8ped. In abb. post. XI. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Ut. 25.- VIDEM, 1.-15. JUNIJA 1953. Leto IV. - Stev. 66 UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500,— lir, 6 mesečna 300 — lir. Oh, daj zasijaj svit nam zore bajne, vstani, sonce zmage nam sijajne! Prikaži skoraj žarko nam se lice pogažene pravice! Ivan Trinko Diskriminacija Indi pri volitvah Le malo dni nas še loči od volitev, pri katerih smo tudi mi beneški Slovenci zainteresirani in bomo glasovali. V našem volilnem okrožju se je predstavilo kar deset kandidatnih list volivcem. Vse liste so italijanske in pripadajo najrazličnejšim političnim ideologijam. Vsi govore o demokraciji, o miru, o svobodi, o pravici in te njihove besede so z velikimi črkami zapisane tudi na raznobarvnih lepakih, s katerimi sc prekriti zidovi po mestih in naših vaseh. Nobena od vseh teh strank pa se ni spomnila, da živi v videmski pokrajini 60.000 Slovencev, ki so zapostavljeni in se jim odrekajo tudi najosn ovnejše pr at ice. Na zadnjih državnozborskih volitvah je večina naših volivcev glasovala za tisto stranko, ki ima za znak ščit s križem. To so napravili ne toliko zato, ker so videli v tej stranki ali v ljudeh, ki jih je predlagala kot svoje kandidate, branitelje svojih koristi, ampak zato, ker so mislili, da napravijo na ta način svojo dolžnost kot katoličani. Za koga pa bodo volili beneški Slovenci pri sedanjih volitvah? To je vprašanje, ki so si ga zastavili številni pošteni možje. Slovenske politične organizacije v Italiji so sledile razpoloženju naše narodne I manjšine in sklenile, da pri teh politič-S nih volitvah ne bodo predstavile svoje lastne liste zaradi tega, ker novi volilni zakon ne daje Slovencem v Italiji niti najmanjše možnosti, da bi lahko izbrali svojega lastnega zastopnika za poslansko zbornico. V znak protesta so te organizacije sklenile pozvati volivce naj cddajo belo glasovnico. Mi s tega mesta nočemo prerokovati kako in zakaj se bodo odločili volivci v Beneški Sloveniji. Opozoriti hočemo sa-nio, da je pri nas položaj precej drugačen, kot pa na Goriškem. Pri nas je krščanska demokracija špekulirala z globokim verskim čutom večine našega ljudstva in bi ga na tej osnovi rada še enkrat prevarila. S takega vidika se torej Predstavljajo v naši deželi tudi te volitve. Kaj takega pa se ni zgodilo v Val d'Aosti, kjer živi prebivalstvo, ki govori Po francosko, da ne omenimo nemškega Prebivalstva v Gornjem Poadižju. Val d'Aosta, ki ima le nekaj več prebivalcev kot pa je nas, uživa vse prednosti, ki jih H daje deželna avtonomija s posebnim statutom in so ji poleg tega dali tudi jamstvo in možnost, da lahko izvoli po enega svojega zastopnika v parlament in senat, ker je zaokrožena v poseben vo-iilni kolegij. Zakaj taka diskriminacija? Mi Valdostani niso »italianissimi« t’ toliki meri kot smo mi? Mnenja smo, da či med nami in njimi ne smelo biti razlike, ker poznamo tiste ljudi, ki smo jih sPoznali ko so se borili za Italijo skupaj s nami v planinskih bataljonih. Legenda o »nadvse italijanski« Beneški Sloveniji ne drži več. Zato je absurd-n° in smešno vztrajati pri trditvi, da se ie naše ljudstvo odreklo svoji narodnosti samo zato, ker je bilo vedno zvesto Italiji in je tej Italiji dalo najboljše planinske vojake. Dobro namreč vemo, da je tlldi Val d’Aosta dala bataljon planinskih vojakov z istim imenom in še bataljona Cervino in Monte Rosa. Prav tako jo absurdna in smešna trditev, da mi Msmo upravičeni, da bi nas smatrali kot 71orodno manjšino zato, ker slovenska Oovorica naših ljudi ni prav taka kot ti-sfo, ki jo govore v Ljubljani, ko pa je “endar vsem znano, da tudi francoska Oovorica iz Val d’Aosta niti zdaleč ni loka kot se govori v Parizu Spričo take jasne in odkrite protislo-benske politike, ki je danes v Italiji v VOLILNA BURJA PIHA NA VSE STRANI • »če boste volili zvezdo in krono se bo vrnil kralj, ki mu teče po žilah slovanska kri kot vam.« To je geslo, ki so ga razširili monarho-fašisti v Beneški Sloveniji, da bi pregovorili naše volivce naj velijo za njihovo stranko. Do gotove mere imajo prav. Pokojna kraljica Jelena je bila Črnogorka, torej naše krvi. Monarho-fašisti to vedo in prav tako je vedel tudi tisti govornik, ki je prišel prvič v Beneško Slovenijo, pa je slišal da se govori tu samo slovensko in da tisti, ki govorijo po italijansko, izgovarjajo besede tako, kot jih ponavadi izgovarjajo vsi tujci, ki govore po italijansko. • Nek simpatizer MSI-jevcev v St. Zakaj tako? Ali je morda inž. Gaggia, naš nepričakovani »zaščitnik« v strahu, da ga bo kdo smatral kot izdajalca? Lahko bi kar brez skrbi priznal da tudi njemu pridejo prav slovenski glasovi, ker bi v tem ne bil niti prvi, niti ne zadnji. • Citali smo v »Vita cattolica« glasilu italijanske katoliške akcije v videmski pokrajini, med drugim: ».... gornja Na-diška dolina ima sedem občin v katerih je 22.000 prebivalcev, ki so povečini dru-gorodci....« Na predvečer volitev torej, ko skušajo zbrati glasove naših ljudi za demokrščansko stranko, prizna tudi ta časopis da so ti ljudje drugačnega jezika. Lansko leto je pisal vse drugače. Tedaj ie vse te »drugorodce« prikazoval kot ko pa bi mi že prej povedali, da spada tudi ta vas k Nadiški dolini.« • On. Schiratti je končno obiskal Brezje. Preden je prišel je poslal »v dar« 80.000 lir, ki jih je država nakazala za novozgrajeno mlekarno. Schiratti je ob priliki svojega obiska obljubil, da se bo »zanimal« za potrebe tajpanske občine, vendar pa je dal razumeti, da je to njegovo zanimanje odvisno od izbire ki jo bodo naši volivci napravili pri sedanjih političnih volitvah. Ali bodo torej soglasno volili za demokristjane in torej za Schirattija ter bodo lahko uživali »sadove« njegovega zanimanja (šole, podpore, vodnjake, otroške vrtce, delo in kruh in bogve kaj še vse) ali pa ne bo z vsem olivci Beneške Slovenije! NJE PARVIKRAT U TELIH POVOJNIH LJETIH, DE NAS ITALIJANSKI GOVERNO ZA-MJETA NIMAR AN POUSOD, KAR GRE ZA IMJET NAŠE NARBUJ ELEMENTARNE PRAVICE. TUDI TELIKRAT JE GOVERNOVA VEČINA NAPRAVILA TAK LEC ZA VOTACJONI, PO KATJERIM NAM JE ODVZETA USAKA MOŽNOST, DE BI MOGLI SAMI NASTOPIT PAR VO-TACJONIH PARLAMENTA. FRANCOSKI AN NJEMŠKI MINORANCI U ITALIJI SO PRIZNAL POSEBEN STATUT, PO KATJEREM SI LAHKO VOTAJO SVOJE ZASTOPNIKE U PARLAMENTU AN U SENATU, BREZ DE BI SE GLEDALO NA PREDPISANO ŠTEVILO VOTOU, KAKOR TUO VAJA’ ZA DRUGE