n 3_ut.;io
dekorativna
X
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana	št. IV/XVII april 1980
Delavci praznujemo
OSVOBODILNA
FRONTA
Za razvoj osvobodilnega boja in graditev nove ljudske oblasti v Sloveniji je bila značilna predvsem OF slovenskega naroda. Osvobodilna fronta je bila ustanovljena v Ljubljani že 27. aprila 1941.
Pobudnica za ustanovitev OF in organizator te ustanovitve je bila. Komunistična partija Slovenije. Njej so se kot ustanovne skupine OF pridružile še tri druge skupine (krščanski socialisti, levo krilo Sokola in
skupina naprednih kulturnih delavcev), njim pa so se pozneje pridružile še druge politične skupine, tako da jih je bilo skupno 18.
Predstavniki vseh političnih skupin, združenih v OF, so tvorili vrhovni plenum OF, ki je bil najvišji organ OF. Vrhovni plenum je iz svoje sredine izvolil izvršni odbor OF.
Osvobodilna fronta je imela dvojni pomen: bila je politična organizacija osvobodilnega boja v Sloveniji, hkrati pa je opravljala tudi funkcije nove ljudske oblasti. V drugih repu-
blikah sta bili ti dve funkciji ločeni: opravljale so jih organizacije enotne narodnoosvobodilne fronte (ljudske fronte) in NOO.
Prav zaradi te dvojne narave osvobodilne fronte se je vrhovni plenum O F že na 3. zasedanju 16. septembra 1941 hkrati konstituiral v Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO).
V funkciji in pod imenom SNOO je vrhovni plenum nastopal kot najvišji začasni organ nove ljudske oblasti v Sloveniji. Glede temeljnih organov nove ljudske oblasti pa, so to funkcijo prevzeli terenski odbori OF.
SNOO je že 16. septembra 1941 sprejel zelo pomembne odloke, v katerih se kaže, da je v Sloveniji nastala in da deluje nova ljudska oblast. To so bili npr. odlok o vključitvi slovenskih partizanskih čet v partizanske odrede Jugoslavije, odlok o zaščiti slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in združitev, odlok o narodnem davku in drugi.
Svoj politični program je OF zapisala v posebnem dokumentu, ki je znan pod imenom »Temeljne točke O F« in ga je sprejel vrhovni plenum OF novembra in decembra 1941. V tem programu OF je navedenih 9 točk.
Med drugim Temeljne točke poudarjajo, da je treba zoper okupatorja voditi oborožen
upor, da je to izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev, dalje da OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in da deluje za slogo in enotnost narodov Jugoslavije, poudarjajo načelo samoodločbe, na temelju katerega bo slovenski narod sam odločal o svoji ureditvi, poudarjajo načelo, da raste narodnoosvobodilna (NOV) iz slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet in narodne zaščite in drugo.
V osvobodilni fronti so se združevale vse napredne sile slovenskega naroda za boj zoper okupatorja.
Osvobodilna fronta je bila enotno vseljudsko narodnoosvobodilno gibanje.
Enotnost vseh naprednih političnih sil pri organiziranju NOB, in podpora, ki jo je OF imela pri večini prebivalstva, sta ji omogočili, da je postala učinkovita nova ljudska oblast kljub obstoju okupatorjeve oblasti in njegovemu terorju. OF je sprejemala sklepe, v katerih je prihajala do izraza nova ljudska oblast, in prebivalstvo je te sklepe izvajalo.
Zato je Boris Kidrič upravičeno dejal, da je OF država v državi: ima svojo vojsko, svoje vodstvo, pobira narodni davek, slovenski narod izpolnjuje
PRVI MAJ
Za praznovanje prvega maja je pomembna predvsem II. internacionala, saj je bila prav v njej začrtana ena izmed tez, da se v spomin na krvave dogodke v Chicagu maja 1886. leta praznuje prvi maj kot mednarodni praznik proletariata vsega sveta, ko so delavci postavili zahtevo po 8-urnem delovnem času. Vmešala se je tudi policija in prišlo je do krvavega pokola, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Na prvem kongresu II. internaciona-
njena navodila in sabotira uredbe fašističnega okupatorja.
Osvobodilna fronta pa je samo v prvem obdobju opravljala dvojno vlogo, tako da je bila organizacija (politična) osvobodilnega boja hkrati nosilka nove Ljudske oblasti. Postopoma je prišlo do ločitve teh dveh funkcij in do graditve samostojnih organov državne oblasti. Pomembno mesto v razvoju nove ljudske oblasti in graditve slovenske državnosti sta imela Kočevski in Črnomaljski zbor.
Janez Tomažič
le v Parizu leta 1889 je bilo sklenjeno, da se v spomin na čikaške delavce 1. maja organizirajo množične demonstracije in stavke. Proslava je tako postala oblika razrednega boja.
Prva praznovanja so bila pri nas v Ljubljani, Novem Sadu, Zagrebu leta 1890, v Beogradu pa leta 1893. Zmaga fašizma v Italiji in Nemčiji je dala prvomajskim praznovanjem protifašistično in protimilitaristično naravo. 1. maj so praznovali pri nas tudi med NOB, zaporniki v
taboriščih in celo v zasedenih socialistični Jugoslaviji je bil 1. mestih (prvomajska demonst- maj razglašen za državni praz-racija v Ljubljani leta 1943). V nik.	Janez Tomažič
Zunanjetrgovinska menjava v letu 1980
Poslovanje gospodarskih organizacij v letu 1980 poteka v znamenju prizadevanj za stabilizacijo. Eden glavnih ciljev stabilizacije pa je izboljšanje zunanjetrgovinske bilance, kar pomeni zmanjšati uvoz surovin, opreme in drugih izdelkov ter povečati izvoz vseh izdelkov, pa tudi surovin na konvertibilno področje svetovnega trga. Velik devizni primanjkljaj je gospodarstvo in negospodarstvo ustvarjalo več let predvsem zaradi izredno nagle rasti razvoja. Sirili smo proizvodnjo, mo-
dernizirali opremo, pa tudi artikle široke potrošnje smo uporabljali v vse večjih količinah iz uvoza, na drugi strani pa smo premalo naših izdelkov plasirali nazaj na ta tržišča. Tako je nastajal razkorak med prilivi in odlivi deviz, ker smo bili premalo izvozno orientirani.
Velik delež k taki situaciji je prispeval tudi izredno živahen maloobmejni promet. Znano je, da smo Jugoslovani izredno intenzivno kupovali razne artikle široke potrošnje v Italiji, Avstriji in Nemčiji, čeprav smo jih
kupovali z dinarskimi sredstvi, smo vendarle posredno s tem zmanjševali devizni rezultat našega turizma. Inozemski turisti so namesto s svojimi devizami, katere bi sicer potrošili ob priliki letovanja v Jugoslaviji, s temi devizami kupili naše dinarje v svojih bankah ter se pri nas pojavili kot turisti z dinarskimi sredstvi, katere smo mi pred tem pustili v njihovih trgovinah.
Situacija se je poleg gornjih razlogov v letošnjem letu izredno zaostrila tudi zaradi energetske krize. Nafta in zemeljski plin sta postala naj dragocenejša energetska vira ter države prodajalke teh dveh energetskih virov skokoma dražijo nafto in plin in tako povzročijo verižno dražitev vseh proizvodov. Rešitev iz zagate je samo ena, to je na eni strani maksimalno varčevanje energije in surovin ter na drugi strani pri zmanjševanju uvoza je nujno potrebno povečati izvoz naših izdelkov.
