List 26. Tečaj XXXVI. «i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po poŠti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. O b S e g: Dobro pleme — živinoreji velik dobiček. — Odprto pismo družbe kmetijske Kranjske planinarjem v Bohinji in Tominu o umnem mlekarstvu in sirarstvu. — Še enkrat: Ali so kamniti tabernakelj ni dobri ali ne? —Storžič. — Na Pehlicah. (Dal.) — Iz govora dr. Vošnjaka v shodu slovenskih volileev v Žavcu. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Dobro pleme — velik dobiček. Pogovor nekaterih gospodarjev z učiteljem na kmetih. Spomlad nam je letos mila bila; izrastlo nam je mnogo sena, ugodno vreme pa nam je pomoglo, da smo obilni pridelek srečno spravili domu. Živinici naši tedaj ne bode manjkalo dobre krme. Mislim, možje, da bi zdaj čas bil prevdariti: ali imamo za naše krave lepega in za pleme dobro pripravnega bika? Tako je izvedeni in za napredek kmetijstva vneti učitelj B. govoril gospodarjem, ki so okoli njega sedeli pod lipo. Ne moremo se pač hvaliti z grajščinskim bikom, pa še dobro, da tega imamo za 56 kravic naše vasi — odgovori na to eden izmed pričujočih gospodarjev. Na to poprime učitelj zopet besedo in pravi: Menim, da vam ni treba še le na dolgo in široko dokazovati, koliko je ležeče na dobrem biku, po katerem se veliko d£ zboljšati zärod, da pridejo veča, lepša in bolja teleta na svet. To gotovo veste vi tako dobro, kakor vem jaz. In le čuditi se je, da ne spoznavajo tacega dobička dandanes že vsi kmetovalci in da, če tudi imajo lepe krave, so zadovoljni z vsako bikovsko pokveko. Le zanikernost, kakor pri marsikaterih drugih reččb, je tudi tukaj kriva napčne živinoreje. O tem imate res prav, gospod učitelj, da dober in domačemu plemenu primerno velik bik nareja teleta, ki jih mesar za 5 in še več goldinarjev dražje plačuje, kakor drugav Tega sem se sam prepričal pri svojem bratrancu v S., kjer imajo bika, ki je bil predlanskim kupljen od družbe kmetijske. Očiten je res dobiček, Če ima gospodar kake 3 ali 4 krave, da si po takem leto in dan že precej pridobi pri teletih. Veseli me, da slišim take pametne besede med vami — reče učitelj. Jaz bi temu le še dodal to, da po slabih bikih več krav jalovih ostane, ali da jih morajo 4 ali 5krat k biku gnati, ki se po takem za Četrt leta kasneje ubrejijo , večkrat tudi z vrže j o, česar krivi so mnogokrat tudi biki. Pa tudi to ni izmišljena stvar, da krave po lepem teletu bolje molze j o kakor po revnem živinčetu. Ce je vse to res, kar nam pripovedujete — se oglasi drug gospodar — se kmetje pač s pametjo kregamo , da ne iščemo dobrih juncev. Le to je žaltova, da nimamo denarja si omisliti takega blagä! Kar eden ne zmore, jih zmore več skupaj — to je pač že znana stvar, in zato menda bode, kakor smo v „Novicah" brali, kmetijska družba prihodnjemu deželnemu zboru predložila nasvet, naj izdela postavo, po kateri naj se občinam naklada dolžnost, da si vsaka soseska omisli pripravnega junca ali po večem številu krav tudi več juncev za pleme. Prijatelj! tudi brez take postave, ki jo kmetijska družba namerava in katero imajo že v nekaterih drugih deželah — seže učitelj z besedo vmes — bi mogli pametni kmetovalci sami do dobrega bika za pleme priti, in to brez silnih stroškov. Naj vam to bolj na drobno razložim. Brez velicih stroškov, ki bi zadeli enega gospodarja, se dd dober bik kupiti tako, da tisti živinorejci, kateri imajo krave, po številu svojih krav zložijo za nakup bika potrebni denar. Ce je, na priliko, bik za pleme namenjen 50 kravam in ta bik veljä 150 gold., bi po takem en gospodar za vsako svojo kravo za nakup tega bika moral do n es ti 3 goldinarje. Ce pa bi bilo 80 krav (in to je najviše število krav za enega bika po umni živinoreji), znašalo bi plačilo za vsacega gospodarja še manj. Tako kupljenega bika prevzame eden izmed dotičnih sosedov v oskrbovanje, ali pa se vsi ti sodeležniki poredoma vrstijo v oskrbovanji. Da se tak plemenski bik dobro glešta in čedno drži, se ve da bi moralo veljati za glavno zapoved. Dalje bi moral vsak deležnik plemenskega bika po številu krav za krmo njegovo donašati potrebnega send in nekoliko ovsa. Za trud oskrbovanja in za steljo ostane gnoj tistemu, v čegar hlevu je bik. Da so nekdaj naši predniki po enega bika ali več bikov skup redili, to nam kaže še dandanes imč tacib senožet, ki so se imenovale bikov i ne (bikovne*). Ko pa se do-služeni plemenski bik prodd mesarju, se drug kupi namesti njega, topa, za kolikor več se je prodal kakor kupil, se razdeli med sodeležnike po številu krav. Po tej poti se dä. dober bik za celo sosesko skupaj omisliti in dober kup rediti. Lejte! saj je res to pametno — slišimo več gospodarjev reči. Kaj pa bodo zanikerneži rekli? — To ni za nas — se oglasi Burežev Jurij in gre v krčmo, kjer še tisti večer zapije pol tega, kar bi moral za bika doplačati, katerega bi soseščani skupaj imeli. *) To ime se je res še do današnjega dne ohranilo. Ce bi nam kdo, komur je kaj več o bikovinah znano ali kdor kaj več o njih pozvedeti more, kako je bila ta stvar vredjena, zelo bi nam vstregel s zgodovino te starodavne naprave. Vred. Odprto pismo družbe kmetijske Kranjske planinarjem v Bohinj i in Tominu o umnem mlekarstvu in sirarstvu. treb karat Družba kmetijska Kranjska Goriška ste za po poznale, da se nastavi popot či t mie in sirarstva f ki bi alogo imel, voditi in nad Tom f pa zorovati sirarske družbe v Bohinj i in tudi na drugih planinah Kranjskih in Goriških , če bi potreba bilo Ker Tomažu se jima je posrečilo, v Švicarji gosp. najti izvrstnega zvedenca v mlekarstvu in si- sl. Hiti rarstvu, ste se te družbi zediojeni obrnile do ministerstva kmetijstva s prošnjo, naj iz državne bla gaj ni deni za obe deželi skupaj blagovoli mu v gori nave- namen primerno plač dati ministerstvo vslišalo to prošnjo in od novega leta počenši do konca letošnjega leta je gosp. Hitz nastavljen za popotnega učitelja v mlekarstvu in sirarstvu za deželo Kranjsko in Goriško. Ce se bode ta nova naredba vspešno letos vršila, Je bljub ministerstvo tudi za prihodnje leto v ta konec državne podp Gosp Hit skušen mož in ves sposoben za mesto tacega učitelja; to ve družba kmetijska Kranjska in družba