CIRKOSKRICJONI ELETORAL U ITALIJI. , BENEŠKIH SLOVENCEU NAS JE PRIBLIŽNO TULK KOT FRANCOZOU U VAL D’AO-STI, PA NAM NEČEJO PRIZNAT POSEBNEGA STATUTA, PO KATJEREM BI IMJEL TUD MI PRAVICO DO ADNEGA’ DEPUTADA U PARLAMENTU AN AD NEGA’ SENATORJA U SENATU. ČE JO’ NAS PARSILIT, DE BI DALI NAŠE VOTE PARTIDOM, KI NAS NE PRIZNAJO AN KI BI SE Z NAMI SAMO POIGRAVAL, KAKOR TUO VJEMO’ IZ DOSTIH IZKUŠENJ. ZA POKAZAT PROTEŠT ZAVOJ TAKEGA DISKRIMINACIJSKEGA ZAPOSTAVJANJA SLOVENSKE MINORANCE U ITALIJI SMO SE ODLOČIL, DE BOMO PAR SEDANJIH VO-TACJONAH VARGLI PRAZNE ŠKEDE. ZATUO NAJ NE BO OBEDNEGA BENEŠKEGA SLOVENCA, KI BI VOTOU ZA KAJŠAN PARTIT. USAK VAŠ VOTO, DAN KATJEREMU KUOLI PARTIDU PRIDE REČ, DE STE DAL VAŠIM SOURAŽNIKOM NOVO PALCO U ROKE, S KATERO VAS BOJU TEPLI. ZATUO USAK DEMOKRATIČNI BENEŠKI SLOVENC PAR SEDANJIH PARLAMENTARNIH VOTACJONAH NAJ VOTA: PRAZNO ŠKEDO. Lenartu je dal neofašistom na razpolago svoj avto, da bi jim služil pri volilni propagandi. Ko je skupina »cameratov« iz Čedada vprašala, kdo je bil »Italijan«, ki je dal avto na razpolago, so jim odgovorili dovolj jasno: »Nek »sclaf« iz št Lenarta.« To je čisto prav za tistega »sclaf« (Slovenca), ki noče biti tak. Celo fašisti so ga klicali z njegovim pravim imenom in upamo, da se zaradi tega ni razžalil. • Inž. Gaggia »zaščitnik« Slovencev. Vsaj tako je izjavil sam o sebi v Teru ob priliki sestanka nekaterih predstavnikov slovenskih organizacij, ki so se take naivno pustili od njega speljati na led. Inž. Gaggia je kandidat za poslansko zbornico na listi PSDI (italijanska socialdemokratska stranka) in je zahteva) od zbranih, da morajo voliti znak z vzhajajočim soncem in da naj dajo samo njemu preferenčni glas. Svetoval pa je, naj delajo propagando v tem smislu skrivaj 11 III I III 111111111111111111111 ! I I M 111 mi II ll'illlUillllll veljavi in če upoštevamo, da nobena od strank, ki so v volilni borbi, ni zavzela stališča, da bi se tudi dejansko zavzela za naše pravice, bomo pri volitvah oddali belo glasovnico. Na ta način bomo protestirali proti diskriminacijam vlade in proti sedanjemu volilnemu zakonu, ki je prevarantski, zlasti kar se tiče nas beneških Slovencev. »italianissime«. Da in še več. Omenjeni časopis je celo hujskal oblasti naj bi spravile v zapor zastopnike teh 22.000 »drugorodcev«. Kadar skušajo pridobiti glasove, vse take stvari prekličejo. Mi pa jih nismo in jih tudi ne bomo pozabili. 0 Ta je izvirna: Nek komunistični propagandist v mali vasi Beneške Slovenije je pozval volivce naj volijo za KPI, ker bodo le na ta način lahko »dokazali« svetu, da so »Italijani«. Res lepi komunisti; njihov nacional-šovinizem prekaša celo onega od fašistov. V resnici nas zanima koliko glasov bodo nabrali ti gospodje, ki branijo »italijanstvo« tako imenovanih Nadiških dolin. 9 Ob zaključku volilnega shoda v neki vasi v Nadiški dolini, ki ga je imel demokrščanski zastopnik, se je govornik približal organizatorjem in vprašal zakaj so se poslušalci (ki jih je bilo precejšnje število) vrnili domov tako brezbrižni. V resnici ob koncu volilnega shoda ni bilo ploskanja in ne komentarjev. Veste kaj so mu odgovorili? »Takšen je pač položaj v teh krajih. Res, da so vas ljudje poslušali, niso vam pa ploskali in tudi niso komentirali vašega govora, ker ste govorili preveč.... nerazumljivo. Nekatere odstavke govora, nekatere argumente, o katerih ste govorili, niso mogli razumeti, ali pa so jih razumeli le zelo slabo.« Govornik je tedaj zmajal z glavo in dejal: »Da, da.... Razumem, razumem. Lah- skupaj nič. Toda on. Schiratti je morda pozabil, da naši ljudje vedo, da je bil prav on že pet let poslanec in v vsem tem času ni storil prav ničesar za naše vasi. Matajurac PRI NAS IN PO SVETO DVOJEZIČNOST NA KOROŠKEM — Predsednik koroške deželne vlade We-denig je razdelil članom pokrajinske vlada predlog zakona o uvedbi dvojezičnega pouka v osnovnih, meščanskih in srednjih šolah na Koroškem. KONGRES MEDNARODNE TRGOVINSKE ZBORNICE — Na Dunaju se je vršil 14. kongres mednarodne trgovinske zbornice, katerega se je udeležilo 90 gospodarskih predstavnikov iz 34 držav. PONOVNO ZNIŽANJE AMERIŠKE POMOČI TUJINI — Esenhowerjeva vlada je sporočila, da namerava znižati prvotno predvidene kredite za pomoč tujini za nadaljnjih 354 milijonov dolarjev. Skupna vsota kreditov za pomoč tujini se bo tako zmanjšala od 5.828 milijonov dolarjev na 5.474 milijonov dolarjev. V ŠVICI NAŠLI JUGOSLOVANSKO LITERATURO IZ XVI. STOLETJA — Dr. Mirko Ru^^upravnik Narodne in univerzitetne kovnice v Ljubljani je pred nedavnim našel v Švici 35 izvodov stare jugoslovanske literature iz XVI. stoletja, ki ni bila v jugoslovanski evidenci. Izmed teh izvodov pripade 20 stari slovenski protestantski književnosti, Odkrita sta tudi dva izvoda Trubarjevega evangelija iz 1555 leta, izmed katerih je bil desedaj poznan samo en izvod v dunajski knjižnici. VELIKE POPLAVE V LOUISIANI so zahtevale osem smrtnih žrtev. Poplavljenih je bilo 15.000 kvadratnih kilometrov, 30 tisoč ljudi je ostalo brez strehe. PREDSEDNIK MEDNARODNE BANKE V EVROPI — Predsednik mednarodne banke za obnovo in razvoj, Eugene Blach, je prispel iz Washingtona v Evropo, kjer bo imel razgovore v Parizu, Londonu, Ženevi in nekaterih mestih Zahodne Nemčije. Udeležil se bo sestanka administrativno - koordinacijskega komiteja OZN v Ženevi in seje banke za mednarodna plačila v Baselu. DUNAJSKI KONGRES VELIKIH MEST IN MALIH OBČIN — Mednarodna zveza mest s sedežem v Haagu na Holandskem, bo imela svoj redni kongres od 15. do 21. junija na Dunaju. Raz pravljali bodo o delu zveze, razen tega pa bodo obravnavali tudi predlog organizacije Združenih narodov o tehnični pomoči mestom. Na dnevnem redu so nadalje problemi velikih mest in malih občin, predvsem vprašanja dohodkov krajevnih skupnosti s pomočjo subvencij. 