Po prvih dveh mesecih letošnjega leta je bila napravljena analiza zunanjetrgovinske menjave za celotno državo, kakor tudi za našo republiko. Ugotovljeno je bilo, da smo zopet krenili po starem, nismo upoštevali določil resolucije, niti samoupravnih sporazumov,
ki smo jih sprejeli na področju deviznega poslovanja. Že sami plani temeljnih organizacij za leto 1980 kažejo izreden razkorak med zastavljeno stabilizacijsko politiko, saj so temeljne organizacije planirale skupnega izvoza 33 tisoč milijonov din, načrtovale pa so uvoza za 62 tisoč milijonov din. Iz tega razloga je skupščina SISEOT 4. marca 1980 sprejela sklep o začasni določitvi obveznosti izvoza ter začasni možnosti uvoza blaga za vsako temeljno organizacijo. Ta sklep temelji na sprejeti projekciji izvoza in uvoza, katero smo sprejeli za leto 1980., ki predvideva izvoz v vrednosti 32 tisoč milijonov ter uvoz v vrednosti 35 tisoč milijonov din. Iz tega postavljenega razmerja, katerega v nobenem primeru v letu 1980 ne moremo porušiti, je bil postavljen za vsako temeljno organizacijo načrt zahtevanega izvoza, ki je bil izračunan tako, da se vsi plani izvoza vseh temeljnih organizacij zmanjšajo s faktorjem 0,883 in se na ta način zagotovi realizacija republiške projekcije. Na drugi strani pa je bila določena možnost uvoza za vsako temeljno organizacijo, in sicer tako, da se uvoz dovoli v višini 60 % uvoza v letu 1978, 20% uvoza v letu 1979 in 20% planiranega uvoza v letu 1980.
To praktično pomeni, da to količimo uvoza lahko temeljna organizacija realizira pod pogojem, da realizira 88,3 % svojega izvoznega plana za leto 1980. Vsak presežek izvoza nad to vrednostjo pa lahko temeljna organizacija uporabi za uvoz nad določeno kvoto za leto 1980.
Naša delovna organizacija je v prvi varianti plana izvoza in uvoza, katerega je republiška SISEOT upoštevala pri načrtovanju devizne projekcije, načrtovala izvoza na konvertibilno področje v vrednosti 80,500 ti-
Racionalno zaposlovanje delavcev ima pomembno vlogo pri uspešnem poslovanju DO in tudi v naši širši družbenopolitični skupnosti.
Na področju zaposlovanja več let nismo posvetili posebne pozornosti. Predloge je posredovalo mnenje, da je prevelika brezposelnost in da moramo odpirati nova mesta ne glede nato, ali je to še potrebno in gospodarno.
V	zadnjih letih so se v politiko zaposlovanja aktivno vključili vsi družbeni dejavniki in ugotavljali, da prekomerno zaposlovanje negativno vpliva na gospodarski uspeh, standard delavcev in vso ponudbo infrastrukture v širši skupnosti (stanovanja, VVZ, šole, zdravstvo ...)
Zato se je v letu 1979 pričela načrtna družbena akcija (delegatska skupščina občine Ljub-ljana-Šiška je že v drugi polovici leta 1979 sprejela sklepe za racionalnejše zaposlovanje, sklepe in priporočila za zmanjšanje fluktuacije in izostankov z dela).
V	mestu Ljubljana smo izdelali analizo, koliko potreb po
soč din. Po korigiranju vrednosti s faktorjem 0,883 znaša naša minimalna obveznost izvoza za leto 1980 71,000.000 din.
Pri tej minimalni obveznosti izvoza pa lahko naša delovna organizacija uvozi po ključu, katerega smo opisali, blaga za vrednost 23,500.000 din. Ta pravica uvoza za leto 1980 pa ne pokriva niti polovice naših potreb, saj znaša naš plan uvoza za letos 56,500.000 din, od tega 42,000.000 din za uvoz osnovnih in pomožnih surovin ter
15,500.000	din za uvoz opreme. Torej, če želimo realizirati naš
novih delavcih lahko pokrijemo iz naravnega prirastka kraja (demografski priliv) in koliko delavcev je še smiselno zaposlovati iz drugih krajev in republik.
Tudi vsi naši tozdi so z vso resnostjo sprejeli sklepe in priporočila skupščine in takoj pričeli analizirati posamezna dela in naloge s ciljem, da zmanjšamo število zaposlenih kljub večjim planskim obveznostim.
K tem ciljem v znatni meri prispeva:
—	dosegi,
—	modernizacija tehnološkega postopka,
—	nabava transportnih sredstev,
—	elektronska obdelava podatkov,
posebno pozornost pa smo posvetili zmanjšanju zaposlovanja režijskih delavcev. Prvi ukrep je bil, da fluktuacije na teh delih nismo nadomeščali, delali smo prerazporeditve znotraj tozdov in med njimi.
S temi ukrepi smo prišli na resnično znižano število zaposlenih — v posameznih tozdih in oddelkih različno glede na realne možnosti, kar skupno v
plan uvoza in s tem zagotoviti normalno proizvodnjo ter realizirati celoten plan poslovanja v letu 1980, moramo povečati izvoz med minimalno obveznostjo izvoza tj. 71,000.000 din za razliko med dovoljenim uvozom 23,500.000 din do načrtovanega uvoza, ki znaša 56,500.000 din. Ta razlika znaša 33,000.000 din.
Upoštevajoč to situacijo ter zahtevo, da v letošnjem letu izpolnimo naš plan proizvodnje ter da prispevamo svoj delež k skupnim naporom za izboljšanje devizne situacije, smo pripravili nov plan izvoza na konvertibilno področje, katerega je DS sprejel, in sicer v višini 100,000.000 din. Izvršitev tega plana izvoza bo omogočila naši delovni organizaciji, da bo lahko realizirala načrt uvoza, ki pa je že tako skrčen in omejen le na tiste materiale, ki jih na domačem trgu ni mogoče kupiti, ker jih v državi ne proizvajamo.
Razlika med celotnim izvozom po planu za letošnje leto in celotnim uvozom v višini
43,500.000	din nam daje sicer devizno pravico, katere ne moremo uporabiti za lastni uvoz, prenesemo pa jo lahko na naše
DO predstavlja 98,3 % na stanje ob koncu leta 1979.
Ni novo, da smo imeli rezerve za posamezne naloge; te rezerve so bile tudi nujne zaradi prekomernih izostankov z dela (samo bolniški izostanek 10 % pri občinskem povprečju 5,7 % pove dovolj).
V	stabilizacijskem programu pa smo si zavestno postavili cilj, da izostanke znižamo za 7 %, s čimer imamo na delu toliko delavcev več.
V	našem proizvodnem procesu se pojavljajo ozka grla ali viški na posameznih delih (kar je pogojeno z različno zahtevnimi artikli, predhodnimi fazami in kasnejšimi obdelavami), zato je smiselno, da delavce začasno prerazporedimo na dela, ki so trenutno najbolj nujna. To se v zadnjih mesecih pogosto dogaja in pohvalna je ugotovitev, da delavci take ukrepe sprejemajo z razumevanjem in pripravljenostjo.
Kljub vsem tem ukrepom ne bo šlo brez novega zaposlovanja, kajti analiza fluktuacije zadnjih dveh let kaže, da zapusti DO 12% zaposlenih.
Vsak delavec, ki zapusti DO, odnese s seboj pridobljena znanja, ki ga mora novi delavec šele pridobiti. V ekonomiki zaposlovanja je to minimalni
dobavitelje, ki za svojo proizvodnjo nujno potrebujejo uvožene surovine, katerih ne morejo kriti z lastnim izvozom.