kmetijska Goriška. Da pa kakoršen koli učitelj more vspešno vati svoj poklic, treba je i da č 7 polno ki ga z ljem poslušajo in se radi ravnajo po podukih nj govib. Zato ste navedeni družbi kmetijski dobile ndlog, da gosp. Hitz a predstavite za učitelja gospodarjem oboj- er se ima mlekarstvo in sirarstvo na tako nih dežel stopinj 7 povzdigniti, da bode v prvi vrsti donašala do-tičnim gospodarjem samim veči dobiček, po tem pa tudi obema deželama po kupčiji z dobrim blagom (sirom) veliko korist. Da gospodarji poznajo delokrog gosp. Hitza in se vedejo proti njemu tako, da more on opravljati uči-teljstvo svoje z vspehom, ki ga ministerstvo kmetijstva pričakuje, zato jim v tem pismu razložimo vse, kar jim je vedeti potrebno o tej zadevi. Gosp. Hitz bo planinarjem (planšarjem) in njihovim učencem dajal dejanski (praktični) pa tudi, če treba, teoretični poduk v napravljanji mastnega in nemastnega 7 kako naj se delajo sira, surovega masla in ožemčiča. PoduČeval jih bode tudi o tem sirarski zapiski in računi. Prvomestnikom in drugim deležnikom sirarskih družeb bo dajal vodila in svete o napravi sirarskih družeb, in kako naj napravljajo družbene zapiske in račune. Podučeval jih bo o tem, kako se mleko preiskuj in kako naj se delaj in Gosp Hitz bo hodil od kraj dujejo sirarska poslopj rarske družbe: ob času v kraj 7 80 81- če je 5 ko Je planinah 7 bode 7 mogoče 7 vsaj krat med letom obiskal vsako planino in se tam po potrebi mudil stva Planšarji in učenci so v vsem, kar se tiče mlekar-dolžni ubogati naukaze gosp. Hitza Ce bi treba bilo ae bode gosp. Hit v^o ui Iioua UiIV , oc uuuc gvop. xx i c e» po ZlOljau UU&tt ( JTU LUOJILI LU1Ö1IU , KaieriU pa tUUl lUKOUJUr UC kmetijskih družeb podal tudi na druge planinske kraje vsilujem, sta pri njem glavna faktorja les in cink, ljah karstva in sirarstva 7 po Slovenski v kupčiji povzdigniti skega katerem se utegne tudi sir na veljavo Svajcar sira. Hvaležni pa morajo naši Kranjski gospodarji še posebno biti gospodu župniku Mesarju, katerega po pravici smemo imenovati očeta umnejsega mlekarstva in sirarstva na Kranjskem, ki je bil neutrudljiv posredovalec med našimi Bohinjsk;mi gospodarji in družbo kmetijsko Kranjsko. Po naročilu si. odbora družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 20. junija. Dr. Jan. Blei we is. Obrtnijske stvari. Še enkrat: ali so kamniti tabernakeljni dobri ali ne 9 (Poslano.) Kdor je moje „poslano" v 22. litu „Novic" Je bral, lahko je spoznal iz onih kratkih vrstic, če jih hotel prevdariti mirne krvi, edino le dober namen, varovati farna predstojnistva (zlasti naše dni, ko je za denar tako strašansko hudo) škode, ki jo je uzrokovala že marsikje naprava kamnitih tabernakeljnov. Omenil sem ondi izmed več mi znanih dokazov enega je pa po mojih mislih dosto jasno pričal o tem 7 7 ki kar sem govoril in svetoval. V „Slovencu" štev. 63. se nahaja pa zoper to „poslano" odgovor, ki poleg druzih.« sebi ne „ad rem << ima dovolj spadajoČih „stranskih mahljejev a V „Kdor molči, vščipljive „satire". pritrjuje', pravi naš slovenski pregovor; in akoravno v resnici ne rad, sem vendar v svoje opravičenje prisiljen, spregovoriti o tej zadevi še enkrat, in to tem več, ker pridigar neresnice pred svetom, in to po nedolžnem, ne ostanem ravno rad. Ker jega spisa noče ukazovati: t „Slovenčev" gosp. dopisnik proti sklepu svo-med drugim pravi, da farnim predstojništvom naj na lastno korist to opuste ali storč", rečem, da opuščati kamnitih tabernakeljnov tudi svetoval jaz nisem nikomur ukazoval, ampak sem, in tega tudi še danes ne preklicujem razložil bom v današnji obrambi svoji Zakaj ne f Kar je navedel gosp. dopisnik v svojem odgovoru o Benetkah polemiko a zarad tega se ne spuščam 77 7 On, kakor v nobeno ne poznam; toliko pa pravi, vendar vem, da Benetke poznä 7 jaz jih tam «.««j, naše cerkve pa tukaj, kj t C lli « U VJ E bernakeljni v Benetkah dobro sponašajo tem one (Benetke) so Če se kamniti ta- 1 našim cer- kvam se ni za las pomagano Tudi zarad kamnitih tabernakeljnov po I pav s ki dolini in po Krasu nočem oporekati. Mogoče, da je tako, kakor gosp. Gnj. trdi. Znano je namreč, da je tam (zlasti po Krasu) svet zarad podzemeljskih votlin nenavadno suh; morda so zarad tega tudi tam cerkve bolj suhe. Zvedel pa sem za gotovo • dveh cerkvah Ipavske doline, koliko nadlogo sta prizadjala tam kamnita tabernakeljna dotičnim duhovnikom in kako pogostno so morali obhajilne sv. hostije na novo posvečevati, ker so se jim prejšnje v ciboriju skup sprejemale. Tudi z tabernakeljnom malo dokazal. Vpra- v Alojznici mi je gosp. Gnj. šanje je namreč: je li taisti kamniten ali pa iz lesa in cinka? Po mojih mislih, katerih pa tudi nikomur ne Kranjske in Goriške dežele, na koncu leta pa bode kamen pa zanajna olepšava. Naj gosp. dopisnik družbi Kranjski in Goriški poročal o svojem delovanji, vzame Alojzniškemu in Horjulskemu tabernakeljnu iz Obe družbi kmetijski se nadjate, da bodo dotiČni njihvega osredka leseno cinkasto omarico, potem bode gospodarji radi poslušali nauke izvedenega moža in se govoril brž kot ne drugače in umel, kaj pomeni beseda na svoj lastno korist o tem hvaležni skazali mini- — —r-----v, .«v - ..„nepraktično". Usojam si pa tu omeniti , kar sem iz sterstvu kmetijstva, ki jim pošilja učitelja umnega mle- ust zanesljivega gospoda čul, da je tudi Horjulski ta 201 bernakelj delal zarad vlažnosti nekoliko Časa velike težave. Je li to popolno res, ne vem; če pa je, in če je še le vložena leseno cinkasta omarica vlažnost odstranila, vprašal bi: čemu je pač tega treba bilo? Pridno naj bi bili po nasvetu gosp. dopisnika okna odperali in cerkev prezračevali, in pomagano bi bilo, „tabernakelj bi se ne bil potil". Da vendar ne vstane zarad tega kakošna nova pravda, je ii Aiojzniški tabernakelj kamniten ali leseno-cinkast, naj obveljä prvo, — zahtevam pa za se vendar tudi pripoznanje, da je vnanja olepšava kamnitna. Menim, da se mi to ne bo ovrgo. Oglejmo si pa zdaj to olepšavo nekoliko bolj natančno. Ona je lepa^. včasih zelo lepa, zlasti če je dotični umetnik vzel za to večvr-sten lep kamen in ga znal združiti v soglasje (pa ne ma-žično, da se*prav razumemo); ona je mnogokrat zelo umetno izdelana, zato pa