111 ■ i un M in 11111 ■ i 1111 u Izmenjava blaga ter gor iško in videmsko pokrajino Na sestanku trgovinskih predstavnikov Slovenije, goriške in videmske pokrajine je prišla z italijanske strani želja, da bi se dosedanjih 600 milijonov lir za blagovno izmenjavo povišalo na 1 milijarde 200 milijonov. S slovenske strani bodo izvažali cement iz Anhovega, opeko, kredo in mineralno vodo. To blago doslej ni bilo na blagovni listi. Tudi v bodoče pa bo Slovenija v glavnem izvažala les in lesne izdelke. Iz Italije pa bodo izvažali tekstil, električne stroje, nadomestne dele za motorje, umetna gnojila, olje, južno sadje, žveplo in semena. Predstavniki videmske trgovinske zbornice so še posebej izrazili željo, da bi prišlo med videmsko Trgovinsko zbornico in Slovenijo do tesnejših stikov. Sporazum naj bi stopil v veljavo, čini ga bodo pristojni organi potrdili. V tem pa smo izvedeli, da so rimske oblasti dale naročilo trgovski zbornici v Gorici, naj namesto nameravanega zvišanja, držijo obmejno izmenjavo blaga kar najbolj mogoče nizko, ker da se to Italiji ne izplača s političnega vidika. V okviru videmskega trgovinskega sporazuma za obmejne izmenjave so v mesecu aprilu t. 1. izdali 23 uvoznih dovoljenj v skupnem znesku 49 milijonov 914.000 lir. V istem mesecu je bilo izdanih tudi 17 izvoznih dovoljenj v skupnem znesku 39 milijonov 15.938 lir. Iz Jugoslavije so uvozili: les za kurjavo, žaganje, značilne lesne izdelke, konje za delo, govedo za zakol, sveže zaklano govejo živino itd. Iz Italiie pa izvozili: nadomestne de- le za avtomobile, popravilo avtomobilov in raznih strojev, hidravlični material, računalne stroje, hišno orodje, izdelke za navadno rabo in drugo blago. REZIJA Pritisnila je huda vročina. Ljubitelji narave zapuščajo razgrete mestne zidove in iščejo prijetne sence v prosti naravi. Zadnje nedelje je prišlo v našo dolino že precej izletnikov. Ti izletniki prihajajo seveda z najrazličnejšimi motornimi vozili. Naši ljudje se trudijo, da bi tujcem nudili čimvečjo postrežbo in vljudnost, a ravno tako bi morale skrbeti tudi občinske oblasti, da bi pritegnile čim več izletnikov, da bi se tako pospešil tujski promet. Treba bi bilo namreč polagati nekoliko več pažnje na vzdrževanje cest. Cesta, ki vodi iz Reziute v našo dolino, je na primer v dobrem stanju, a na ovinkih so cestni kamni (kantoni) in ograje na mnogih krajih vse polomljene. Zaradi te zanemarjenosti bi prišlo prav lahko do velikih nesreč, kajti pod cesto poteka globoka in skalnata struga reke Rezije. Tudi obcestne jarke bi bilo treba očistiti, ki so v skrajno zanemarjenem stanju. Ponekod je trava tako visoka, da se kantoni sploh ne vidijo iz nje. Ce bi se vse to očistilo, bi bila tudi cesta širša in torej boljša za vozače. Vse te stvari vidijo izletniki in so nas na to opozorili. Upamo torej, da bodo občinske oblasti vzele na znanje te opazke in bodo v kratkem poskrbele za ta red, ki ie predpogoj za privlačnost turistov. Dražba sečnje občinskih gozdov Naša občina je dala na dražbo dva občinska gozda v predelih Beli potok in Skala nad Peručo. Kogar zanima ta dražba lahko pošlje na tajništvo občine svojo ponudbo. Dražba bo tajna in sečnja bo prodana tistemu, ki bo največ ponudil. Ponudbe naj se napišejo na koleko-van papir za 32 lir bodo naslov- ljene na tajništvo občuK Priložiti je treba tudi kavcijo 30.000 lir za sečnjo v Belem "otoku in 40.000 lir za sečnjo gozda Skala nad Peručo. Kavcijo je treba vložiti v »Banca del Friuli« v Možnici. Cene »base« in količine lesa so sledeče: V Belem potoku: gradbeni les■ 30 kubičnih metrov po 5119 lir kubični meter; drva: 100 presežnih metrov po 1082 lir za presežni meter. V Skali nad Peruču: gradbeni les: 35 kubičnih metrov po 5367 lir kubični meter; drva: 100 presežnih metrov po 1379 lir za presežni meter. Košnja trave na planini Kanin Kdor bi rad vzel v najem košnjo trar ve na občinski planini Kanin, naj napravi prošnjo na prost papir na tajništvo občine. Prošnjo je treba vložiti čimprej. Pogozdovanje Slatina - Klinac -Brdo V kratkem bodo odprli center za pogozdovanje in bodo pogozdili kraje Slatina, Klinac in Brdo. Na delo bodo vzeli brezposelne naše občine. Kdor želi dobiti zaposlitev pri tem delu naj se obrne na občinski urad za delo v Ravenci in naj napravi prošnjo. Poročeni delavci bodo imeli 600 lir dnevno, neporočeni pa 500 lir. Sestava nove občinske zemljiške knjige Videmski katasterski tehnični urad je začel v naši občini z merjenjem zemljišč za sestavo nove občinske zemljiške knjige. Lastniki zemljišč naj se zavedajo važnosti tega dela in zato- jim svetujemo, da pomagajo geometrom kar morejo, da ne bo napak pri vrednotenju in prepisovanju. BRDO SMARTNA NESREČA PAR DJE1 U Dne 20. maja naš vaščan Lendaro Jožef (Zanet), taz Terà star 70 ljet e šu tu potok Bedruža pjesak spravjat. Med tjem djelom, to se ne vje kako, ubogi mož e zgubu ravnotežje (kuilibrijo) an spidu tu dan vjer an se unejou. Ko so judje hitro potem zagledali tu vodi nesrečnega moža martvega, so klicali auto-ritadi ta na puošt an mjediha za ačer-tamente, natuo so ga nesli tu semetjerih. Ta dižgračja ne zlo komoviia ejelo našo dolino. Fameji od rancega Zaneta naše kondoljance! MUZAC — Ce so bli Muščeni pred 40. ljeti pogozdili njih goro, tu današnjih dneh na bi tjela beti naša vas na ti najbuj bohatih naše doline an njeso bli mjeli bizunjo hoditi po svjetu za se uo-dinjati kruh. No so več koj 1000 hektar- IZ NAŠIH VASI jou sveta, ki anjelé no ne dajajo majed-nega pardjelka, zak ta na njih ne raste več še trava. Kantjer za pogozdovanje e začeu pred kratkim djelati za pogozditi te kraje, za-tuo naj judje več, ki no morejo pomaj-ti Konzorciju od Terske doline, ki u je tu Teru. No zajtra no če mjeti no veliko bohatijo za šfrutati. ZAVRH — Tej, ki to e usjem znano, tu naši vasi ve mamo take jame, ki tu jih nje tu ejeli Italiji. Komitat, ki u se interesà za te jame e oakriu pred kratkim take ljepe »sale«, ki to veja, ki no usi je vidita. Zatuo to bi muorli djelati več propagande an ljepo tu bi tjelo, ki tu Centi an ta na križišču Sv. Osvalda, O tej reči smo povjedali kamunskim poglavarjem, Id so nam obljubil, de boju zbuojša! vodovod, a z djelom njeso še začel. Nje dougo od tega, kar so neka-tjeri naši vaščani začel djelat galarijo u hrib, de bi ulovil več vode, a na žalost, oblasti so prepovjeoale naprej kopat. Druga voda je deleč 2 kilometra od naše vasi, je dobra an jo je dosti. Ce nam ne zbuojšajo vodovoda, naj bi nam posodil oblasti almanj potrjebne tube, de bi vodo parpejal u vas takrat kadar je velika suša TAJPANA Pretekli tjedan je paršu tu naš ku-mun onorevole Schiratti Guglielmo, poslanec (deputat) u parlamentu demofcr- Navodila za volitve 1. Usak votant je po lecu du-žan iti votat, če ga ne zadariuje tehten uzrok. 2. Na votacjoni parnesita za sabo »karto d’identità« an certi-ficat eletoral. 3. Kar vam bo dau president volišča škedo an lapiš, pojdi u kabino. 4. U kabini prepogni an zalepi škedo, ne de bi nardiu kajšen senjo s lapišom na njej, zak drugače bo škeda neveljauna. 