Na osnovi materialne bilance naših dobaviteljev, to pomeni na osnovi vgrajene količine uvožene surovine iz konvertibilnega področja, je bila izdelana v okviru PSTI in dogovorjena višina devizne participacije, katero mora prispevati uporabnik teh surovin. Tako smo za našo delovno organizacijo ugotovili, da bomo morali našim dobaviteljem v letošnjem letu odstopiti približno 50 milijonov din devizne pravice, da bi si tudi z domačega trga zagotovili redno oskrbo s surovinami.
Na osnovi gornjih potreb po deviznih sredstvih v letošnjem letu je edina rešitev in možnost naše delovne organizacije, da v tem letu redno posluje in izvrši svoj proizvodni načrt v tem, da v celoti realizira plan izvoza na konvertibilno področje. Realizacija tega plana pa bo zahtevala velike napore ter predvsem dosledno izpolnjevanje delovnih nalog, da bomo dosegli načrtovano produktivnost in kakovost dela.
Franci Kragelj
strošek, če pa upoštevamo ostale faktorje (potrebe infrastrukture za novega delavca), potem novo zaposleni delavec, ki se preseli v Ljubljano, stane povprečno 200 starih milijonov.
Glede na te naštete cilje in probleme v zvezi z njihovim doseganjem delo še ni zaključeno. Vsi delavci se moramo vključiti v ta prizadevanja vsak po svojih močeh.
Z racionalnim zaposlovanjem in z znižanjem izostankov bomo prispevali k naši načrtovani stabilizaciji.
Sonja Kosec
Zaposlovanje
Montaža novih strojev v pletilnici
Konec februarja in v začetku marca so prišli novi stroji za pletenje plišev (4) in en stroj za izdelavo pletenine, ki jo že izdelujemo na 4 strojih (Ra-schel).
Ta stroj smo montirali sami in je začel obratovati že 5. marca. Zmontirali smo tudi že vse stroje za pletten pliš, glavo snovala v starti pletilnici in novo snovalo za lasne osnove za pleten pliš. Čakamo monterja, da bomo pognali stroje za izdelavo pletenja pliša, saj pri domači montaži proizvajalec ne prizna garancije.
Na novih strojih bodo delale tkalke, ki jih že nekaj poučujemo na starih Strojih.
Sami smo se lotili montaže teh strojev zaradi prihranka, saj stroški montaže niso majhni, če pride tovarniški monter.
Raschel stroj smo celo kupili nepopoln in ga dopolnili z deli, ki so bili na starih strojih neuporabljeni. Dodatno je bilo treba zato prilagoditi vse zaščite stroja, zaradi višine smo morali spremeniti namestitev osnov in prilagoditi še vrsto drugih podrobnosti.
Za uporabo obstoječih delov s starih strojev smo prihranili
32.000	DM, k čemur je treba prišteti še stroške montaže. V času, ko je varčevanje deviz vse splošno zelo poudarjeno, je tak način usposabljanja stroja več kot pohvalen.
Delo je bilo opravljeno hitro in strokovno, tako da je stroj že peti dan po tem, ko je prispel, že proizvajal prve metre tkanine.
Rok montaže snovala je približno en mesec, pri nas pa je bil postavljen v štirinajstih dneh.
Že samo iz tega podatka je očitno, kako resno zavzeti za delo so bili vsi, ki so sodelovali pri montaži in tudi glede na kvaliteto opravljenega dela so lahko res zadovoljni s seboj in zaslužijo vso pohvalo.
Marjan Vilfan
Stanovanja
V teh dneh se izteka javna obravnava predloga o razdelitvi sredstev za stanovanjska posojila v letu 1980. Letošnji predlog komisije za družbeni standard je v sindikalnih skupinah doživel široko razpravo. Predsednico komisije za družbeni standard tov. JOŽICO KRMELJ, smo prosili za pogovor v zvezi s to problematiko.
O Stanovanjska problematika je najbolj živo prisotna med delavci in zato tudi vsako leto predlog komisije naleti na vrsto pripomb in vprašanj. Kakšne možnosti in kolikšna sredstva je imela komisija letos na razpolago?
Resnica je, da je stanovanjska problematika občutljiva točka na področju socialne dejavnosti. Kot vsa leta smo tudi za leto 1980 načrtovali za ta na-
men več sredstev kot je to družbeno dogovorjeno. To pomeni, da stanovanjski prispevek obračunavamo za 3 % več in da precejšen del sredstev namenjamo za stanovanja.
Ob razpravi zaključnih računov za leto 1979 je bilo ugotovljeno, da bomo letos imeli za ta namen 15.600.000 sredstev, od česar je že razporejenih
1.600.000	za odplačilo kreditov za nakup stanovanj v preteklih letih, 2.000.000 din za nakup 10 ležišč v samskem domu, 12 milijonov sredstev pa je morala komisija razdeliti med prosilce in za nakup novih stanovanj.
Delavski svet je že v letu 1979 sprejel sklep, da kupimo 20 stanovanjskih enot, za kar bomo po orientacijski ceni potrebovali 14.000.000 din. V to skupno ceno bomo vključili 70 odst. posojil pri SSS, zato nas
nakup teh stanovanj v tem letu bremeni s 3 milijoni dinarjev. Tako za razdelitev prosilcem ostane 9 milijonov.
Za pomoč pri rešitvi svojega stanovanjskega vprašanja je vložilo prošnje 100 delavcev (Tu niso všteti prosilci za družbena stanovanja!), skupna vrsta potreb je 17,5 milijonov.
• Že iz razmerja med razpoložljivimi sredstvi in potrebami, saj so potrebe skoraj za 100 % večje, je razvidno, kako težko nalogo je imela komisija. Kako ste se lotili sestavljanja predloga?
Na prvi seji komisije smo ugotovili, da smo premalo seznanjeni z dejanskimi potrebami prosilcev. Zato sta bili imenovani dve komisiji za ogled dejanskih razmer, dogovorili pa smo se tudi za izhodišča in upoštevali tudi prakso in izkušnje preteklih let.
Pri izdelavi predloga je komisija upoštevala:
1.	Gradnja stanovanj se izvaja več let, zato je možno posojila dodeljevati tudi v več letih.
2.	Graditelji lahko pridobijo pravico do posojila, ko predhodno izkoristijo vse možne vire pridobivanja sredstev izven DO (lastna sredstva, bančna posojila, posojilo SSS, posojilo zakončeve delovne organizacije).
3.	Delavci, ki so v zadnjih letih zgradili stanovanjske hiše z nepopolno gradbeno dokumentacijo, ki pa jo sedaj urejujejo, imajo sedaj visoke obveznosti za plačilo prispevka za gradnjo zaklonišč, za komunalni prispevek ali za plačilo prispevka in za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Komisija smatra, da so to velike obveznosti posameznega graditelja, ki je že vsa svoja sredstva vložil v hišo in da je upravičen do določenega posojila.
Prosilcem, ki imajo v lastnih stanovanjskih hišah končano stanovanje s primerno kvadraturo za svojo družino in v večini hočejo urediti dodatne stanovanjske prostore v nadstropju ali na podstrešju, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni možno reševati.
5.	Posojila se ne dodelijo tistim prosilcem, ki še nimajo nobene ustrezne gradbene dokumentacije.
6.	Glede na pomanjkanja tekočih goriv, komisija smatra, da ni smotrno prehajati na takšno kurjavo in za te namene ni odobravala posojil.