navadno tudi draga, večkrat jako draga — notranje vrednosti ali cene, pa nobene nima. Naj na pr. od kamnitega tabernakeljna vkruši ali odbije kdo , vzemimo , da le po nesreči aii nerednosti (kar je vse lahko mcgoče) kako tako olepšavo, kdo bo kaj za-njo dal? Doticno cerkveno predstojnistvo sme zadovoljno biti, če dobi človeka, ki mu bo to reč tako zopet nazaj prikital, da se bo stalno dobro držala. In ce se kak tak oddelček po nesreči celo še izgubi, je vprašanje, se bo li dobil vsak čas mojster, ki bo morda za dragi denar to reč zopet popraviti in z novo enako namestiti mogel? Takih okoljšin jaz zopet ne morem vvr8tevati praktičnim stvarem. O navedeni razsodbi rajnkega P. Ulrih Greiner-ja pa jaz rečem le toliko: Menim, da umem nemški, pa vsakdo, kdor prebere stavek: ,,Was Form und Materie anbelangt, mustergiltig", djal bo z menoj vred, da se tu med vrsticam se lahko marsikaj bere, in da „Form und Materie" pri vzvišenih namenih cerkvenega orodja, osobita pa tabernakeljna, še zdavnej ni vse. Z besedami na priliko „Unbedingt nach allen Seiten und in jeder Beziehung unübertrefflich" menim, da bi se bilo še dokaj več povedalo. — Ko bi bil jaz prijatelj javnih razkazovanj, citiral bi pa gosp. dopisniku lahko ravno zdaj na tem mestu zapisano mnenje in izrek mnogih gosp. duhovnikov iz Dolenjskega, o katerih se sme z mirno vestjo reči, da se prištevajo med najbolj skušene, previdne in znaj dene duhovnike Ljubljanske škofije, pa zarad kamnitih tabernakelj-nov se nihče izmed njih z njegovimi mislimi ne strinja. Ravno tega morem zagotoviti gosp. Gnj. celo o gospodu, ki ima v eni izmed slovenskih šisofij v tacih zadevah prvo razsodilno besedo, in o katerem se menda nihče ne bo upal reči, da ne vč ali ne ume, kaj zahtevajo cerkvena določila. (Slavno vredni-štvo ,,Novic" ima ta dokument v rokah, kjer ga lahko vsak vidi, kdor mojim besedam ne verjame.) Nek g. župnik na Gorenjskem pa, ki je v cerkvenih zadevah jako skušen, dejal je , ko je „poslano" v „Novicah" prebral: „Naj ga je spisal, kdor koli, prav je storil; zakaj resnico je govoril." Kaj je namen tabernakeljna v katoliških cerkvah, in da toraj ni nikdar prelep in predragocen, to vem, hvala Bogu, tudi jaz. Kdor hočo o tem v resnici kaj sprelepega videti, ni mu treba daleč hoditi: v Ljubljanski St. Peterski cerkvi vidi tabernakelj, ki ne do-pada le strokovnjakom in sploh vsakemu, ki ume, kaj je pravilna cerkvena lepota, ampak menda tudi takim, katerim so veselje „metlasti pušeljci do stropa". Mnogokrat sem ga že videl, pa še vedno ga grem rad pogledat, če je le moč; zakaj on je vreden in dragoceni hramček za presveto Rešnje Telo. Take ali enake ta-bemakejne naj si napravljajo, kjer ljudstvo zarad denarja to zmore; meni vsaj bi bili čez mero všeč, ako ravno me gosp. Gnj. menda šteje med „mojstre skaze in njihove privržence". Pred taki tabernakelj pa tudi ni treba pred obhajanjem stopiti gospodu duhovniku s strahom, kaj bo, ako bo našel skup sprijete sv. hostije, — napaka, o kateri zadnjič še omenil nisem. (Konec prihodnjič.) Ozir po domovini. Storži c. Ce pride popotnik v prijazno mestice Kranj in se ondi ozira proti severo izhodni strani, gleda dolgo vrsto lepih planin, katere se skoraj brez predgorja raz-tegujejo med Kranjsko in Koroško, nekoliko tudi še med Štajersko deželo. To pogorje so na severni strani Karavanke, na severo-izhodni pa Kamniške planine, obe v priro-do8lovnem obziru jako zanimive, in zato od prirodoiju-bov prav pogosto obiskovane. Iz tega pogorja kipijo v zračne višine orjaški velikani: Brana, Ojstrica, Skuta, Greben, Grintovec, Kočna. Al pustivši te in vse druge na strani izvolim si danes za predmet svojega spisa onega ljubčeka, ki mu je Storžič ime in katerega — 2129 metrov visocega — sem v svojem življenji, Bog vedi, že kolikokrat oblezel ter preiskavah Iz Kranja se po trojnem potu pride do Storžiča in potem na njegovo sleme* Prvi, še dosti zložen, je memo Tenetiš na Tr-steni k, od tam Čez Bab ni vrt do planinskih koč in od ondot po kadunjastim planinskim pašniku do grebenastega roba in poslednjiČ na vrhunec. Po tem potu bilo bi mogoče celö krave prignati na vrh Storžiča. Drugi pot vodi čez Kokrico memo Bele do Ba-šeljna in od todi aii naravnost po strmi stezici do Bašeljske koče, ali pa počez Čez hribec, na katerem stoji cerkvica sv. Lorencu posvečena; potem po dobro-hodni ne preveč napeti stezici, vijoči se po peščenem robu do košenic in zmiraj više Čez nje do mesta, kjer drevje neha; od tam pa po silno strmi s podrsljivo travo obraščeni žlebasti brežini na rob in dalje za njim do vrhunca. Najboljši in zložnejši pot na Storžič se meni dozdeva od Pre d vor a. Tu greš ali se pelješ iz Kranja do tje po lepi Kokriški cesti skoraj vedno ob reki Kokri, katera je v teku časa globoko strugo si izkopala skozi naplavino (diluvij) memo dobro obdelanega polja skozi prijazne vasi Primskovo, Gorenje, Milje, Visoko, Hote-maže in TupaliČe, kjer je poštna postaja in dobra go-stilnica. Kdor nima še brešnja in vodnika seboj , svetujem mu, tu s potrebnim se preskrbeti. Gospod poštar in gostilničar, jako prijazna duša, slehernemu prav rad dobro postreže in ve mu najcenejšega in zanesljivšega vodnika poiskati. Od Tupališke pošte se zavije pot čez most proti severu zahodu memo Hribškega grada po polji do No ve v a si in od tam po voznem potu čez malo napeti klanec v jarek Suha, po katerem potok enacega imena prav ljubko šumlja čez golo kamenje. V dobri uri človek prav lahko prikoraka do mesta, kjer Suha izvira. Kogar žeja, onemu je treba, da se napije bistre in kakor kristal Čiste vodice ter ž njo še napolni si steklenico, ker potem ni do Bašeljskega sedla nobenega studenca več. Vožna pot se skrči v stezico, katera nekaj korakov prav strma prihaja, a kmalu je manj napeta in se vije skozi listnik gladkodeblib bukev ali hib, namešanih z visokimi jelkami in smerekami. V pičli uri počasnih stopinj se pride iz te veličastne gozdne samote do Močevske koče, stoječi pod košatim drevjem na zeleni trati. Tukaj se ti na potovanji vprvo prikaže krasna planinska rastlina baguljnek (Rhodo- * dendron hirsutum), opominovaje te, da si že precej vi- rensko stran no daleč imaš ožjem pomenu) od Kranja notri do t7 soko prilezel. Pred seboj sedlo; na desni štrle v zrak strme skalnate pečine izvira Korenske Save in še dalje do Bele peči. ačevsko Most, kjer se stisne v romantično dolino, segajočo do Q malega Grintovca, na levi pa se pred Storžičem z bistrim očesom se bolje «« M. «&« ^ . .u.v t v», m«. t/iva ^.vr.