5. Kar dasta presidentu zaper-to škedo an lapiš, bosta n ardii svojo dužnost. 6. Tako runanje vajà za škedo za votat parlament an senat. Beneški Slovenci! Prazne škede pridejo rčč, dé smo votai za tistega kandidata, do katjerega imamo pravico, pa nam ga lec eletoral zavrača. Pojdita an storita vašo dužnost! kati an hoditi po potokah vodo točit. Ce Schiratti e bi se zarjes zauzeu za skočiti na pomuoč tej vasi o nje bi čaku dan pred votacjoni za ji priti obečuvat njega interesament an s to potjo jim upra-šu, ki to zanj votej. To ma prej dati, potem to se upraša voto. Zatuo Schiratti naj se ljepo zapuomne, tu našim kumu-ne o ne bo več obrjetu judi, ki no mu dejta fiduejo. FOJDA CENEBOLA — Dne 15. maja je unirò po dougi an hudi boli naš vaščan Sukc Alojz, star 76 ljet. Ranci Suko je živu več ljet u Čedadu, a na stara ljeta se je preseliu u Fojdo, kjer je umru. Pokopali so ga u Campeju dne 17. maja. Na pogreb je paršlo dost ljudi, saj je biu mož po usej naši okuolici zlo poznan an parljubljen. PRECE U CE MJETI CJESTO ŠE BREH Ce to bo šlo use ljepo naša vas na če beti končno povezana s Tersko dolino s kolouozno ejesto. No pravijo, ki ta ejesta na bi muorla beti nareta hljetu. Ma če judje no boju usi unidi dali njih pomuoč to zna priti, ki ejesta na če beti nareta še prej. Te rjes, ki kontribu-di od štada so mali, ma ne stuojmo tega gledati. Importante to e, ki ve mej» mo našo pot. Korajžo Breženi, Ijetos ejesto, potem pa električno luč. FLIPAN — še tu Flipano to se špera. ki na bodi ejesta, ki na veže njih vas s Cento preče končana. Tole djelo to če rjes parnesti dan velik progres naši vasi, saj ne bà ura, ki ve pridimo do tega po tekaj ljet, ki smo čakali. Ma ne stuojmo uzabiti no rječ. Cjesta, ki na bo nas vezala s Cento na njema beti na preteza za se dištakati od našega kumuna. Nam to več torna kont stati itako, ki smo, zak če vse pridemo pod Cento bomo muorli plačuvati tase buj velike medtjem, ki pod Gorjani to ne bo itako. Naše afarje četno djelati usednó tu Centi, kar ve bomo mjeli našo ejesto. lil I lllil lllil lil 1111 lil I I I I 11 III II I Ulil I lil IIII lil 11:1 l lll lilll l lllll l lll l lll l lil l l lil.l I I I 111 I I I l i l 11 III l III11 lili I I I I I l l l lllll l ll NIMAJO SV. DUHA nu ložita kako tabelo, zak no vjedita turišti, ki no po tej poti se vozijo. Zbudimo se an ne stuojmo spati. Forešti, ki no bi tjeli priti tu našo vas, no če parnesti dosti interesa. SOVODNJE Decembra 1951 je »Camera di Commercio« iz Vidma podelila pruoti plačilu na obroke (rate) našim kmetom 17 krau an je zagotovila, de so use krave dobre mlekarice. Na žalost pa smo ugotovil, de je od 17 krau samo ena taka kot prav kontrat, čemo rejčt, dobra mlekarica. Ne rečemo, de so krave slabe suorte, a mo-rebit, de naša klima jim ne djela dobro an zatuo bi željel, de bi jih zamenjal. Ce ne boju ugodil prošnji, sevjeda jih ne boju mogli kmetje uzdarževat, zak od njih njemajo nobedne koristi. BLAŽIN — Pred kratkim se je pone-srečiu naš vaščan Gujon Angel, star 42 ljet, ker je takuo nesrečno padu pred hišo, de se je zlomiu desno rame. Zdraviti se bo muoru več cajta. MATAJUR — Vodovod brez vode — Povjecati muoramo, de novi vodovod ne daje zadost vode za use naše potrebinje. Prej je služila tista voda samo za vas Franci, a odkar so jo parpejal h nam je nimajo zadost ne adni ne drugi. Pretekli mjesec, kar je nastopila parva suša, je blo težkuo za vodo, čakati smo muorli ejele ure za natočit kandle, ker je voda počasi ščurjela. ščanskega partida. Nepričakovani onorevole se je ogledou skuažej ejeu naš ku-mun, saj e bi še tu Brezjah. Ce o nje bi sljep e sam vidou, ki par nas to ko-ventà dati zlo več koj tuo, ki so fin do-nàs dali. Cjesta, ki na peje tu Brezje to ma jo komodati an tej vasi to ma dan bot za simpri nape j ati še uodo. So pet ljet, ki to se obečuva, ki to če beti use nareto, ma judje intant no muorejo ča- Na Binkošti smo bili pri maši in smo slišali lepo pridigo. Pridigar je povedal, da so Binkošti rojstni dan katoliške cerkve in da so ta dan apostoli prejeli sv. Duha in so prvič nastopili na javnih jeruzalemskih prostorih oznanjujoč Kristusovo vero. Takrat je bilo v Jeruzalemu mnogo ljudi iz vseh krajev sveta in niso znali judovskega jezika; apostoli pa so bili le neuki judovski ribiči. In zgodil se je čudež: apostoli so začeli govoriti v jezikih, katerih se niso inkdar učili. Vsak tujec, pa naj si je bil Rimljan, Grk, Arabec, Ajrikanec itd., je slišal Kristusov nauk v svojem jeziku. Ta čudež je zbližal vse ljudstvo k apostolom, ki so vpraševali: i)Ti, ki govore, ali niso vsi Galilejci? Kako je to, da govore v našem jeziku?e Tisti dan je na tisoče ljudi sprejelo Kristusovo vero. S tem čudežem je sv Duh pokazal, da Kristusov evangelij velja za vse narode in ne samo za Jude Pretekli tjedan je zadjela našo okuoli-co velika nevihta. Naši kmeti so s grozo u očeh gledali hude nalive daža, ke-tjerim se je potlé pardružila tudi tuča. Tuča je bla zlo debela an kjer je padala je nardila veliko škodo sadnemu drevju, vinjikam an usjem puojskim pardjel-kom. Ura je bla ta dan strašna. Dažii an tuči se je pardružiu še vjetar, ki je kar lomiu use vejevje. U vič krajah so se u dolino usuli še plazovi zemlje, ki so pokopali zguodnje nasade na puojlh an uničili ejele traunike. Rijeka Kozica je takuo narastla, de je preskočila iz poto- ka an se razlila po usej okuolici. i'liiiini|i|ii i i iK im • i iii'i iiiii '.■]|ii;ii|ii:|iii|'|i|:ii|'|:|ii:ii|!| iiiiiilililililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii i.in i i lini 11 ■ i ■ l:l!lill limili 11 n im iiiiiiiiiiiniiiiiiiii min in n 11 m • i n 11 l i m milil imuni m POLITIČNO ŽONGLIRANJE UK r ; -xy % jji : • •' T ’ 'V 7? MPOÌTF t^ltlPOSTE n m Rimljane, Arabce itd. in da se morajo oznanjati božje resnice vsakemu narodu v svojem jeziku. Po binkoštni pridigi si ne moremo tolmačiti zakaj se nekateri duhovniki v Beneški Sloveniji, kjer živi kompaktno slovensko ljudstvo, kjer se je skozi tisoč let pridigalo in molilo v domačem jeziku, ne nauče slovenskega jezika ampak pridigajo in uče v uradnem jeziku, katerega ljudstvo ne razume. Kako tolmačiti mrž-njo teh duhovnikov do domačega jezika, ki raje pustijo, da izginja hišna molitev, kakor, da bi učili nauk in molitve v ■ lllllllllll I I I I I I 11 I I I III I I I I I 111 I I I I I l lll l l lll l lllll l lll lll l l I M: "II • M» I lll'lll 1 lilll l l l lll l lllll l l lll l l lllllllllllllll lllll lllllll llll SV. LENART SLOVENOV Huda tuža nam je uničila use pardjelke Prizadjetim kmetom je trjeba skočiti no pomoč Skoda, ki so jo naši kmeti tarpjeli je takuo velika, de je nje mogoče cenit. Pardjelki, katjeri so naši kmeti s takim trudom posadil za ljetos so bli usi uničeni. Zatuo u imenu usjeh prizadetih kmetou uprašamo oblast naj hitro skoči na pomuoč, takuo kot je skočila na pc-muoč po drugih krajih dol po Laškem. Naj pokaže sada oblast, če zarjes skarbi za naše ljudi. UDOBILA JE PLUG NA SRECOLOU Rina Kručil iz naše vasi je udobila na dobrodelnem srečolovu (pesca di beneficenza), ki so ga organiziral na praznik vina u Čedadu, nou plug, ki je biu med dostimi drugimi premji. ; i .tàmm .»s mmm MOTIV IZ SV. PETRA SLOVENOV tistem jeziku v katerem so se učili in molili od nekdaj starši otrok? Taki duhovniki ne delajo po volji sv■ Duha in v duhu katoliške cerkve, ki je mati vseh narodov, ampak po volji in duhu pokojnega Mussolinija, ki je izgnal domačo besedo iz naših cerkvd. Ali koristi to katoliški cerkvi in tradi' cijam naših ljudi? Posledice takega ne-binkoštnega ravnanja se že poznajo in se bodo vedno bolj poznale. In kdo bo odgovoren za ta greh? Našim čitateljeir> bo lahko odgovoriti na to vprašanje. PRAPOTNO Ker djela par nas usako ljeto tuča zlo veliko škodo, so se kupe spravli usi kmetje an so se doguoril, de boju usta' novil konzorcij za se branit pruot tuči-Ta konzorcij bi muoru organizirat P0, stojanke, ki bi streljale kar pride huda ura an takuo bi se povezali tudi z drugimi konzorcij, ki že obstojajo u Krmi' nu, u števerjanu an drugje po Brdih Pravijo, de rakete koštajo približn0 2800 lir an za kriti tiste stroške bi muo' ru dat usak kme; nekaj. Naši kmetje s0 veselo sprejel to iniejativo an upajo, d® buodo s tjem obvarovali svoje njive a1’ vinjike pred hudo uro. CUPCE — U naši vasi so začel parve djela za sezidat turan (zvonik). Usak® družina bo napravila določeno dni dje19 an takuo to zvonik hitro postavjen. Štev. 66 »MATAJUR«- Stran 3 O NASI UMETNOSTI Stare vraže in pravce Ce se ozremo iz Furlanske ravnine proti severu, se pred nami v polkrogu vrstijo griči, posejani z vasicami, nad katerimi kipe v nebo zvoniki, ki spominjajo na stolp oglejske stolnice. Za griči so večji hribi, za njimi pa grebeni Alp z vrhovi Kanina, Matajurja in prav tam na vzhodu z osivelo glavo Triglava, čuvarja slovenske zemlje. Spredaj s trto porasle golice, zadaj pa skalnate peči, razorane s plazovi. Tako že geografski relief združuje vsa nasprotja na tem koščku zemlje med Goriškimi Brdi in dolino Tilmenta, med Furlansko ravnino in gorami nad Rezijo. Ce pa nas popelje romarska pot tja v skrite doline, med gore, vzdolž naših rek in potokov, v samotne zaselke 'po hribih, smo resnično začudeni spričo te razkosanosti dežele med gorami. In morda bi popotnik ne bil nič manj začuden, če bi mu začeli pripovedovati o Umetnosti Beneške Slovenije. Kaj, ta dežela naj bi imela svoja umetnost? Saj še njeni prebivalci ne vedo zanjo! Umetnost v teh hribih, med trudnimi poljedelci in pastirji? Ej, da, tam v Čedadu in Vidmu, no, vemo — tam je umetnost doma; zrasla je pod sončnim italijanskim nebom, saj smo videli njene lepe priče in v knjigah smo brali o njih. O umetnosti Beneške Slovenije pa knjige kar molče! Res je, trpko priznajmo — knjige molče! Zakaj? Ker naša uboga gorska dežela še ni rodila človeka, ki bi z ljubečim srcem prisluhnil govorici njenih umetnostnih spomenikov ter prikazal njihovo vrednost in pomembnost. Italijanske le med Beneško Slovenijo in nekdanjo Kranjsko živahne kulturne zveze, da je piala med njimi ista umetnostna volja in da Slovenci ob Nadiži niso klicali arhitektov iz bližnjih italijanskih dežel — mnogo bi jih lahko našli že v Furlanski nižini in ne slabih! — temveč iz osrčja slovenske zemlje. Napis pri sv. Ivanu pa ni osamljen. Enak kamen najdemo v Briščah: »MAISTER ANDRE VON LACK MAI JAHRS 1477« in v Ponikvah na Goriškem sličen napis v osemdesetih letih 15. stoletja stavbarja Andieja iz Loke v tretjič imenuje. Toda razen napisa se v Briščah in Ponikvah ni ohranilo ničesar; stari cerkvi sta se morali umakniti novima, tako da si značilnosti Andrejevega stavbarstva lahko ogledamo le pri sv. Ivanu v čele. Tako je ta cer kvica postala zelo važna tudi za zgodovino slovenske umetnosti. Poglejmo jo malo. Cerkvena ladja — prostor za vernike — je prav za prav del naravne votline, zato jo pustimo ob strani. Mika pa nas prezbiterij, to je prostor, ki er stoji veliki oltar, šilast slavolok s posnetimi ogli ga loči od cerkvene ladje, zaključen pa je prezbiterij s tremi stranicami pravilnega osmerokotnika, kot je navadno v slovenskem gotskem cerkvenem stavbarstvu. Obokan je z zvezdnatim rebrastim' svodom, to je — značilna gotska «amenità rebra v obliki zvezde nosijo kakor okostje cerkvene oboke. Rebra sama pa izhajajo iznad konzol v stenah in te konzole so figuralno okrašene. Tu vidimo »podpis«, svoj poseben mojstrski znak. Tako po svoji stavbni obliki kot po tem kamnoseškem okrasu je naš prezbiterij gorenjsko- goriškega umetnostnega kroga, ki nam je okoli srede in v drugi polovici 15. stoletja zapustil veličastne stavbne spomenike v ladjah škofjeloške in kranjske župne cerkve, v prezbiteriju župne cerkve v Radovljici, v št. Vidu pri Vipavi ter v cerkvi sv. Urha pri Tolminu. Sedež te delavnice moramo iskati po vsej verjetnosti v Škofji Loki, kjer je bil doma tudi naš mojster Andrej. Nobenega dvoma ni, da se je izšolal v tej domači delavnici, ki je izučila tudi doslej po imenu znanega mojstra, ki je leta 1505. na novo sezidal prezbiterij cerkve sv. Danijela v Volčah pri Tolminu. Pri vseh teh stavbenikih se značilno druži severna arhitekturna zasnova s kamnoseškim okrasjem, ki je našlo posebno plodna tla in nove pobude v kraškem okolju, kjer je obdelovanje kamna zelo udomačeno. (Nadaljevanje sledi.) Pečanska „Morà « »Moréu so stare, suhe, škrbaste ženske z debelimi očmi, sključene na povjerak, ki podné prebivajo po jamah al med skalami guorskih an hostnih potokou, kjer nikul ne seje sonce. So hudobne, neusmiljene ponočne babe, ki njemajo druzga namjena, kakor škodo djelat ljudem, jih martrat, jim stuort' tarpjet an jim stuort’ umrjet' pred cajtam. Po avemariji, kadar je že tarda ferità, veljezejo iz njih jam, ogarnjene