7.	Komisija tudi ni dodeljevala posojil prosilcem, ki so šele v pripravah na gradnjo.
8.	Graditelji stanovanjskih hiš, ki so lastniki stanovanj in teh ne nameravajo prodati, ker jih namenjajo za svoje otroke, ne morejo dobiti posojila za gradnjo.
9.	Kupci stanovanj v novih soseskah, ki bodo pridobili stanovanje v letu 1981, morajo pridobiti ustrezno garancijo za vsa sredstva potrebna za kupnino. Teh interesentov je večje število in za njih ni predvidenih sredstev iz leta 1980, vendar bo moral DS sprejeti obveznost za največ 20 % posojila od vrednosti stanovanja s plačilom v letu 1981.
10.	Članom stanovanjske zadruge »Litostroj«, ki v okviru nje pod pogoji družbeno usmer-
Delo ZK
Komisija za agitacijo in propagando pri komiteju občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška si je na svoji seji dala naslednje naloge.
Komisija naj bi se v okviru svojih pristojnosti najhitreje vključevala v aktivnosti na področju podružbljanja informiranja na vseh nivojih, kot pogoj samoupravnega odločanja in družbenopolitičnega delovanja delavcev in občanov. Zato naj bi razvijala de’ovno sodelovanje z uredništvi sredstev javnega obveščanja. Komisija naj bi svoje delo razvijala tudi na področju informativno propagandne aktivnosti, še posebej v zaostrenih družbenopolitičnih in ekonomskih pogojih delovanja ali v izrednih razmerah. Kot specifično področje delovanja komisije pa je oblikovanje predlogov rešitev v zvezi z informiranjem v ZK in in-
jene gradnje stanovanjskih hiš, gradijo individualne stanovanjske hiše, je potrebno zagotoviti vsaj 20% sredstev od predračunske vrednosti objekta do IV. gr. faze.
11.	Komisija je obravnavala tudi prosilce za sofinanciranje, vendar je ugotovila, da nima nobeden od njih urejeno rezervacijo stanovanja za leto 1980 in zato prošenj ni reševala.
Po pregledu dejanskih razmer pri graditeljih je komisija ugotovila, da so potrebe prosilcev dokaj realne, vendar pa zaradi prevelikih potreb seveda ni bilo mogoče pomagati vsem in tudi ne z višino zaprošenih sredstev.
• Kakšno stališče je zavzela komisija do prosilcev za nakup stanovanj?
Vsa leta smo kupcem stanovanj posvetili vso pozornost iz dveh jasnih razlogov.
1.	Vsak kupec stanovanja v nakup vloži vsa možna lastna sredstva, bančne kredite, posojila zakončeve DO, in poleg tega potrebuje vsa sredstva v kratkem času; zato jim zagotovimo manjkajoča sredstva v enkratnem posojilu. Tako s sorazmerno visokimi posojili rešimo stanovanjski problem dokončno.
2.	Kljub visokemu posojilu je to še vedno ceneje za DO, koit vložiti sredstva za nakup družbenega stanovanja. Prav zato, da bi posamezniki vložili čimveč lastnih sredstev v reši-
formativne dejavnosti ZK. Na tem področju so še zlasti pomembne komunikacije:	med
OO ZK preko OK ZKS do CK ZKS in CK ZKJ, ter obratno kakor tudi med OO ZK in temeljno samoupravno sredino, v kateri ta deluje. Znotraj ZK je potrebno oblikovati takšne organizacijske rešitve medsebojnega obveščanja in komuniciranja, da bo možno spremljati dogajanja in družbenopolitične razmere v vsaki osnovni organizaciji, TOZD, KS in občini, zato jie potrebno uveljaviti koncept informatorja v vsaki OO ZK, torej tistega člana OO ZK, ki bo zadolžen za obveščanje vseh pristojnih organov o delu in družbenopolitičnih razmerah, kjer OO ZK deluje.
Na področju propagandne aktivnosti komisije so njene naloge v tem trenutku predvsem na področju zavzemanja za
tev svojega stanovanja in ne bi čakali na družbeno stanovanje, smo predvsem z mladimi organizirali več razgovorov in posvetovanj, kako naj se vključujejo v stanovanjsko varčevanje.
Ugotavljamo, da so rezultati teh prizadevanj pozitivni in da mnogi mladi, tudi samski, zelo načrtno rešujejo to vprašanje.
Zato s-e v letošnjem predlogu pojavljajo primeri, ko imajo kratko delovno dobo v naši DO, vendar s privarčevanimi sredstvi zagotavljajo svojo primerno udeležbo pri nakupu stanovanj.
To dejstvo se vključuje s pozitivno oceno v vsa družbena prizadevanja, da bi vsak občan imel primerne stanovanjske razmere.
To je vsekakor povezano tudi s politiko zaposlovanja in s tem v zvezi s sporazumom o zaposlovanju, ki nas obvezuje, da zagotovimo vsaj minimalni stan. standard že zaposlenemu ali novosprejetemu delavcu.
• V razpravah po sindikalnih skupinah se čuti, da delavci z daljšo delovno dobo v DO niso zadovoljni z dodeljevanjem večjih posojil mladim delavcem. Kaj bi lahko odgovorili na njihove pripombe?
Razumljivo je, da so njihovi pogledi nia sedanji način reševanja kritični. Mnogi med njimi so vrsto let čakali, nekateri še čakajo danes, da bi zadovoljili želje po ustreznejših stanovanjih.
uresničevanje sklepov zasedanj organov ZK v federaciji, republiki in občini o stabilizaciji, razvijanju odnosov in sistema samoupravne socialistične de-
Naša prva stanovanja smo kupili v letu 1955, to leto je mejnik, ko smo kljub pomanjkanju sredstev pričeli z načrtnim reševanjem hudih stanovanjskih problemov. Da bomo lažje razumeli naše težave, samo podatek, da smo zelo povečali število delavcev (od 220 v letu 1948 do današnjih 1218), s čimer so se stanovanjske potrebe stopnjevale. Večletni težek položaj tekstilne industrije ni ustvarjal možnosti za omogočanje velikih sredstev za ta namen. Zato so se mnogi problemi pomikali iz leta v leto, nekateri celo do današnjih dni. Vendar pri vsem tem lahko ugotovimo, da smo s kakršnokoli obliko pomoči pomagali rešiti stanovanjsko vprašanje nad 600 našim delavcem.
Danes se pojavljajo primeri, ko so nekateri že prejeli pomoč od DO, ko so bili res v stiski, danes bi isti želeli, da jim pomaga DO pri uresničevanju njihovih povečanih želja, nekateri celo pričakujejo posojila za rešitev stanovanj za njihove odrasle otroke. To pa žal pri sredstvih, ki so na razpolago in potrebah naših delavcev, ki si še niso rešili niti osnovnega problema, ni mogoče.
Razumeti moramo, da stanovanje ni nagrada za delo, temveč osnovni pogoj, ki omogoča, da je delavec na delu čimbolj produktiven, uspešen, pa tudi zadovoljen in zdrav, vse to pogojuje tudi zdrave medsebojne odnose.
mokracije, ter krepitve obrambnih sposobnosti v sistemu SLO.
Janez Tomažič
■ II
KO

B
DELO ZSMS — DEKORATIVNE
26. in 27. marca 1980 smo mladinke in mladinci opravili letni konferenci OO ZSMS — Dekorativne.