*..^«*« « uiobi tui w^uoyui, oc y-ji|o pa z daljnogledom lahko ponižno dviga čez polovico z drevjem obraščena Gre- spremljaš ne samo tek Korenske Save, kakor sre- benica. Za dober streljaj od Mačevske koče, kjer je berni pas vijejoča se najprej doli po dolini, potem pa druga zelena rovän, vije se stezica v polukrogu proti pri Bodežčah združena z Bohinjsko sestrico valivša zahodu skozi gosto bukovje in v poli ure hod£ si pri se dalje proti Kranju; marveč tudi Rudolfovo železnico Basel j ski koči > Grebeničnega hrbta. stoječi na zeleni vegasti planoti Nekaj stopinj od koče izpeljano poleg nje do roba ima Človek iznenadni razgled na Storžič, ki se Enako tudi prav lahko šteješ mnogo vasi in cerkva , stoječih na tej marljivo obdelani pla- noti iv/ut» ime* vivrua itiuouauui * ua u «u i aiv, n« ow uwvi , IU da 86 Oäd lepOtO ic^a rv. i a j a uc U4U1CO liiaiu LilV> mu tu v vsi svoji velikosti prikaže. Od roba, kjer je pritožiti, ti blišči naproti tam v k »tu pod gorami Blesko tega kraja ne moreš čisto nič skalnata odprtnina podobna vratam, se gre nekaj kora- jezero se svojo vabljivo okolico. Zares! že samo ta po kov navzdol, potem čez peščeni plaz in na to, ker se gled na Gorensko stran povrne preobilno ves trud ki stezica deli v dva hodd t ali lagoma zmirom više in više leze in memo tega pred po gorenji, ker človek po- ga prestane človek plazeč se na Storžič. dospe bistremu, iz skalnate razpoke curečemu stu denčeku, ki je žejnemu jako zaželjen. Od todi se vije stezica naravnost počez in se zedini z dolenjo pri dru- gem ) malo pod BašeljBkem sedlom izvirajočem stu- dencu. Se nekaj stopinj in v sedlu si, od kodar veselo gledaš na Koroško in v podstoržičevo dolino. Iz sedla se gre zdaj nekaj časa na severni strani StoržiČa in začenja se strmejši, ter težavnejši pot; treba je namreč stopati hudo navkreber f plaziti se cez nava ljeno kamenje, preriti tu in tam po tleh plazeče gosto ruševje ali cretje (Pinus Mughu3); vendar ves ta zo-perni pot je brez vsakoršne nevarnosti, po katerem pri- sopihaš na grebenasti rob, potem pa ob skalovji poševo na kadunjasto, z lasnato travo obraščeno strmino in po njej naravnost na goli vrh Storžiča. Od Bašeljskega sedla do vrha je kake dve uri plazenja. Kdor je močnih kit v nogah in nemoljavih pljuč pride po tem potu od Tupališke pošte v kakih 5 urah na Storžič. n i i r>i m ^ • y % • i i » v ■ ri Razgled s Storžiča je jako veličasten. Se obrneš proti izhodu, vidiš na oni strani Kokriške doline veli- kansko Kočno (2540 m.), čez katero siviglavi Grintovca (2558 m.) in Skute (2520 m.) kukati. Se za- sučeš proti severu t^r pobesiš očesa v globočino, občuduješ na desni strani romantično dolino pod Storžičem ) ne levi pa vrtoglave propade in joča se do Tržiča, drugo dolino, stegu- obe z mnogimi naselbinami, katere v dolinski ravnici in po rebrih stoje. Odprta ti je pred očmi izvišena Jezerska rovän v kotu z Vir ne k-Grintovcem (1648 m.). Pred seboj imaš Javornik vrb, Stegunek vrh, Ljubelja, raztegnjeno Košu t no (2092 m,), z golim Obirom na strani in v daljni daljavi objemajo obzorje razne Koroške in Štajerske planine. Nepopisljive krasote je pa raz- gled proti severu-zabodu Smelo bi se trditi, da, m naravnost proti zahodu, kar iz bližnjega Grintovca na to stran vidiš , ni v nobeni primeri s tem, kar s Storžiča ogleduješ. red vsem prezres tu celo dolgo vrsto Karavank iz čigar pogorja se gora čez goro dviga: Zelenica > ) Stol (2230 m.) ) Kočna, Golica, Rožica f Kepa t Baši ca in na desni strani za njimi se ti kažeta Do-braČ in Veliki zvon, stoječa ob Zilski dolini na Koroškem. Se obrneš naravnost proti zahodu, se ti razgrinja pred očmi panorama čudapolne lepote, enim pogledom objameš pogorje Juliških planin, v katerem okrog svojega sivega očeta, orjaškega Triglava (2864 m.), drugi velikani kipe v zračne višine: Babji zob ali Mangart, Zebnik, Kamenvrh Prisank, Razorka, Jezerc i ) , p i k , Martuljek Rogica , Rujovina, Krn, Črna prst, in med D ras ki m vrhom inVogatinom se ti blišči vrh gore Kanina. (Konec prihodnjič.) Popotne črtice. N a e (Dalje.) i c a h. Ko se sprehajava po mestu, se je bilo nebo razjasnilo in solnce pogledalo skozi me^le, kakor da bi hotelo tudi videti Keceljnov obraz. Mi dva pa napre-ževa in se odpeljeva nazaj proti Mengšu. Vožnja je bila skoro prekratka, ker je svet v pomladanski obleki tako lep. Zvečer se zaletim tudi nekoliko gosp. zup niku, jako prijaznemu možaku, potem pa hajdimo spat t Spat? ne! šel iz Ljubljane, da bi spal. Ura je komaj devet. Jaz nisem Spite ) prijatelji, naj spi ves svet, a jaz ne še. Saj je v Mengšu tudi ,,kazina", idimo tje, da vidimo Mengiške „kazinote". Bomo videli, kaj bo. Ze sem pred Staretovo pivarno, že sem na pragu, že za mizo. Pivo dobro, mrzlo, prilega se. Za drugo mizo sedi nekaj mož, Mengšanov. Prav krepke gorenjske postave, obrazi pošteni. Od kodi vraga me poznajo? Saj se ne spominjam, da bi jih bil že kje videl! Prične se pogovor o raznih stvareh, o trebljeiji gosenic, pokončevanji kebrov itd. Možje to že vse vedo, ker bero „Novice". Slednjič od gosenic in kebrov pridemo na politiko. Radi bi bili od mene kaj novega zvedeli, a kaj bom vedel jaz, če še Andrassy sam nič ne vč! Tako pridemo na občinske volitve, je prav dobro zdelo župana Meni se a so Mengšani volili narodnega Nekoliko težko je šlo a zvili smo jo, Čeravno je gospod S..... pravi eden mož >> a << tem se odpro vrata in ) gospod A. S. vstopi Vs ,lupus it in fabula , to je omolkne, gospod A. S. pa sede za mizo in se začne razgovarjati s kmeti. Jaz se skonca ne vdeležujem razgovora, ki se plete o teh in onih rečeh. Pritaknem pa se vendar, ko mladi gospod A. S. spregovori: » nič! Slovenec ali nemškutar." » tisto narodnjaštvo ni Pri nas za bokal vina vsak voli vsakega i bodi 81 Ne zamerite" se oglasim jaz to ne bode res se. ) „A.1vš zi c» Uit k i iu - oc vgiaoiuu (* U - ,, \.KJ uvi uuuu jsoper to besedo