s čarnimi plašči, po luhtu zletijo po vaseh, se vstavjajo pred vrati an pod okni an poslušajo, če u hiši stoka, jemanejče a! joče kajšan bounik. Kadar zavohajo bounika, se zmuznejo u hišo po kajšni škarbini al skuoze jamo od ključavnice, stopijo gor na rebra od bounika in ga »peštajo« an mučkajo de bounik ne more vič sopst an pahtjet an počasi, počasi se zaduši. Narvenč muoč imajo kadar je tema, m 1111111111111111111111 m 1111 ■ 1111111n i n i n i n mu m n 1111 m n i umnimi;! miiihm m i iiiiinimiia iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii li api ©MAimr im ........................... Llslattooilelj rdečega križa Pretekli mesec je mednarodna organizacija Rdečega križa praznovala 125. obletnico rojstva ustanovitelja te nad vse človekoljubne organizacije, Jeana Hen-rya Dunanta. Ob tej priložnosti je zvezni predsednik otvoril posebno radio-oddajo Mednarodnega Rdečega križa s kratkim nagovorom ter ugotovil, da je Dunantovo ime v zgodovini zapisano bolj svetlo kot imena vseh junakov uničenja. Dunantu se je posrečilo zgraditi most med najhujšimi nasprotstvi, ki sploh obstojajo, med moderno vojno in dobrotljivo človečnostjo. Pred 94 leti po bitki pri Solferinu je dvignil svoj glas Jean Henry Dunant, ki se je rodil leta 1828, za zaščito in pomoč ranjencem v vojnah, ki so ostali do takrat na bojnem polju prepuščeni strašni usodi muk in smrti. Njegov glas je vztrajno trkal na vest človeštva, dokler ni bila leta 1864 sprejeta od vseh držav zgodovinska ženevska konvencija, ki je bolničarskemu in zdravniškemu osebju omogočila ha bojišču in v bojnem zaledju reševalno delo ter določila za razpoznavni znak rdeči križ na belem polju. Ta konvencija pomeni obenem ustanovno listino mednarodne organizacije Rdečega križa. Henry Dunant, ki je leta 1901 prejel Nobelove nagrado za mir, je umrl leta 1910 zapuščen in pozabljen, zato pa je živela naprej in živi danes po vsem svetu njegova plemenita ideja. Pod zastavo Rdečega križa je po njegovi smrti stopalo iz leta v leto več borcev zoper vojno nasilje. Leta 1907 je bila podpisana v Haagu znamenita Haaška konvencija, po kateri morajo vojujoče države ravnati z udeleženci ljudskih uporov kot z vojaki redne vojske. Določen je bil odnos in ravnanje z vojnimi ujetniki, dalje pravila same borbe ter bila izrečena prepoved uporabljanja strupenih plinov in bakteriološka orožja v vojni. Naslednji mednarodni dogovor Rdečega križa leta 1929 predpisuje načine za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov ter za zaščito civilnega prebivalstva v vojni. Tej zaščiti daje nova določila zadnja konvencija iz leta 1949, s katero se obenem prepoveduje streljanje talcev. Mednarodna organizacija Rdečega križa, ki združuje danes po vsem svetu več kot 30 milijonov članov, je v letih razvoja izpopolnila svoj program za pomoč sočloveku tudi v miru. Mir in bratstvo med narodi, zdravje, varnost in socialne pravice človeka, medsebojna pomoč, dobrota in ljubezen, lajšanje zlih posledic vojne ter pomoč pri elementarnih nezgodah — to so danes poleg humanskih akcij v vojnih spopadih svetla, globoka človečanska načela in cilji, za katere se bore organizacije Rdečega križa v vseh deželah sveta. Prvi most iz aluminija Prvi most za avtomobilski promet iz aluminija so postavili na reki Sangue-nay blizu mesta Arvida v Kanadi. S študijem in preddeli so začeli že leta 1943. Najprej so morali ugotoviti, katere aluminijeve legure so najbolj prikladne in ali imajo prednosti pred železno konstrukcijo. Stroški za železni most so bili mnogo nižji od aluminijastega, vendar so se odločili za aluminij. kadar ti hišni ugasnejo luč; zatuo kadar hišni čujejo de bounik težkuo sopé an jemanejče, hitijo paržgat luč an če bounik spi, ga hitro zbudijo, de ga »Mora« ne zaduši. »Morč« se vsi bojé, kjer nosi po hišah smart an druge nesreče. Kadar zvečer zaspani otrok ječe brez uržuha an sam ne vje kaj mu je, mu starši zatrucajo: »muč, muč, de te ne bo čula Morda! Popotnik, ki se ponoč vrača damu tru-dan an potdn se boji, de mu ne pride slabo po poti zatuo, ki »Mora« bi mu stopila gor na rebra, ga »peštala« an mu zaprla sapo. Pa se tudi zgodi, de »Morda obsjenča kako gardo, staro ženico an prebiva u nji. Takuo obsjenčena žend postane »Mora« an je še buj nevarna, ku te prave »Morča, kjer hodi okuole tudi podné, Takuo pravjo, de pred Ijeti, u mali vasici Pečnji blizu Matajurja, je živjela 'dna uboga an stara vedranka, ki se ni mogla oženit, kjer je bila reuna an zlo garda. Ostala je bila sama na svjete an za se preživjet je hodila prosit ubogajme al »pet jat«. Kjer je bila takuo gai da in kebasta, de nje mogla pogljedat navzgor, nektere babe so začele cviblat, de je obsjenčana an de podné hodi »petiat« za de zvje kje je kajšan bounik, za de ponoč ga pride »peštat«. Povsod so jo poznal za »pečansko Morda an povsod so se je bal. Kadar je par šla u kajšno vas, otroc so se skril an gospodinje so hitjele zaper-jat vrata, de ne pogleda notre. Njekšan-krat je bila p4tjwiala u Toncinou hljsv an krave so ble^gubile mljeko. Nejkšno nuoč je huduo »peštala«. mlinarjevo ne-vjesto, ki se je lila previč najedla štruk-ju; drugo nuoč je bla skor zadušila hlapca Arneja, ki se je biu previč napiu močnega žganja; an takuo naprej, de se je vse balo an nobedan je nje tjeu pod strjeho. Takuo se je zgodilo, de u Starmici je najdla vse hiše zakloštrane an je muorla ponoč tje u Ložac. Kadar starmiški mež-nar, ki jo je špegu skuoze oknd, se je zavišu, de je zapustila vas, je leteu gor u ejerku po kotlič te žegnane uodé, an je hodu, gor an dol po vasi an kropiu povsod tode, ki je hodila »pečanska Mora«. Bregantova Marjana pa je nabasala žerjavico u ponvd, je ložla na žerjavico rože sv. Ivana, ojko an druge žegnane trave an jè kadila gor po vas. Tuo je pomagalo, de u Starmici »Morà« ni nobenega peštala. Tisto nesrečno »pečansko Moro«, ki u rojstnih bukvah je bila pisana za Minco, nezakonska hči Vanče Ložčakove, so jc najdli martvo u zapuščenim kazonu blizu Liuka. Uboga an nesrečna Minčica, ki je bila brumna kakor dušica an ki nje motila še vodé tičjacam tam u host’, je umarla za lakot jo an mrazom zavoj neumnosti ljudi, ki so vjervali u neumne vraže. IVAN TRINKO: V' 0M§i IP>A@ILAW€0 14H mn ninnimi inumi umilili mi min imi imunim mm m m umni mimili n mu ninnimi n m u n n n umni imunim n Črtice in slike iz beneške Slovenije Povojna črtica Stradali so in