Na konferencah smo pregledali dosedanje delo, s katerim v celoti ne moremo biti povsem zadovoljni. V preteklem letu smo izvedli nekaj zelo uspešnih akcij, kar pa dejstva, da v mladinski organizaciji vlada določeno mrtvilo ne spremeni. Ugotovili smo, da je delo ZSM — v Dekorativni slonelo v glavnem na koordinacijskem svetu. Delo osnovnih organizacij pa sploh ni zaživelo. Zato bo v prihodnjem obdobju potrebno posvetiti veliko pozornost prav delu osnovnih organizacij. Koordinacijski svet pa bo imel vlogo usklajievalca akcij osnovnih organizacij. Program dela osnovnih organizacij je bolj zanimiv, kot predhodni, zato menim, da bo pritegnil večji krog mladincev. Prav v preteklem obdobju je bila majhna udeležba mladincev na posameznih akcijah vzrok za manjšo aktivnost.
Pri koordinacijskem svetu smo ustanovili komisije za idejnopolitično, kulturno, športno in kadrovsko dejavnost. Te komisije bodo glavni nosilci izvajanja akcij.
Na konferencah je bilo razrešeno tudi staro vodstvo koordinacijskega sveta. Za novega predsednika koordinacijskega sveta je bil izvoljen Janjič Zoran, za sekretarja pa Koporc Milica. Novemu vodstvu želim pri delu veliko uspehov.
Jadran Stevanovič
PREDLOG PROGRAMA DELA OO ZSMS ZA LETO 1980
Koordinacijski svet in predsedstvi osnovnih organizacij ZSMS predlagata naslednji delovni program, ki ga bo potrebno sproti dopolnjevati in prilagajati potrebam in možnostim.
I.	Idejnopolitično delo
—	vključevanje mladih v delo OO ZSMS;
—	predlaganje mladih za sprejem v ZK;
—	organizacija posvetov o naslednjih vprašanjih:
—	vloga mladih v našem družbenopolitičnem sistemu;
—	vključevanje mladih v načrtno vzdrževanje stanovanjskega vprašanja;
—	sprejemanje aktivnosti mladih v samoupravnih organih in delegacijah;
—	usmerjanje in izbira mladih za sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah;
—	organizacija kviza TITO —REVOLUCIJA—MIR.
II.	Športna dejavnost
—	sodelovanje na tekmovanjih v okviru delovne organizacije;
—	organizacija mladinske pohodne enote;
—	sodelovanje na Pohodu ob žici okupirane Ljubljane;
—	organizacija športnega tekmovanja med Dekorativno in Kasarno Boris Kidrič;
—	organizacija ekip za športne panoge: odbojka, šah, namizni tenis;
—	organizacija dveh pohodov v okolico Ljubljane.
III.	Kulturna dejavnost
—	proslava dneva mladosti skupno s kasarno Boris Kidrič;
—	sodelovanje s kulturno komisijo pri konferenci OO ZSS.
NOVO VODSTVO OO ZSMS DEKORATIVNA
I.	Predsedstvo OO ZSMS TOZD Surova tkanina
predsednik:	Kic	Franci
sekretar:	Sešek Irena
člani:	Smanič Jovo
Hočevar Meta Trobec Jožica Djukič Dragan Peklaj Danica
II.	Predsedstvo OO ZSMS TOZD Energetika in TOZD Gotova tkanina, vzdrževanje in DSSS
predsednik: Brezovački Milena sekretar:	Laznik Vera
člani:	Blaznik Vojko
Brlek Andreja Čebašek Miran Repotočnik Magda Tušar Branka
III.	Koordinacijski svet OO ZSMS
predsednik:	Janič Zoran
sekretar:	Koporc Milica
člani:	Lapajnar Lučka
Djukič Dragan Laznik Vera Hočevar Meta Kic Franci Sešek Irena Brezovački Milena Čebašek Miran
IV.	Komisije pri koordinacijskem svetu OO ZSMS
1.	Komisija za idejnopolitično delo
Janič Zoran Lapajnar Lučka Koporc Milica
2.	Komisija za športno dejavnost
Djukič Dragan Založnik Janez Brezarič Štefan
3.	Komisija za kulturno dejavnost
Laznik Vera Brlek Andreja Smilj ič Mira
4.	Kadrovska komisija Hočevar Meta Brezovački Milena Kočar Milan
JAVNA RADIJSKA ODDAJA
V soboto, 29. marca 1980, je bila v Domu svobode v Šentvidu javna radijska oddaja pod naslovom »Spoznavajmo svet in domovino«, na kateri sta tekmovali med seboj OK ZSMS Ljubljana-Šiška in Trbovlje.
Kot gosta oddaje sta nastopila pevca iz Maribora, in sicer Alenka Pinterič in Edvin Fli-ser. Zraven teh pa sta se predstavila tudi dva mlada kitarista iz Šentvida. Oddajo sta vodila Menči Klančar in Rado Časi, igral pa je orkester Moj-mira Sepeta, ki pa ga je tokrat vodil Mario Rijavec.
Mladi so odgovarjali na vprašanja o kulturi, športu, zgodovini in še na zavito uganko so morali računati.
Pri vprašanjih s kulturnega področja sta pomagala igralca Mestnega gledališča Niko Gor-šič in Polona Vetrihova.
Na željo mladih iz OK ZSMS Ljubljana-Šiška pa je
PREBERITE!
Mladinke, mladinci! Ali veste, da v »Dekorativni: obstajata dve OO ZSMS? Vključite se v njih in postanite aktivni mladinci. Izrazite svoje želje in jih uresničite z delom. Mi smo Titova mladina in moramo pomagati svoji družbi v nalogah, ki nam jih zastavlja. Mi moramo nadaljevati pot socializma, bratstva in enotnosti, vendar to ne bomo dosegli s pasivnostjo in nedelom, temveč samo z aktivnim in zavestnim delom, kjer bomo izoblikovali sebe, svojo bodočnost in bodočnost generacij, ki prihajajo. Dokažimo, da nismo le mladina na papirju, temveč tudi v akciji.
Imamo veliko možnosti za udejstvovanje na mnogih področjih, od kulturnih do športnih, idejnopolitičnih in ostalih. V mesecu aprilu in maju pripravljamo več akcij v sodelovanju z vojaki kasarne Boris Kidrič in mladimi iz TOZD—Laško. Pripravljamo pohod ob dnevu OF in kviz na temo »30 let samoupravljanja«.
Pozivam vse mladinke in mladince, da se v čim večjem številu udeležijo akcij in s tem pripomorejo k boljšemu delu mladinske organizacije.
bil gost oddaje dolgoletni sodelavec in novinar ljubljanske televizije tov. Drago Košmrlj.
Z minimalno prednostjo ene točke so zmagali mladi iz Trbovelj, ki so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Šiškarjev pa se je držala velika smola, saj so kar pri štirih vprašanjih bili zelo blizu pravilnega odgovora.
Z željo, da bo prihodnje leto boljše, je bila zaključena ta prireditev.
ZAPIS O MLADINSKI ORGANIZACIJI V DO DEKORATIVNE
Vem, da s tem člankom v našem glasilu ne bom povedal nič novega.
Kajti v naši tovarni je mladina doživela in doživela že veliko kritike, na vseh nivojih, od OOZK do sindikata. Članek naj bo samo prispevek, da mladi in naši mladinski organizaciji postaneta, kar si vsi želimo.
Že peto leto poteka, odkar sem zaposlen v »Dekorativni« in vidim, da ves čas nekako »šepa« aktivnost mladinskih organizacij. Nekaj se že naredi, toda vse to ne zadostuje skupnim ciljem, ki jih zastavlja Zveza socialistične mladine, tako v državnem, republiškem kot v občinskem merilu.