bodo tudi nazoči možaki oglasili Ce se v Mengšu dobil za bokal vina vsak > za kaj pa niste župan Vi, ki ste se za to Ča9t toliko poganjali in morebiti tudi kak sodček vina žrtovali?" Možic na to ne da odgovora , ampak izpije svoj kozarec do polovice. Poslušalci se pa vidno v pe3t smejejo. Slednjič vendar spregovori: „Veste, to mi je bilo preneumno, Jaz nisem nikdar maral biti župan u Ne bo res. brez zamere" ) a. >?Prav radi bi bili, pa ljudje rajski lepoti se ti kaže tudi planjava na to stran, skutarija že tudi v Mengšu gaga, ne pijača in ne denar Kakor na mizi imaš pred seboj razgrnjeno vso Go- je ne bota spravila več na noge. Tako je in nič dru- so dgovorim jaz izbrali boljega. Nem 203 Jaz stavim, da vi ne boste nikoli župan Mea- oškodovani pa so Slovani; če tudi so v večini v dr gače. giški, dokler se držite Dežmanovih grabelj. u žavi, vendar po sedanjem volilnem redu nikoli ne mo Možic izprazni kozarec in si naroči druzega, kmetje rejo priti do večine v državnem zboru. Nemško-li pa gredč v peat se smejaje drug za drugim. beralna stranka, katera že toliko let vlada, dobro čuti t) A. S. pretepli. Jaz pa vendar rečem" — pravi ta junaški gosp. da nima naravne podloge; ker pa si hoče ohraniti svoje da za pijačo lahko dobim fantov, ki bi vas gospodstvo, raji pušča v najimenitnejših vprašanjih vse j j To ne bi bili fantje —- j o uiu j uugu? ui - , ,«»lu- v/ u »ut um oo pu tem uut uc uu n v on u'u^ci öäc p U g U U li O, pak lump i. Ta vaša beseda je bila vrh tega zelč ne- katera se ima spet na 10 let skleniti in tako nadaljevati a Magjarom na ljubo, samo da še dalje more vladati, je moj odgovor — »atQ' Govornik se potem obrne do Avstro-ogerske pogodbe premišljena. stanu kaj tacega storiti, ste nemškutar." vašo čast bi jaz tudi rekel, da niate v vse sedanje krivice, pa nam naložiti še veča bremena toliko olikani ste že, če prav nego smo jih dozdaj prenašali. Leta 1867. je bilo skle f njeno, da plača za skupne stroške ivuioau v»*. .-.jvuv, ^ en poslanec, med tem, ko Celjski tedaj pride na 55 volilcev volilni okraj šteje nad jih trdno brani. Res, da smo Slovani po volilnih redih silno prikrajšani, in da skoraj v nobenem zboru veČine ne moremo dobiti, pa saj tega se držimo, kar nam gre izberimo voliti t 100.000 kmetskih prebivalce v, ki samo enega po po postavi! Kjer nam je poslanca si neodvisnega narodnega moža, naj nam se še tako ponuja kak c.^k. okrajni glavar, ali kak široko- slanca Tudi mest imaj veče volilne pravice nego kmetje. Vsled tega ena tretj manj kmetskih poslane v državnem zb namesto da f tre t jih poslan imeli naj- e poseb O tem shodu Štajarskih Slovencev so » Novice" na U3tni nemškutar. Člen 19. ustave nam daje popolno narodno ravnopravnost. Kdor sam ne brani svoje pravice, ta se ne sme pritoževati, ako se mu krati. — Govornik prestopi potem na Avstrijsko v nanjo politiko. Vsaka doba ima svoje ideje, katere težko, a vendar pridejo do zmage, naj se jim še tako ustavljajo posamezni ljudje. sedanjem veku e prešinila ideja narod kratko že poročale, prineso danes glavne točke tehtnega go- nos t i vse omikane narode. Zedinila se je v malo letih Italija, potem Nemčija, ia Rusija ravno tej ideji vora. Vred. 204 ima zahvaliti svoje velikanske vspehe. V našem cesarstvu so zedinjeni oddelki največih treh Evropskih narodov, nemškega, slovanskega in romanskega, in zraven teh se magjarsko pleme. Narodne meje segajo na mnogo krajih ena globoko v drugo narodnost, Cehi mole globoko med Nemce, od katerih so od treh strani obdani; mi Slovenci se sicer neposrednje naslanjamo na ostale Jugoslovane, pa mejimo do Magjarov, Nemcev in Italijanov. Avstrija mora tedaj vsem narodom enako pravična mati biti, potem ostane krepka država iu narodi bodo zadovoljni in srečni. Poslednji čas je, da naši vladajoči možje izpoznavajo to nalogo , ako nečejo cesarstva v največe nevarnosti pahniti. — Kakor notranja, je tudi v n a n j a politika bila jako nesrečna, odkar so krmilo v rokah imeli poprej nemški liberalci in zdaj Magjari. Mi Avstrijski Slovani ne zahtevamo, da bi Avstrija, kakor slovanska Rusija, bila naravnost v boj šla za zatirane Slovane v Turčiji, ker vemo, da to bi ne bilo po volji Magjarom, niti mnogim Nemcem ne, ki so naši sodeželani. To pa smemo po vsej pravici zahtevati, da Avstrija ne dela proti osvobojenju turških Slovanov v prid Turkom. Ko bi Avstrija v ta namen svoj meč proti Rusiji potegnila, tedaj bi Avstrijski Slovani (in to smo vsi slovanski poslanci v državnem zboru objavili), svojo pomoč odrekli, in Avsrija bi si s takim činom sama*,svoj grob kopala. — Govornik konečno razlaga težko stanje slovenskih poslancev v deželnem in državnem zboru, kjer jib je le mala peščica proti ogromni večini nasprotnikov. A to jih ne straši niti ne moti v njihovem delovanji. Vsak od nas lahko stopi z mirno vestjo pred narod , da je storil in se boril, kar je bilo v njegovi moči, za blagor domovine in naroda. Bodrilo in krepilo pa nas je prepričanje, da vsaka pravica mora konečno zmagati in da tudi mi Slovenci še bodemo gledali lepših in prijaznejših Časov. Do tačas pa ostanemo stalni in složni, kakor dozdaj in zmaga bo naša ! Nasi dopisi. Maribor 24. junija. (Slomšekova svečanost.) Kakor je od odbora izdani načrt naznanil, se je svečanost v slavo razkritja Slomšekovega spomenika vršila v 3 glavnih delih. Prvi je bil cerk veni, obstoječ iz pridige in slovesne sv. maše, drugi strogo opravilni nanašajoč se na denarstvene in poslovne zadeve spomenikove, in tretji veselil ni, napravljen v veselje vseh častilcev nepozabljivega dobrotnika v duševnem in telesnem oziru Slovencev, našaga Antona Slomšek a. A le prvi del se je vršil tako, kakor je bil osnovan, drugi je moral popolno izostati, tretji pa se je obhajal v drugi obliki, kakor je bil odbor izprva namenil. Pridigoval je čez meje naše vladikovine kot izvrsten cerkven govornik znani gosp. kanonik Franc Košar in v daljšem po vse mojsterskem govoru razlagal trojni napis na spomeniku: 1) „Dem Begründer des Bischofsitzes in Marburg" (vstanovniku škofovskega sedeža v Mariboru), 2) „Egregio episcopo sanctae ecclesiae, optimo pastori" (prežlahnemu škofu svete cerkve in najboljšemu pastirju) in 3) „Buditelju slovenskega