanci pred razhodom letošnjim darovali sledeče doneske : jako težaven grof Barbo gold., dr. Jan. Bleiweis Gra8selli 2 gold., Franc Kramar gold. gold. y Peter y y Martin Kra- more dopustiti, ua ui sc zivsuija Daioz; še h uja bremena; nasproti pa so Magj i n « ^ AJ vs rv ^ I _ ____JI • • ! rT i kajt da ministerstvo Dunajsko nikakor ne se Avstrija naložila od Magj marie gold. gold. y Franc Kotnik 9 Matěj Lavrenčic * gold., cumula v sv^v*., uuotujjiti, jílu Qo speče one pogače, fc Primož Pakiž 2 gold., dr. Josip pričakujejo; ce pa Tiszovo ministerstvo gold. y Peter Kozler tako Janez Murnik gold. Adolf Obreza gold. . . , - . ^ ___pih- njeni od personalne unije, da njih Koloman Tisza mora dstopiti, ako jim ne speče one pogače, ki jo od njega y Poklukar 5 gold., Luka Robic gold. > Karol Rudež gold. ) Mihael Tavčar Josip Zagorec ^ , - Kaltenegger, dež. glavar 10 gold., grof Thurn skupaj 71 gold. gold. gold. y Janez Toman dr. Zarnik gold. gold. } utegne na Ogerskem zdivjati furija revolucij zdaj že sama „Nova Presse"' — --1-- odstop y dr. vitez gold. Zato vsa iz sebe pa je y Letošnje zime ni konca ne kraja; v četrtek zarad ustaje na Turškem , ona Rusiji, gre na Turško, ona noče, da u O^/UC , kjlíc polna sumnj ona divjá proti ona ne veruje vec Nemćiji, ona noče, da Avstrij Srbija ide na Turško, daj Avstrija neutralna; na kratko rečeno : ona ne vé, kam bi nam je nasulo zopet snega skoro za čevel) na debelo, djala Andrassy-a samega. In Andrassy-ev duh vlada* v pa tudi od druzih krajev se isto sliši. Marseillu na Kolomanu 1 politiki njegovi na Ogerskem Franco8kem ie tudi přetekli teden sněžilo kakor pozimi Andrassyeva politika na Turškem ie Avstrii 1 , _ o _____„0 Qe u;_______1 _ : i n i ' , J y in in toplota v 3 dneh se premenila za 15 stopinj je smo zdaj rako pnpe ni ga skoro več časnika resnicen stari pregovor : „Sv. Jurija luža, sv. Petra Avstriji, ki bi hvalil Andrassyevo politiko notranj U rranfí ar- r» ri r» A W n v» t.î Hnhrp. lftt.inp». vrianin Ubog^ A*7of*.iio! susa ) imamo vendar pričakovati dobre letine. (0 slovenski igri), ki se je velikonoční pone- » A . % A A ^ . « A • * I malo vnanj in Avstrij deljek prikradla na tukajsnji gledališki oder, klub* i Česko. Iz Prag 23 t. m. napravi besedí. Gosp. Kocelj, ki je to igro prevodil si za je ravno^končal & « t « a 1 ft j j • « svojo benefico --— — o í-u.í ilti^lci v 1 y . slavnostni banket na čast dr. Palackém Česky OVUJV UCUCliW , je ,----,,----O---------------, an^Vl V t da s tem „Kirchenfelderjem" ne bo šio gladko; zato ga skih stanov spisavati začel * ___1__l.'l _____! JI ^ t-r m I i'U Hn ni a a non fom nTn o I n tti fi r) ArrvriJ^rkTT 1 ^ o, X ^ sam čutil da ni ,,nase gore list" j ^ „Dějiny u ai una, oesj naroda Ceskega) , katero je leta 1831 oda Ceskeho 7 ki in (zgodovmo po naročilu Ce Matica česká je ogladil s pridevkom yy vrli - O--------" » T ZJCAjVV\_/A• - „lTJ.atiVJČt UCSi^čt" pa je, da bi se nad tem pfar- slaviti dovršitev klasičnega delà, po slikarju L. Schmidtu ) e rerjem nihče ne pohujšai. Temveč pa se moramo zato napraviti dala sliko slavnega zgodop čuditi, da je eksoticno koprivo preselil na. na a a do- maća gorenska tla!! V imenu našega ljudstva ___________0 i.« __ ___1 ; A « 1, gold ? kateri Je Da moramo protestovati, da se ta igra zove naša „ljudska" 10 ti 1 strupeni igra. Če hočete, da narodno naše gledališče ostane hiša res ni b lep reci na svetu ki bi - ^ic o » m ui se je ne un protoikov, kažejo nam sledeče vr- bi! stiče v 104. listu Pražke „Politike ------, --------- 4 ----- . .....