Eden izmed glavnih vzrokov za neaktivnost obeh naših osnovnih organizacij zveze socialistične mladine je verjetno prav v vodstvu, to so predsedniki, sekretarji pa tudi vsi člani predsedstva. Če je vodstvo neaktivno, pasivno, tudi člani ne morejo biti boljši. Poglejmo samo, ali smo uresničili naše zapisane programe, ki smo jih sprejeli na preteklih konferencah?
Veliko — če ne naj večjo odgovornost za neaktivnost — nosimo mladi člani Zveze komunistov. Kajti člani ZK moramo delati v družbenopolitičnih organizacijah. Eni v SZDL, drugi v sindikatu, mladi pa v ZSMS, če pa nisi tu aktiven, lahko spet uspešno delaš v drugih družbenih organizacijah; pri nas so to: gasilsko društvo, pevski zbor in folklora kot sindikalne skupine.
Mislim, da so OOZK in sindikati na prvem mestu dolžni pomagati mladini, da zaživi, da si svetujejo in včasih tudi prevzamejo posamezne naloge. Edini, ki prevzema posamezne naloge, je direktor splošnega sektorja tov. Vladimir Kočevar, toda on ne more vsega narediti. Vedno nam pomaga s svojimi predlogi in nasveti. Takega
mentorja, kakor je tov. Kočevar, bi morali mladinci v Dekorativni zelo upoštevati. Samo kritizirati mladino, da je neaktivna, je zgrešeno. Mislim, da bi bilo pravilno, da sindikat in OOZK poskušajo z vsemi svojimi bogatimi izkušnjami, znanjem ter prakso, pomagati našim mladinskim organizacijam, da se postavi na noge.
Seveda pri vsem tem morajo vodstva OO ZSMS pokazati in dokazati veliko zanimanja in volje. Predvsem pa biti nosilci akcij.
»Lepo je v naši domovini biti mlad«, pravi pesem, toda da to dosežemo, moramo biti enotni, aktivni, produktivni, kvalitetni din res mladi! Zakaj mi tega ne bi mogli?
Dragan Dukič
POROČILO Z MLADINSKEGA SEMINARJA
Mladi delavci občine Ljub-ljana-Šiška smo se zbrali na mladinskem seminarju na Otočcu, ki je potekal od 8.—10. februarja 1980. Organizirala ga je OK ZSMS, konferenca mladih delavcev in komisija za idejnopolitično delo. Namen tega seminarja je bilo usposabljanje članov vodstev OO ZSMS za izvajanje nalog mladinske organizacije v prihodnjem obdobju, z aktualnim družbenopolitičnim položajem v občini. Program predavanj je bil naslednji:
1.	ZSMS kot družbenopolitična organizacija.
2.	Pridobivanje in razporejanje dohodka, uveljavljanje načela delitve po delu.
3.	Družbenoekonomski razvoj občine, uveljavljanje planiranja in priprave za sprejemanje srednjeročnih planov za obdobje 1981—85.
4.	Pregled uresničevanja Zakona o združenenm delu ter ukrepi za dosego stabilizacije.
5.	Delovanje OO ZSMS, njihova dejanska vloga v delegatskem sistemu.
Na vseh področjih, kjer mladi sodelujemo s svojim delom in ustvarjalno prispevamo svoj delež k naši družbi lahko izražamo svoje želje, interese, hotenje. Le-te moramo uveljavljati preko delegatskega sistema, ki kakor vemo ne more zaživeti v celoti in povsod. Zavzemati se moramo za hitrejši razvoj delegatskega sistema zato, ker so redke možne oblike osebnega izjavljanja. Prenašanje stališč, hotenj in želja preko delegatov je zelo pomembno, kakor tudi zavzemanje, da se sprejeti sklepi uresničijo v praksi.
Predavatelj je podal zanimive podatke o razmerah in odnosih v družbeno ekonomskih sistemih kapitalističnega in socialističnega tržnega gospodarstva. Še posebej se je ustavil pri opredelitvi vsebine in oblike družbenoekonomskih odnosov v naši samoupravni socialistični družbi, ter razlikah v kapitalizmu in državnem socializmu. Zelo nazorno je pojasnil bistvo kategorije živega in minulega dela in pomena uveljavljanja tega načela, ki izhaja iz marksističnega opredeljevanja že vloženega ter sedanjega opravljenega dela posameznika in družbe kot celote. Odločilno vlogo imajo sami delavci v združenem delu, ki morajo skupno z ostalimi subjektivnimi silami zagotavljati pravice, dolžnosti in odgovornost vsakega posameznika, TOZD in združenega dela v celoti. Zavedati se moramo, da uspešno uresničevanje nalog in zakonskih določil s področja pridobivanja in razporejanja dohodka bistveno vpliva na družbenoekonomski položaj delavcev. Aktivnost delavcev v združenem delu je v zadnjih letih v veliki meri vplivala na to, da so v številnih organizacijah združenega dela delavci že uspešno uveljavili rešitve, ki so v marsičem izpopolnile sistem pridobivanja in delitve dohodka ter čistega dohodka, posebej pa še sredstev za osebne dohodke. Nekatere OZD pa še danes niso uresničile določil zakona ali pa so k temu pristopile le formalno, oziroma so uveljavile rešitve, ki niso v skladu z usmeritvami in načeli zakona o združenem delu. Vsi ti odnosi in razmere pa vplivajo na celotne družbenoekonomske razmere v naši družbi.
V uvodu je podal temelje našega samoupravnega družbenega planiranja ter poudaril tri osnovna področja planiranja, in sicer na področju ekonomskega socialnega in prostorskega razvoja. Nosilci planiranja pa so poleg TOZD še SIS, materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Vsi ti nosilci pa se s svojimi plani srečujejo v KS z interesi delovnih ljudi in občanov. Vse je potrebno uskladiti z materialnimi možnostmi, to pomeni planirati v okviru ustvarjenega družbenega dohodka. Ti plani se seveda uskladijo na ravni občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Uresničevanje Zakona o združenem delu mora postati naša stalna naloga. V letošnjem letu, ko bodo vsa naša prizadevanja usmerjena v dosego ekonomske stabilizacije našega gospodarstva, se bomo še pose-
bej zavzemali za odpravljanje negativnih pojavov pri delu, kot so: slaba izraba delovnega časa, slaba delovna disciplina, slabo izkoriščanje materiala ipd. Pravočasno in vsestransko informiranje delavcev o vseh pogojih in rezultatih gospodarjenja, kakor tudi njihova zavestna odločitev za dosledno uresničevanje zastavljenih nalog, je temeljni porok, da bomo v prizadevanjih za dosego stabilizacije tudi uspeli.
Glede na lanskoletne izkušnje je tudi letos potekalo delo po skupinah. Obravnavali smo tekoče probleme OO ZSMS, kot so:
—	povezanost z DPO ni dobra, predvsem v novo ustanovljenih OO ZSMS;
—	aktivnost v osnovnih organizacijah ZSMS ni najboljša, slaba informiranost o delu;
—	premajhno je sodelovanje mladih komunistov v delu OO ZSMS;
—	treba je posvetiti večjo pozornost idejno-političnemu izobraževanju mladih;
—	objektivne težave (fluk-tuacija mladih delavcev, izmenično delo, dnevna migracija delavcev, mlade matere itd.).
Še nadalje bomo morali največ naporov vložiti v načrtno vodenje kadrovske politike, ter idejnopolitičnega usposabljanja članstva, kajti le tako bomo reševali organizacijske in vsebinske težave.
Milica Koporc
UPOKOJENCI
POZOR!
Kam na dopust?
Obveščamo naše upokojence, da se lahko prijavijo za letovanje v naših prikolicah na morju (Umag, avtocamp Stella Maris; Poreč, avtocamp Lanterna; Medulin (pri Puli, avtocamp); Selce (avtocamp pri Selcah).