naroda, pisatelju in pesniku postavili hvaležni Slovenci". Prva točka je dala gosp. govorniku povod razložiti zgodovino vstanovitve škofovskega sedeža v Mariboru oziramo prenosa La-vantinske stolice iz St. Andraža v Lavantinski dolini na Koroškem v Maribor in združba slovenskih prej Sekovskih dekanij na slovenskem Stajarskem z starejšim Lavantinskim delom te vladikovine. S živo in zgovorno besedo so se tu slikale ogromne težave in ovire, ki so se temu podvzetju nasproti stavile. Štirikrat je bilo to potrebno a silno težavno delo započeto, in štirikrat je vstalo brezvspešno. Se le apostolski gorečnosti in prekomerni požrtvovalnosti našega Antona Martina Slomšeka seje posrečilo blagodejno delo izpeljati. V dokaz drugi točki se je gosp. govornik skliceval na priznalne in hvalivne izjave najviših cerkven h predstojnikov, ki so brž po smrti blazega vla-dike od vseh krajev škofijskemu kapitolu dohajale, in pa na vstanovitve raznih bratovščin in napravo mnogih misijonov v duševni korist njegovih ovčic. Tretji napis opravičujejo mnogobrojni duhovni , pedagogični in pesniški spisi našega škofa, kteri so mnogokrat, kakor v „Blaže in Nežica", svojemu času za četrt stoletje naprej bili. Posebno povdarjala se je tudi ustanovitev družbe sv. Mohora za razširjevanje podučnih kniig med prostim ljudstvom, ki šteje zdaj 26 tisoč družbenikov. — Pridiga je biia najprej nemška in potem slovenska tako, da se je vse poglavitno v obeh deželnih jezikih poslušalcem razložilo. — Po pridigi je bila slovesna sveta maša, katero so služili častiti gospod stolni prošt Franc Zorčič. Skončala se je cela cerkvena svečanost z vzvišeno pesmijo ,,Te Deum/' kar je VFe mogočni pevski zbor s korali poveličal. Velika stolna cerkev je bila, kakor morebiti še nikoli, prek in prek napolnena s pobožnim občinstvom, med katerim smo videli mnogo odličnih narodnjakov iz Ljubljane, Koroškega, iz Gradca in iz raznih drugih krajev. — Druga točka, kakor tudi tretja, „beseda"-v čitaln'ci, se ni smela vršiti, ker je župan Mariborski izvršitev teh dveh toček s tem za-branil, da je sploh delovanje Mariborske čitalnice na dalje ustavil. Ravno ko so razni gostje v čitalnici pri obedu bili, je prinesel sluga mestnega urada ukaz velemožnega gospoda župana, da se mora vse zborovanje in razveseljevanje v čitalnici opustiti !! Tudi cerkveno svečanost je njegovo velemožje zabraniti hotelo, a dospela je prepoved nekaj prekasno, tako, da se svečanost brez velikega pohujšanja ljudstva ni mogla več ustaviti. — Namesti besede v čitalnici so se gostje — kar jih je Še v Mariboru ostalo bilo — zvečer zbralo v dvorani in na vrtu Sramelnove go-stilnice, kjer se je napivalo, pelo in godlo čez polnoči. Krepki glasovi milozvučnih slovenskih pesem , prepeva-nih od slavnoznanega pevskega zbora Ljubljanske čitalnice, so navduševali zbrane častilce neumrlega Slomšeka, godba južne železnice pa je med petjem živahno godla raznovrstne lepe slovanske melodije in melodije iz Slomšekovih pesmi, ki so globoko segale v srce zbranega občinstva. Med improviziranimi govori je posebno govor gosp. dr. Vošnjaka veliko veselosti iz-budil. — Cestitek po telegramih je došlo iz vseh krajev od Inomosta, iz Vidma, iz Dunaja, iz Karlovca, Varaž-dina, Zagreba, Ljubljane, Celovca, Gorice itd. nad 27r ki so bili z veliko navdušenostjo sprejeti. In tako se gosp. Mariborski župan dr. Matej Reiser, c. k. notarr vendar ne more ponašati, da je nedolžno veselje Slovencev Mariborskih in od daleč došlih , ki so eno najsvetejših človeških dolžnosti izpolnevali, namreč dolžnost hvaležnosti do svojega dobrotnika, popolnoma vničilr akoravno se mu mora priznati, da je svoj namen precej dobro dosegel. Mi pa gosp. c. k. notarju, ki svoj kruh med Slovenci in od Slovencev služi, na vsa usta povemo to, da so Slovenci prestali in preživeli Hune in Avare in od stoletja do stoletja ponavljani zulum roparskih Turških čet, da pa pod starodavnim geslom r „vse za vero, dom in cesarja našega" bomo tudi malenkostno iglično zbadanje tujih nam županov prenesli-Župani se menjajo, narod pa ostane! V Gorici 23. jun. — Znan je pregovor, da se svet s prav pičlo modrostjo viad8. To ve marsikateri državnik. Ali — da se tudi časniki mnogokrat s pičlo modrostjo 205 «redujejo — to ni vsem Čitateljem znano, in znabiti tudi nekaterim časnikarjem samim ne. Bilo Je letos o Ve- liki noči po vseh časnikih je šla vest, da Ono pa „poslano" nam odkriva zdaj še le skrivnost, da je spet za grmom tičala ona prokleta denuncijaeija, tako pozne ki vsacega poštenega domačina, ki se ni izneveril na- Velike noči, kakor letos, nismo še ime kar je vpeljan Gregorijev koledar (158/). > u od To in se je zdelo časniškim „noticlarjem" tako važno in modro rodu vražnika ustave". Sram vas bodi judeže Iskarijote! svojemu, proklamira za „prenapetneža >> so- 1 Laliovic pri Cerkljah 13. junija. M. B r. Naj da so malo da ne vsi dali to vest v svojih listih pona- se oglasim v predragih nam Novicah" in kaj malega ~ zna koliko- poročam iz naše okrajine. B nkoštne praznike smo orav tismti ne misleč, da so že oni sami Bog krat enako pozno Velikonoč doživeli. Samo od 1848. ugodne in vesele imeli j bilo Je lepo vreme in cerkve do 1878. bila je Včlika noč 6krat pozna, kakor letos, bile so polna ljudstva, ki je došlo zahvalit se za prejete 1848 (23. aprila), 1851 (20. aprila), 1859 (24. dobrote. Prijetna spomlad kmetovalcem daje upanje namreč aprila), 1862 (20. aprila), 1867 (21. aprila), 1878 (21. vesele žetve. Ceiö tički so letos pri nas nekako bolj aprila). Cesar pa naši časniki znabiti ne ved6, je to, varni bolj neumnih kot hudobnih otrok sliš sem ne da bil davno nekega dečka, 'V liuuuuuui WKI \J , OllOOl OC1U UG ki mi je tožil, da ne more dobiti da se ni že najmanj 40 let primerilo pri na3 dve leti zaporedoma dež na sv. rešnjega Te- toliko gnjezd. Poskrili so se pred vami, da ne prega- 1 e s a dan. To pa je bilo pri nas in gotovo tudi v njate vrtom in polju koristnih varhov > vi pa ne trgate 1 C O a u a u. jjc* uuu 4 iu ^viv »v/ v v* v. j. » uj«i v » * V"'" »«-» ^uij« »vi louuui . > ai uuv , v i jjck LIC U^aiü mnogih druzih krajih *) Dve priljubljeni procesiji imamo hlač na škodo si lastno — sem mu odgovoril. Žito