trpeli, trpeli in stradali dan na dan. Molili so pa goreče in klicali hebeškega Očeta na pomoč; in nebeški Oče jih ni zapustil.... Preživeli so; samo On zna kako, toda preživeli so. V tem času je oče pri vojakih obupaval ir> si ni znal pomagati. Silno rad bi bil Prihranil kaj za pomoček domačim. To-da kaj in kako? Kar je dobival, je bilo Neznatno, vendar je slednjo stotinko hra-nil in zbiral in pošiljal zdaj pa zdaj do-hiov. pa svotica je bila malo da ne shiešna. Stresal je glavo, da bi mu mo-reée skrbi odletele, pa ni šlo ! Položaj se Phi je zdel neznosen. Prišla je kobariška nesreča, ki mu je Neusmiljeno in popolnoma prekinila vsako zvezo z domom, in ne samo njemu! ^°j Bog! Vse je končano! Vse je palo v r°ke lačnim in neusmiljenim Nemcem! ^boga žena, ubogi otroci! Nikoli več jih ne bo videl! Nikoli!.... Prišel je v vojno ozemlje čeprav ne na fronto. Plača se mu je zvišala. Sedaj ! Cernu? žalost ga je morila noč in dan. Novice, ki so Bog ve od kod prihajale o skrajno obupnem stanju v zasedenih krajih, so ga spravile v popolen obup. Da bi žalost udušil, se je zatekel h kozarcu. Zazdelo se mu je, da mu vino koristi. Dajalo mu je nekaj hipnega olajšanja in razvedrila. »No, bodi! Saj itak ne pridem nikdar več domov in če pridem, ne dobim več živih !« je mislil in pil, kadar je mogel. Prišel je tudi v družbo z veselejšimi tovariši. Kaj se bo človek vedno le kisal! Kaj pomaga! Nič se ne popravi! Vse je šlo! Pil je torej in naposled je redno zapil vse, kar je dobil. Vdajal se je v usodo. Prihajala mu je sicer na misel nesrečna družina; mučil se je ž njo in obupaval, kadar je bil sani in ni pil. Zato pa je tem rajši in tem bolj popival, kadar je bil v družbi. Zgodilo se mu je tudi, da se je opil Potem se je sramoval; strašil se je samega sebe, zgražal se nad svojim počenjanjem in malo da ni jokal kakor otrok, misleč na trpljenje svojih dragih. Vzdržal se je po več časa pijače. Pa prišlo je zopet hudo, zopet skušnjava in zopet vino. Naposled se je navadil in se bolj brezskrbno pijanil... Vojna se je nepričakovano končala. Ko so ga pustili domov ter mu povrh dali še precejšnjo svotico, da si doma opomore, se je vrnil s hrepenečo in trepetajočo dušo med svojce in ker jih je dobil še žive, je postal šumno vesel, pri čemer je pomagalo tudi vino, zavžito po poti. Oživljena žena je mislila, da je tak iz golega veselja, saj je tudi njo in otroka prevzela tako silna in nevzdržljiva radost, da jih je skoraj ubila. Mož je dal ženi boljši del prinesenega denarja in jo s tem zopet silovito vzra-dostil. Uboga žena! Saj je toli živo ir vztrajno upala v božjo pomoč! Ostalo si je pa vendar pridržal za svoje nove potrebe. Zahajal je v krčmo. »No, saj je vendar potreben in vreden,« je mislila žena, »Bog ve v kakšnih nevarnostih je bil in koliko žalesti in trpljenja je prestal. Da ga je le mili Bog nazaj prinesel!«. Pil je torej tudi doma. Tudi opil se je. Moj Bog! To se lahko zgodi človeku, ki ni vajen, posebno če je izmučen, je modrovala žena. Zapil je kmalu, kar si je til pridržal, a pohajanje v krčmo se ni hotelo končati. Delal je sicer čez teden in si tudi lahko kaj zaslužil, kajti del8 je bilo veliko in delavcev malo. Del zaslužka pa si je vsak teden pridržal za viro. Kmalu je postal navaden pijanček Nova, bolj skeleča, popolnoma nepričakovana žalost in bistroumna duša, je razumel položaj in strah ga je bilo. Kaj, kc bi mogel on delati! Bil pa je premlad in povrh brez vsake moči, ker je komaj prestal hudo bolezen! Goreče je ljubil očeta, zato pa je tem ostreje občutil razjedajočo žalost vsakikrat, kadar ga je vi del ob nedeljah, ko je šel opit domov, že na je jokala in rotila moža, naj za božje vc-ljo pusti grdo in sramotno navado Mož je obljubljal. Delal je z največjo vnemo vse dni in se ubijal. Toda nedelja ga je zapeljala. Vaščanje so se mu sprva čudili iz nedoumljivosti zmajevali z glavo; potem pa, ko so razumeli, so se mu posmeho vali. Domačih je bilo sram; on sam se je v treznosti jezil nad seboj. Toda nedelja ga je vedno zapeljala. Na ženo se je silno jezil, ker ga je že ostro svarila in kregala. Se bolj sitno pa je bilo, ker je jokala in tarnala in še otroka — ubogi sirotici — sta ji pomagala pri tem. Hudoval se je naposled tudi na nju----------------------------------------------------------------- No in tako je bilo neke nedelje popoldne. Vreme je bilo prekrasno, dan svetel, in prijetno topel. Solnce je šlo proti zatonu in izredno lepo zlatilo hiše, drevje, gorske grebene in pečine. Gori nad vasjo so cerkvena okna kar gorela v jar-kem odsvitu rdečih žarkov. No, krasno je bilo in neumneži so bili oni, ki so brez vzroka tičali med domačimi zakajenimi stenami. Otroci so se igrali na vasi, kjer je bile precej prostora za njihove norčije. Letali so, skakali, plezali po stari lipi, nadlegovali mimo idoče, se prepirali, kričali, peli, pse dražili, mačke lovili in Boe znaj, kaj so vse uganjali! Nekateri bolj mirnega značaja so sedeli pri kraju in se pomenkovali; veseli dirindaj je bil vendar tudi brez njih velik. (Nadaljevanje sledi ) -V LANDAR V NADIŠKI DOLINI knjige pa o tej umetnosti molče, ker je bila njih piscem pretuja in preskromna... Toda če molči človek — kričijo kamni! V Landarski jami smo, v cerkvi sv. Ivana v Cele, na kraju, kjer se je po starem izročilu nekoč branila slovenska kraljica pred Atilovimi Huni. — Kakšen napis Pa je tamle na kamnu, vzidanem zunaj svetišča? »MAISTER ANDRE VON LACH IAR 1477«. Napis torej pravi, da je leta 1477. sezidal to cerkev mojster Andrej, doma iz škofje Loke na Gorenjskem. Ta ugotovitev je zelo pomembna. Dokazuje nam, da so v srednjem veku vlada- moža, ki piska na dudo in spet drugega, ki igra na gosli; dve figuri držita v rokah napisne trakove, neki mož si napiva iz majolike in kozarca in tamle je spet oseba, ki sklepa roke v molitev. Človeku se zdi, kakor bi se kamnosek, ki jih j« izklesal, nenehno oziral okoli sebe in prelil v kamen ljudi, ki jih je pravkar videl... Tam, kjer se rebra na oboku stikajo, so vdelani taka imenovani sklepniki, ploščati kamni s ščitki in riliefnimi podobami Marije z Jezuščkom, svetnika s knjigo, Kristusove glave. Na enem teh sklepnikov je kamnosek izklesal celo svoj V* ZA NAŠE DELO Zeljna muha Na naših njivah, kjer je posajeno zelje, se večkrat vidi, kakuo mlade rastline slabo rastejo al pa venejo. Ce se če tako rastlinico izrut, gre prou lahko, na koreniki pa se