Imamo proste kapacitete tudi v sezoni, največ možnosti pa je še pred sezono in po njej. Prijave sprejema tov. Bogo Modic (int. tel. 13) v kadrovsko splošno službi; pri njem tudi dobite vse informacije.
ZAOSTRITI
ODGOVORNOST
Na seji občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška je tekla beseda o uresničevanju srednjeročnega plana razvoja v letošnjem letu. Člani so po vsebinsko bogati razpravi sprejeli informacijo o uresničevanju družbenega plana v letu 1979 na področju gospodarstva.
Doseženi rezultati so bili plod ustalitvenih prizadevanj delavcev v /tozdih, aktivnosti DPO in samoupravnih organov. Doseženi uspehi pa morajo biti le osnova za razvoj vseh tistih aktivnosti, ki bodo uresničevale ustalitvene naloge.
Se naprej se bo treba boriti za izostrovanje odgovornosti na vsakem delovnem mestu, sproti preverjati ter sprejemati ukrepe za dosledno uresničevanje sprejetega programa.
Sprejet in podprt je bil akcijski program izvršnega sveta skupščine občine za uresničevanje smernic plana za letošnje leto. Vsem osnovnim organizacijam in vsem komunistom v občini pa so naložili, da je njihova prednostna naloga v letošnjem letu ekonomska ustalitev. Če pa hočemo ta cilj doseči, je potrebno še naprej krepiti naš politični sistem, saj je to eden od osnovnih pogojev ustalitvenih prizadevanj.
Janez Tomažič
NOVOSTI IZ APRETURE
V	zadnjem času smo v našem oddelku instalirali mnogo novih strojev, od katerih sušilno razpenjalni stroj že deluje, raztepalno linijo pa delavci TOZD C pospešeno montirajo in bo kmalu stekla. S tem pa bomo pripravljeni na proizvodnjo raschel pliša, za katerega stroji se sedaj montirajo v ple-tilnici. Prav tako smo k raznim strojem dodali razne priprave, ki izboljšujejo kvaliteto obdelave. Pri tem bi veljalo zlasti omeniti grelno telo pri sušilno razpenjalnem stroju, s katerim smo odpravili gube na art. 8260 in 8243, ki nastajajo pri odlaganju na vozičke.
Pričeli smo tudi z razpravo po sindikalnih skupinah, kjer smo obravnavali osnutke pravilnikov in pa probleme, ki nas tarejo v oddelku. Razprava je pokazala, da je največ problemov v kvaliteti, medsebojnih odnosih, slabem odnosu do delovnih priprav in naprav.
V	tem času so v naš oddelek prišle tudi delavke iz pripravljalnice in so se že vključile v delo in smo z njimi zadovoljni, saj vestno in kvalitetno opravljajo svoje delo.
Marko Bricelj
SLOVENSKI OKTET PRI NAS
V soboto, 8. marca zvečer smo imeli v dvorani nad jedilnico koncert Slovenskega okteta, na katerem je sodeloval tudi gledališki igralec Rudi Kosmač.
Koncert kljub datumu ni bil namenjen počastitvi dneva žena, bil je preprosto sestavni del kulturnih dogodkov, ki smo jih. načrtovali za letošnje leto.
O Slovenskem oktetu in o vrednosti njihovega umetniškega petja je bilo napisanega že
dovolj, vendar je bilo prijetno doživetje, ko je pesem zazvenela v naši dvorani.
Vendar nas je bilo žal malo.
O tem, zakaj je tako, zakaj sem tisto soboto zvečer zaman iskala marsikakšen znan obraz, ne bom razmišljala naglas.
Vsi skupaj pa bomo morali razmisliti, kaj nam koncert v delovni organizaciji sploh pomeni, ali je sploh smiselno prirejati take večere za tako majhen odstotek delavcev. Morda pa takih doživetij ne potrebujemo?
gasilski
kotiček
GASILCI DELAJO!
V mesecu aprilu bodo naši gasilci spet. hodili od sodelavca do sodelavca z gasilnim aparatom v rokah in spraševali: »Kaj bi naredil, če bi začelo v tvoji bližini goreti?«
To izpraševanje o poznavanju gasilnih aparatov in o požarni varnosti sploh, je postalo pri nas že ustaljena akcija, ki jo gasilci izvedejo dvakrat letno.
Tako gasilci dobro opravijo svojo dolžnost, saj s preventivno vzgojo omogočijo vsakemu, da bi se v situaciji požara lahko hiltro znašel — pa naj ga ogenj preseneti na delu, doma ali kje drugje.
Zal nekateri sodelavci ne razumejo, da je gasilsko izpraševanje resno delo, zato pozivamo vse sodelavce, naj gasilce ne ovirajo in naj jim resno odgovarjajo na vprašanja. Le tako bo izpraševanje opravljeno v najkrajšem času.
Še na eno, že nekaj mesecev staro novost, je treba opozoriti.
Gasilci so organizirali namestitev visečih pepelnikov pred obrati, da bi vsak kadilec tam odvrgel cigareto.
Zal vsi ne razumemo, da so ti pepelniki namenjeni cigaretnim ogorkom in ne smetem, zato lahko najdemo v njih papir in druge odpadke — cigarete pa na tleh, ker v pepelnikih ni prostora.
Poleg tega še ni jasno, kdo se bo odločil in te pepelnike redno praznil — kajti izmeno-vodje še niso ugotovili, da je tudi čiščenje teh pepelnikov potrebno.
Poleg tega je tudi zelo pereče nerešeno vprašanje košev in posod za odpadke po oddelkih in pisarnah, kajti kadar je snažilka na dopustu, se tega dela nihče ne pritakne.
Zadnji čas je že, da se odgovorni za odstranjevanje smeti nehajo izgovarjati, da snažilk ni, in organizirajo to delo vsak v svojem oddelku, ker so za to odgovorni!
Naši gasilci se stalno strokovno izobražujejo — spet sta dva člana naredila izpite za podčastnike — JAKOB NOVAK in JANEZ VALJAVEC. Obema čestitamo in želimo, da bi svoje znanje prenesla na ostale sodelavce, kar nam bo za požarno varnost vsem koristilo!
Anton Krvina
NAŠI SODELAVCI V PROSTEM ČASU
Samostojna razstava tapiserij Silve Bernik
V prostem času se vsak od nas ukvarja s kakšno aktivnostjo, ki ga veseli. Pravzaprav je hobi izražanje želja po tisti dejavnosti, ki bi jo človek opravljal z veseljem med delovnim časom, vendar je itako soupada-nje poklica -in veselja do dela že preveč idealno, da bi imelo veliko ljudi to srečo.
Silva Bernik je v naši delovni organizaciji na delovnem mestu oblikovalke in tako njeno redno delo morda vsaj malo zadosti njenim željam po ustvarjanju. V prostem času pa se posveča tkanju tapiserij.
Pri izdelavi tapiserij ni vezana na nobeno -od tistih stvari,
ki j-o pri njenem oblikovanju vzorcev v delovni organizaciji omejujejo. Razumljivo je, da se mora oblikovalec v proizvodnji tkanin prilagoditi tehnološkim možnostim, potrebam tržišča in željam kupcev in vrsti drugih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek določene tkanine.
Morda se je prav zato odločila za avtorsko tapiserijo, ki zahteva osnovno idejo in ne le ročnega in tehnološkega znanja. S to zvrstjo tapiserije se ukvarja že 4 leta. Do sedaj je samostojno razstavljala v Kranju in Škofji Loki in sodelovala na skupinskih razstavah v Sarajevu, Piranu in Mariboru. Ob
DELO FOLKLORNE SKUPINE
Se po jutru dela dan ?