vse tisti dan v Gorici: zjutraj v mestu, zvečer na Kostanjevici je dosti lepo, samo detelje imamo prav malo, nekateri pri Frančiškanih; obe je letos dež zabranil, kar se tudi celo niČ, ker so jo v jeseni miši pokončale. Lan, pros6 redko katero leto zgodi. Sicer pa moramo biti zado- in turšica lepo kažeta. Sadje je tudi polno, pa že zdaj volj n i, če ne da je bilo na sv. Rešnj. Telesa dan slabo vreme, snedeni otroci prežijo po nezrelem sadji. Stariši, bodite naredila bi nam časnikarska modrost bržkone vendar pametnejši kot otroci vaši; ne dajte jim nezre- grdo zmešnjavo Naš 7) Eco u je priobčil nek red za lega sadja, ki jim grižo in druzih boiezin, pa tudi smrt v,,, f _ 7.A „i s« ««i,«;, n ~ u ~ \ „ ~ • _____ _____ procesijo, o katerem smem reči že zdaj za vprihodnje, napravi! — Zdaj pa še nekaj: Čebele pri nas prav ,cbe non verrä osservato", ker se ne vjema sč starim dobro rojijo, kjer imajo ugodno pašo in so dobro gle-tradicionalnim redom, ki ste ga že pred več ko 50 leti štane. En čebelar mi je pravil, da jih ima iz 6 panjev i potrdile cerkvena in svetna oblast. Ne glede na zdaj že 28; drug pa, ki se že veliko let ni pohvalil, se druge novosti ste na pr. srednji šoli (gimnazij in realka) hvali letos, da mu prav veselo rojijo. Čebelica tudi po- zdaj 28 drug pa, ki se že veliko let ni pohvalil se in okolični kmetje vvrsteni na nepravem mestu. Ta opazka velja za prihodnje leto. trebuje hrane; dokler je ne dobi zunaj, mora jo če- siia > Je ininisterska roka najbolj Kedar je naj veča belar pitati v čebelnjaku; žalibog, da mnogi čebelarji mila. sem Vas Kranjce in Štajerce vseh krajev, kjer bi bil živalica mrjč! Pomiloval še tega ne vedo, pa se potem čudijo , da jim pridna letos misijam nekdo" predsednik maturitatnim prekušnim ko- uiioijouj. Načela zrelostne preskušnje, j»u „uuyivd unuaju pwouyia aa uuouuo je priobčila te dni „Wiener Zeitung", so res zlata dogodeb, Vam le na kratko naznanim ki jih Krope 15. junija Ker vem i da drage nam Novice" nimajo prostora za obširne popise veseliških da JO piiUUUiia uui „TT ivuvt uwmuug , ov uu^wuvw, ' muj uui aiumu iiaauaniuu, ua pTOgram č 1" vredne, kajti „maturitatne preskušnje", kakor so bile talnične veselice binkoštni pondeljek se je na ve-dosedaj na mnogih učeliščih , bile so satira za presku- selje vsem pričujočim in v najlepšem redu izvršil od sevanje zrelosti in ostudna muka za mladino. Spotikati prve do zadnje točke se utegne marsikdo nad tem, da verstvo ni več pivo «o ««vaujö twocwo, io da iz mile Kamnogorice, sta gospoda pl. Kapus in Pesjak nam tako Ijubez- kjer d ma- turitatni predmet." Znabiti da je včrstvo izpuščeno iz njivo na roko šla nismo mogli tui i ta iu i |ji tuLutit» /j uauiti u« ju ? viol»? v/ lü^rucvuuv i« ju j i* v uu L oiM j uiouju ujugu j ker je premalo CdSa namenov neprijaznih; ali, če reč dobro preudarimo, bomo nam ostajalo, izleta napravili na ,,Vidovec", nepozablji- zadovoljni, da veronauk neba biti predmet „ad hoc", vemu dr. Tomanu preljubi kraj. Zato nas pa je odško- ___ ~ u .. x ~ : * „„ ^ » M:«: ____• i... •____ i * to je f n presku šn j o" in za ft red! iz veroznanstva je že sploh Klasifikacija dovalalo z navdušenimi živio-klici sprejeto pismo ~ i---- \ „a ;._____T .~ DU: — ~ ___ii____ ____J__J. } »potrebno zlo > ? ki ga je gosp. dr. Jan. Blei we i s poslal gosp. predsedniku, I Da po večem ne- je pismo, govoreče o narodni slogi kot temelji nakaže ta, da na vsestransko tem veče zlo je bila tista nenaravna (nenravna?) klasi- ker vabljen na našo svečanost sam ni mogel priti, fikacija, ki se je tu pa tam kovala v t veščaških —• komisijah maturitatoo-preskušnih na ne- rodne sreče, bilo jedernato gotovi podlagi kakih 3 vprašanj v četrti ure! Veselimo željo ga je pl. Kapus mlajši v drugič bral. Bodimo da se tedaj , da je kar tudi včerajšnji „Vaterland" (od tedaj zložni in spolnile se bodo Prešernove besede 22. t. m.) konstatuje 7 vendar enkrat pamet srečala. Druga Vil ▼ UUI Uj OU Ji J y f » U * J. t« VA ^v» KVU.WJ ÜJVWUI IU O^/^lUliV QU Kß \J \K VJ JL 1 V>Ovl UU V \j UCOvUC j Ud naše merodajne šolske može bodo Slovencem zasijala milejša vremena; vsaj nas ven- se ve da v uuucil uuaiab puuivb m uuui«. jl/i u^« ~ v ▼ v J^j umi &ja uium« ^vouivw i kji tiuu v c*ic* gl c uck uau^ ali bodo preskusne komisije starim, zdravim, zdaj po- lepi večer ni lepo noč vsem, ki so pripomogli, da čital-novljenim načelom in njih izvrševanju kos? Navada niča naša, najbližniši narodni zavod orjaškega Triglava dar ni mala peščica Srčna zahvala gre za lepi dan je železna srajca Postojne 24. junija Prezgodaj so menda jji i \jtM uuot*; J uttiuuui uck v wu ui X i igia **) je tako krasno izvršila program binkoštnega pondeljka. Ljubljane. vriskali! „Tagblatt" je 19. dne t. m. prinesel -i—u s podpisom: „mehrere Verfassungsfreunde" Kakor je gotovo po vseh okrajnah slano >> 7 poki kjer Slovenci bivajo, veliko senzacijo izbudila prepo- velikemu našemu Slomšeku v spo- ved da se veselja poskakujejo, da dr. Razpet zapusti Postojno, min ni smela v pondeljek napraviti slovesna beseda v katerega denuncirajo za ,»narodnega prenapetneža" in čitalnici Mariborski tako tudi tukaj v Ljubljani, in „sovražnika ustave", končavši s kričem: „es lebe die to tembolj, ker smemo misliti, da je dotični odbor slav- Verfassung! živio!" —Zdaj pa slišimo, da dr. Razpet nostni program razposlal še le po svetu, ko ga je pred- pri nas ostane. — Ki nikoli nismo mogli prav verjeti, ložil postavni oblasti. Ali pač take prepovedi izpolnu- da bi se s prestavo na slabeji službeni kraj kaznoval jejo blagi ukaz presvitlega cesarja: „Stiftet Frieden mož, kateremu nihče ne more odreči, da je eden izmed unter meinen Völkern?" najbolj zasluženih okrajnih zdravnikov na Kranjskem, — (Mestni odbor) je 21. dne t. m. nadaljeval ob- pa tudi nismo vedeli zakaj, ker mi dr. Razpeta ravnave odložene v zadnji seji. Živahna razprava je nismo nikoli videli prenapetega o narodnih zadevah, bila o tem, koliko naj bo zdravnikov v mestni --službi in kolika njih plača z različnimi naslovi; sklep V Ljubljani dež, na Dunaji pa je solnce sijalo je obveljal, da bodo 4, kakor so nekdaj bili, in da # svečani procesiji Vred. eden izmed njih opravlja tudi službo