- ki jih za pošteno razveseljevanje in omikališče ljudstva, pustite jeziku od besede do besede priobčimo tako v izvirnem Francozom in Nemcem one igre, katere stvari sedanji eeče: ,,2lbf ertigung. Srgenb se cas ^«o, ki se povsod v škandalih najraji giblje, in ne pre- gemađ)t, ber nuu von 91er 3U teiegrapçtren, fcte zirajte tega, da tudi poštene rodovine nemškega občin- ma^rifc^4iût)if^en Sifcgeorbneten fatten bie SJet^eiíiguna an ber gr sJ3r bummer 3unge bat fid) ben t>on ^ter ju teíegrapfyiren, bie stva dandanes ne jemljó svojih sinov in hčer več v gle- ^aíaď^geier abgeíefynt. 2)ie 9îebaftton beč genannten SíatteS dališče, dokler ne slišijo, da ni nevarnosti za pohujsaoje. Qtng bent fre[a$ten ($impel auf ben \?etnr. (Seífc^rer- Izobraženemu člověku so novo erne igre zgolj burke brez ftanblicfy ^at b ač geftfomité ben betreffenben ©affenjung škode, nevednemu občinstvu pa so šola pohujšanja. Ni feine 5l!tton tn etncjetceifyt; um jeboc^ beit íe^ten ^e|lt be§ vse za vsak želodec! Ce pa tudi kráh morale veljá gtoeifefê 3U bannen, fonftatiren mix, bag iaut komu za „napredek". no. notem pa ne prezrite brezdna, fomtté aertchteten ^ufcbrift hp« .ftprm T^r x^ujluu ^ , liv, potem pa ne prezrite brezdna, fomité geridjteten §errn uv. prazar |etn unD kamor ljudstvo tirate. Pravo je že izustil Iffland rekši: nod^ me^rerer anberer ma^rtfd^flaDifc^er Sanbtagêabgecrbneten Cerkvene reci naj ne pridejo na oder gledališki; ce grfđjeinen betin geftbanřeí tit ítáere 5íuéřiát aefteUt „ X_______« \7 r„ _____ r . -yv o, • , ^ražáf ba^ fÇeft- unb pa pride ženska, ne pride naj naga nedeljo se Iz Turskega boj Stanj postalo je bolj kri bo na korist pridnega in umnega igralca gosp. Franjo tično, nego je bilo kdaj, na pomirjenie brez boi __r7___„„ or\ AAA —U« /— r>____•• •r J iJ . i . . J igra Schmidta kazala nemški „Kanonenfutter"). hišo. Zmota za 30.000 gold. ni CA 1 O o. /< Ju- je T; Igrale c (po več misliti. Bosnije severni in zapadni del sta skoro otovo zasluži polno vsa v orožji zoper Turke, četa ustajnikov je narastla tyh/ucA / ralec gotovo zasluzi po ?—i > *•■ * že na več od 10.000 mož Herceg pa so daj hudi boji, ker so 15. t. m. močne čete ustajnikov na- Novićar iz domaćih in ptujih dežel. padle Trebinj m zdaj askokujejo mesto. Pri Gačkem so Iz Dunaj Iz vseh iko je razvidno, da v tacih stiskah in zadregah Avstrij kakor sedaj. Na eni strani razp še nikdar ni bila, med Ogerskimi in kamor se je podal Turšk oddelek iz Trebinj najnovejših poročilih ustajniki dosegli veliko zmago Avstrijskemu konsulu so v Belemgradu napravili mačj večernico. > po Dunajskimi ministri tak , da ni videti povoljne sprave, na drugi strani pa Turško vprašanj do dne silnejše prihaja. Da vsega tega dua li zem kriv, to vidijo zdaj celó tišti, ki so Deaka kot malika molili, ne spoznavši ki od dne nesrecni Žitna cena j da magjarizem tira Avstrij v pogubo v Ljubljaiii 15. aprila 1876. Hektoliter v nov. denarii: paenice domače 8 fl. 30. Ogerski ministri SO 15. dne t. m. 9 a. 23. — turšiee 4 fl. 88. soráice 6 ti. 77. — rzi 5 fl. 37. D___1___X*. Li :..x______ a a 00 __ .. a a 00 r. a i ______ bnnaska pustili Dunaj. Po poročilu „Budapešt. Corr." sta pred jecmena 4 fl. 22. — prosa 4 fl. 22. — ajde 5 fl. 4. — ovtia 3 fl odhodom Ogerskih ministrov ka ministerstev 0 stanj v Pest obá predsed obravnav imela poro 74. Krom pir 3 fl. 10 kr. 100 kilogramov. čati cesarju, in kakor „Pester Lloyd < pise y so vse ob ravnave dozdaj še brez peh ostale. Vsako minister Kursi na Dunaji 18. aprila. stvo zmirom ,1 trdi in ne za pičico ne odstop od svojega stališča. In tako pričakuje se sklep 0 teh zadregah od skupnega zborovanja oběh ministerstev pod predsedstvom Njegovega Veličanstva cesarja. Sklep bo 5°/p metaliki 68 fl. 70 kr. Narodno posojilo 73 fl. 75 kr. Ažijo 3rebra 104 fl. 20 kr Napoleondori 9 fl. 18 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba : Jožeť Biazilikovib dediceY v Ljubljani.