vid dosti malih červičkou. Tisti červi so larve zeljne muhe. Nardi lahko veliko škodo an uniči ves pardjelek zelja. Zeljna muha je skoraj dnaka kot domača hišna muha. Parkaže se ponavad maja mjesca; svoja jajčka znese na koreniko zelja ali pa blizu njih. Iz jajčk se u treh do petih dneh izlježejo červički, ki jedo najparvo tanke korenine, potlé pa tud glauno koreniko. Po 3 do 4 tednih se zabubijo u zemlji u globini od 2 do 10 centimetrou an potlé pari jeze iz njih druga generacija muhe. Takuo se tista muha, če je dobro ureme, parkaže u treh generacijah, škodo pa djelata parve dve, konc aprila an junjarjulija mjesca. Narbuojše se bucsta branil od tiste muhe, če buoste polival z raztopino 0,06 parstuotno sublimata (6 gramou sublimata na 10 litrou vode) ali pa z 0,3 parstuotno raztopino drevesnega karbolineja (30 gramou karbolineja na 10 litrou vode). Razstopira sublimata se parpravlja u lesenih posodah, ne u željeznih! Usa-ko rastlino je trjeba zalit s pou decilitra razstcpine, psrvič 4 dni po saditvi, potlé pa še dvakrat, 10. an 20. dan. Sublimat je zlo hud strup an zatua muorta bit zlo pravidni kar ga buoste Tiarpravl j al. Djelo na njivi Sadà je cajt, de okopate an osujete krompir. Par tistim djelu pa muorta bit zlo pravidni, zak u rahli zemlji se krompir ne smije osut preveč na visoko. Ce krompir, ki raste na rahli zemlji preveč na visoko okopavate gre iz zemlje preveč mokrote an zatuo slabo raste. U takih primerih je buojš njivo večkrat opljet an prerahljat zemljo. Ce se parkaže na krompirju strupena rosa (pero nospera), ga muorta škropit kakor vi-njiko. ... u sadouniaku Par mladem sadnem drevju je trjeba okopat kolobarje (prastor okuoli drevesa) an jih tud pognojit, de bo buojše rast lo. U suši je trjeba drevje zalivat. Od cajta do cajta je trjeba pregledat cepljen-ce an prerjezat vezi, de se ne boju za- jedle u lubju. Iz divjakou je trjeba rje-zat poganke. Mladike, ki zlo rastejo se parvežejo, de jih ne odtarga vjetar ali ne polomijo tiči. če sadje odpada, ga je trjeba pobrat an zažgat ali pa zakopat globoko u zemljo. Ce je drevo preveč pouno sadja, od-targajte proč slabe an boune sade, zak takuo boju buojš se razvijali ostali. ... okuol vinjik Tale mjesac je dosti djela okuol vinjik. Najbuj važno djelo je škropljenje an žveplanje. Strupeno roso (peronospero) lahko ustavite, boune vinjike pa ne ozdravijo več. Zatuo muorta škropit u pravim cajtu. Nou preparat pruot tisti boljezni je Gaffarovo žveplo, ki ga je trjeba premješat u razmjerju 1 par stuo bordoški brozgi. S tisto mešanico se pobija tud grozdujno * plesen (mufe; ali oidi j. Ce vidite u grozduju molje (tarme), parmješajte škropilni brozgi tud svinčeni arzenjat. Sadà je potrjebno tud povezat mladje. Druga djela so tud zeleno cjepljenje an uničevanje trtjona. Objeranje čerješenj Cerješnje je narbuojše objerat zjutraj ali zvečer kadar je hladno. Mokrih, rosnih an na soncu močno ogrjetih čerješenj ne smijete nabjeiat, ker začno hitro gniti. Cerješnje, ki jih mislite prodat, jih muorate objerat s peclji. Ce se pecelj odtarga se cedi iz sada sok, jih zamaže an začno gnit še druge zdrave čerješnje. Za prevoz an za prodajo določene čerješnje je trjeba nabrat malo prej, pred-no so popounoma zdrjele, a muorajo bit okusne an sladke. Ne smijejo pa bit tudi preveč zguodaj nabrane, ker take nje-so zadost debele, njemajo prave barve an njeso sladke. Nezdrjele čerješnje so tudi ouj lahke kakor pa zdrjele. Preveč pozno nabrane čerješnje rade pokajo an hitro gnijejo, posebno občutijo tiste, ki so zguodne suorte. buoste ranil znotraj. S tistim tubom uli-jete u želuodec kakšno vodo, ki nase potegne pline, na primer kakih pet litrou japnene vode. Riganje se provocira s tjem, de se loži živini u usta debelo verv ali pleteno slamo, s katjero se jo parsili, de žveči an požira sline. S požirki se odpirja od-partina u želuodcu an takuo imajo plini prosto pot, de pridejo von. Dobro je tud, če pritiskata dva moža na trebuh iz usakega kraja edan. Naj se pritiska ali masaže djela s pestmi an tuo naj se djela počas, globoko an mečno; kadar pritisne edan naj drugi mož popusti an naruobe. U cajtah zlo pomaga, če se zadnji ko-nac telesa, posebno križ an trebuh poli- PRAVILNA STOJA KRAVE PRI UPORABI POZIRALNIKOVEGA TUBA va s frišno vodo. Ce se na paši napne več glau živine naenkrat an je tam blizu kakšna mlaka ali druga voda, je narbuojš nagnat živino u vodo. Za pomagat živini kadar jo napenja se nuca tud trokar, a o tjem bomo pisal drugikrat. Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL Po kg. Krave L. 210 do 230 Voli » 240 » 260 Jenice » 255 » 275 Ovce » 155 » 170 Kozé » 90 » 100 Kozliči » 395 » 420 Jarta » 330 » 355 Praseta » 265 » 275 ŽIVINA ZA REJO Po glavi Krave mlekarice L. 145000 do 190000 Jemce breje » 145000 » 180000 Praseta za rejo » 5000 » 7500 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA Po kg. Kokoši L. 650 do 700 Piščanci » 750 » 300 Race » 525 » 675 Purani (dindje) » 550 » 600 Zajci » 275 » 235 Cibeta » 180 » 250 Jajca usako » 24 » 26 ŽITARICE Po kuintalu Ušenica L. 7700 do 7800 Sjerak » 5680 » 57/0 Ušenična moka » 8400 » 9500 Sjerkova moka » 7250 » 7350 Ušenični otrobi » 5150 » 5300 GRADBENI LES Po kubičnem m. Bukovi hlodi L. 15000 do 16000 Orjehovi hlodi » 17000 » 18500 Cerješnjovi hlodi » 17000 » 18000 Smrjekovi hlodi » 15500 » 16250 Kostanjevi hlodi » 15000 » 16009 Jesenovi hlodi » 18500 » 20500 DARVA’ Po kuintalu Bukove darvà suhe L. 780 do 850 Bukove darvà surove » 600 » 675 Mehke darvà » 500 » 580 Bukovo oglje » 3000 » •3200 SADJE AN ZELENJAVA Po kg. Cerješnje L. 30 do 50 špargelni » 280 » 350 Grah » 80 » 90 Špinače » 20 » 50 Krompir » 30 » 33 Solata » 45 » 60 Redič » 45 » 60 SER AN MASLO Po kg. Mlekarniško maslo L. 1000 do 1115 Domače maslo » 900 » 350 Ser čez 2 mjesca star » 475 » 50C Ser do dva mjesca star » 640 » 700 Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica IIIIIIIIIIIIIIIHIIIllllllllllililllJ:l;l:l;n>l.lll.lllllll!lllliaillllllli» ) > ti Tk komaj izgovori besedo smrt, se mu ta v klical« ga vpraša smrt. Starček se sedaj vori: »Oh, nič! Hotel sem, da bi mi po- rame, ker sem slaboten.« Smrt mu po- odide proti domu in od takrat ni nikdar resnici prikaže. »Tukaj sem! Zakaj si me silno prestraši in ves tresoč se ji odgo- magala zadeti zopet to težko breme na maga zadeti butaro na rame in starček več prosil stvari, ki si uh ne želi.