ogleda mrličev 7 s 306 precej višjo plačo, kakor je bila nekdanja, ko sta in voljni z vsem tem, kar še veliko preveč za prihodnjih 2. fizik (doktorja) imela po 400 in 300 gold., 2 kirurga 10 let dobijo. Ker je pa pri zadnjih obravoavah v Oger pa po 200 in 150 gold, letne plače. je vtemljeval 4 predloge, ki so bili v prevdarek in po- Gosp. Regal i skem zboru, kije bil zopet poln Magjarskih škandalov > ministerstvo zmagalo s svojim predlogom, vendar ni več ročanje izročeni dotičnim odsekom; želeti je, da bi pred- kakih ugovorov pričakovati. Nova pogodba se sme log njegov obveljal, po katerem naj se prestavi gasilno tedaj za dovršeno smatrati. orodje iz dosedanje shrambe pri mesarskem mostu kam Ministerstvo nauka je 18. dne t. m. vsem c. drugam in da na to mesto pridejo prodajalnice mesd ali deželnim šolskim svetom poslalo dopis velike važnosti > > kakor tudi ta, da se na živinskem sejmu na- ki kaže, da ni pravi način, po katerem so se dozdaj v moke pravi vodnjak in zasadijo drevesa v obrambo silne vro- gimnazijah in realkah vršile mature, to je, preskuŠnje cine poleti. Odgovarjal je v tej seji župan na več zrelosti mladine, predno iz srednjih šol stopi na višja vprašanj. Pri vprašanji dr. Ahačiča: ali gosp. župan učilišča. Dijaki v srednjih šolah se dandanes kot jet-smatra sklep zadnje seje o učnem nemškem jeziku v niki v galejah napenjajo v posamnih predmestnih ljudskik šolah za veljavni, ker ni postavno šte metih, koncem pa se vendar ne doseže to, kar mla- vilo odbornikov za predlog glasovalo, je nastal hud dega človeka kaže sposobnega v celoti. V vsem dopisu vihar od nasprotne stranke, ki tudi to za pravilno sej o šteje če je odbornikov na begu iz zbornice. ministrovem se lahko med vrsticami bere, da dementira to > kar je presnjim njegovim ukazom načelo bilo. Gospod župan je zagovarjal, kakor je mogel in znal, Res skrajni čas je, da se predrugačijo ne same maturey veljavnost sklepa, pa konečno obljubi, da dr. Ahačičev ampak ves „Lehrplan" srednjih šol, po katerem nima rv /-1 1 m ^ i. —»1 M ^ JI ^««Z m^v /1 ^ J /v m ^ t^ 4 a i . /\ I ' /m /'k U f ♦ t* n r\ r\ i « An /i r% Ti i n i I ti t i n n a ll n /\ in /i predlog postavi na dnevni red prihodnje seje veljati it das vielleicht frappirende Detailwissen." sondern (O ceni svilnih kokonov) nam piše gosp. profesor sondern die erlangte geistige Reife überhaupt' P o vse iz Gorice tako-le: Ker dobivam od svilorejcev iz Kranjskega mno Iz Berolina. racajo v Berolin, kjer Oči vsega sveta se dandanes ob-kongres razpravlja Turške za- „ix^x uuui»aui uu ovauicjvov m cviijor^ga, jojuv racajo v r>eronn? K]er Kongres razpravlja xursKe za-gobrojna vprašanja zaradi cene in kupcev za njihovo deve. Reklo se je v prvi seji, da vse tajno ostane, kar blago, naznanjam jim po „Novicah", katere so lani na- se bode ondi govorilo in sklepalo, al vsak dan so vsi svetovale, naj se svilorejci na-me obračajo (kajti vsa- časniki polni poročil, katera danes zanikujejo, kar kemu posebej pisati ni mi časa in tudi ne morem ker so pioav» xat x^x m xi^ mux^ua, xv^/i. včeraj rekla. Ni nas tedaj volja bralce naše mučiti z nisem trgovec) , da je ta teden kokonom sledeča tržna dnevnimi laži. Al nekaj je, kar ni prazna govorica, pa cena: kilo zelenih kokonov 1 gld. 10 kr. do 1 gld. 40 kr. v srce boleti mora vsakega Avstrijana, m to » rumenih 99 v 30 19 do 9 19 60 politiki Andrassyevi je zdaj Avstrija na cedilu je, da po j to je, tedaj , žalibog . silno revna cena! 19 Kdor pa zaradi uboga samica. Londonski časnik „Globe" je namreč v polnem tekstu objavil dogovore (memorandum) Rusije prodaje kokonov za seme od mene sveta išče, naj mi z Anglijo tako, da ni dvombe o porazumku Ruske vlade pošlje v škatljici 15 parov kokonov 9 ker znanstvene preiskave morem priporočati dotično blago tukajšnjim svilorejcem za seme. Ako morem služiti z dobrim svetom, rad storim na podlagi z Angleško. »Se ve da kakor blisk z jasnega neba je udarilo to na ves svet, najbolj pa na Andrassya, ki ni > da tako dejansko kažem, da se zavedam dolžnosti uda Kranjske kmetijske družbe, kateri pa želim, da bi izvršila že pred 3 leti podane jej moje nasvete glede prodaje kokonov." vedel, da osamljen stoji. Rusija si je zagotovila za kongres lepo pozicijo; česar jej je glavno treba, ima gotovo v torbici svoji in more zdaj z Avstrijo odločno V to, kar sta ukrenila lord Salisbury, An- l ^ « govoriti. gleški minister vnanjih oprav, in pa grof Suvalo v Gorici 24. junija 1878. Prof. Povše. Ruski poročnik v Londonu f ie 9 se ve da največ pripo- mogel d mešetar" v Berolinu. Grof Andrassy > vsem Magjar in Honvedski general i Novičar iz domačih tujih dežel ropejsko politiko delal Je zmirom pred Ev- 9 češ 9 da v interesih Evropskih ali Iz Dufiaj s držav e d so zavarovani „interesi" Avstrijski 9 med tem pa so bor že popolno sklenj ne vemo prav za gotovo, vse druge vlade delale na svojo lastno korist. On m odložen; podoba je, da se bode nekako po tihem izgub začasno hotel slišati tega, kar je Rusija po Ignatievu Avstriji i i. Je 21 dne t. m born 9 se obravnavo državnega zbora pričakovalo gosposka dovrš ponujala, ni razumel poklica Avstrije, da prav ona 9 da svoj bila v roke vzela vredbo Balkanskega poluotoka, 9 se jej naznani odlog ni hotel slišati patriotičnih objav Bosniških o potovanji to se m ker je še zmirom mogjče trenutku kaka muha da god o 9 mend to ne, cesarjevem leti» 1875. Vse to je Andrassyeva politika Magjarom v zadnejm prezrla in danes stojimo tam, da vse druge vlade v sine 9 d ne bili M do kongresu se ne bod i brigale za Andrassyeve „interese." / na nur t / 99 iT 0 / rte »» na „Novice" za prvo polovico letošnjega leta ki 9 zato Koncem tega meseca izteče naročba vljudno prosimo gg. naročnike in prijatelje nase, ki so naročnino le za ta čas odrajtali ali ki na novo želijo dobivati nas list, naj se oglasijo zato do konca tega meseca, da liste poredoma dobivajo v pričetku druzega polletja. m Novice" z ^Oglasnikom vred stanejo: za pol leta po pošti 2 gold. 40 kr. 9 v tiskarni za četrt 99 po V 30 kr. prejemane gold. 9 v 19 97 Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskarne v Ljubljani. Administracija „ Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.