Opažamo, da smo z vabili na sodelovanje le uspeli. Število članov folklorne skupine narašča. Naraščajo tudi problemi. Skoraj obveza bo, da vadimo v dveh skupinah, saj so starejši folkloristi dokaj napredovali v znanju, nove pa to še čaka. Ni pa to znak, da naj bi zato starejši ne hodili na vaje, ker je potrebno vedeti, da zgledi vlečejo. Pa ne samo do mlajših, ampak tudi starejši se navadno bolje počuti j-o med »staro klapo«. Prav je, da postanemo ena družina — klapa, v kateri se bomo vsi dobro počutili, da se bomo radi shajali in da si bom-o prijatelji. Želimo tudi, da bi se nam priključili instrumentalisti. Nikogar ne želimo siliti v sodelovanje, vendar so vsakemu, ki želi delati in sodelovati v skupini, vrata odprta, če morda ne bo dosegel uspehov, primernih za nastop, se mora vsak tudi zavedati, da bo potrebna dodatna vaja.
Ob tej priliki bi povedal nekaj o ljudskih plesih. Ti so nastajali stoletja po področjih, ki so si blizu. Npr. v Sloveniji poznamo gorenjske, štajerske, belokranjske, koroške, primorske in druge plese. Vsak ples kot
narodna noša so značilnost vsake pokrajine. Tako neki ples dobimo v več pokrajinah, podobnost jele v-osnovnih prvinah, dostikrat pa samo v pesmi ali melodiji. Tudi takt je navadno različen. Npr. Gorenjci plešejo polko drugače kot Štajerci ali Korošci.
Razlike pa so tudi v muziki in lahkotnosti izvedbe, na to pa je vplivalo območje, kjer živijo in delajo. Te izvedbe so razni koreografi spremljali in jih zabeležili. Po teh zapisih se nato plese tudi učimo. Zato je vsak ples poglavje zase, ne pa kot morda kdo misli, da je to čisto enostavno, važno je, da »znaš« plesati. Za gledalce je najbolj pomembno tudi to, da znaš korake spraviti v življenje. Napake pa je najbolje, da zapolniš tako, da večina gledalcev tega ne opazi.
Dosti gledalcev s prikazovanjem plesov tudi živi. Spominja se vseh lenih in žalostnih trenutkov v življenju, snominja se rojstnega kraja, domače hiše in mladosti. Zato je prav, da se učimo plesov in prenašamo izročilo naslednjim rodovom.
Stane Istenič
dnevu žena letos je Galerija Mladinske knjige v Slovenj Gradcu pripravila spet samostojno razstavo njenih tapiserij. Aleksander Bassin, kritik, ki se ukvarja s sodobno tapiserijo, se je o ustvarjalnem delu naše sodelavke izrazil zelo pohvalno:
»Od njene prve razstave sta minili dve polni leti. Ugotovimo lahko, da je Bernikova svoja prizadevanja usmerila predvsem v motvozno pod-osnovo, iz katere izhaja celovit pristop, se pravi, da ji podreja celoten koncept v smislu postopnega definiranja individualnega stila. Smiselno vključuje tudi neposredne intervencije, ki tvorijo s podos-novo zaključeno celoto. Prav tako pripomore tudi usklajenost barvne, pravzaprav tonske lestvice k enovitejšemu končnemu izgledu tapiserije.
Zdi se, da moramo poudariti še eno razsežnost, ki jo prepoznavamo v delu Silve Bernik; gre za občutje intimne nepo-
srednosti, enostavnosti, torej izrazito osebno predeljenje zavzetosti, ki nas čustveno prevzema ob tem, ko njeno drobno tapiserijo lahko tako rekoč vzamemo v roke. Dragocenost takega »ročnega« občutja, neke prastare vrednosti, ki se še upira vse-močnemu industrializacijskemu duhu, je pomembna in tvorna silnica v delu mlade tapiserke.«
Silva sama se o svojem delu izraža bolj preprosto, že kar preveč skromno, kar pa je prav gotovo odraz odgovornega odnosa do lastnega umetniškega ustvarjanja, saj ustvarjalec dela, ki vsebuje poleg ročnega dela umetniško snovanje, ni nikdar zadovoljen s seboj, ko je delo končano — prav to pa je že potrditev umetniških komponent v izdelku.
Sodelavki Silvi čestitamo ob njeni razstavi in ji želimo mnogo uspeha pri nadaljnjem iskanju izraznih možnosti v tapiserijah.
U .	:

Vsak posameznik lahko pri svojem delu pomaga uresničiti naše stabilizacijske cilje
Smučanje
Kakor vsako leto smo se tudi letos udeležili nekaj tekmovanj v veleslalomu. Tekmovanja so poteka v okviru DO Dekorativna, občine in pa republike. Organizirali smo prvenstvo Dekorativne, ki je bilo v Mojstrani. Navkljub lepemu vremenu pa je bila udeležba zelo skromna. Mislili smo, da se nas bo prijavilo mnogo več. Kajti v moči DO se mnogo govori o smučanju in zakaj se ne organizira rekreacijskega smučanja. V avtobusu, ki je peljal tekmovalce, smo imeli še prosta mesta, zato smo povabili zraven še rekreativne smučarje. Toda prijavilo se jih je toliko, da jih lahko prešteješ na prste ene roke. Sprašujem se za vzrok, zakaj se niso prijavili in če ima sploh pomen organizirati rekreacijsko smučanje ...
Sedaj pa še nekaj o tekmovanjih. Na prvenstvu DO Dekorativne je nastopilo 24 tekmovalcev in (tekmovalk. To tekmovanje smo organizirali s pomočjo SK Dolomiti. Tekmovanje je bilo v Mojstrani, vreme pa nam je bilo zelo naklonjeno. Imeli smo cel dan sonce. Takega vremena še nismo imeli, odkar sodelujem na prvenstvu naše DO. Proga je bila zelo dobro pripravljena in tudi sama organizacija je potekala zelo dobro. Letos prvič smo imeli tudi na našem prvenstvu dve vožnji, kajti to pripomore k realnejšim rezultatom. Nastopili smo v treh kategorijah, in sicer moški dve kategorije in ženske ena kategorija. V posameznih kategorijah pa so bili doseženi naslednji rezultati. Kategorija mlajši moški:
1.	Blaznik Vojko
2.	Bivic Slavko
3.	Pečaver Marjan
4.	Božič Lado
5.	Štupnik Janko
II.	Kategorija starejši moški:
1.	Zavašnik Stane
2.	Ponikvar Bogdan
3.	Lukančič Franc
4.	Vilfan Marjan
5.	Tekavc Ivan
6.	Šinkovec Emil
7.	Vovk Silvo
8.	Ponikvar Ivan
9.	Jelovčan Tone
10.	Igličar Stane
11.	Novak Alojz
12.	Cankar Ivan
III.	Kategorija ženske:
1.	Skočir Regina
2.	Tušar Branka
3.	Vrbančič Marija
4.	Vovk Šenka
5.	Hočevar Marjeta
6.	Jurjavčič Cvetka
7.	Erjavec Ruša
Naši tekmi je sledilo tekmovanje tekstilnih delavcev vse Slovenije. Najprej bom napisal o problemu, ki nas tare že nekaj let. To so dresi. Naša DO ima za vse ostale športne panoge drese, trenerke in druge pripomočke. Tudi smučarji, ki zastopamo našo DO, si jih že dolgo želimo. Kajti nastopiti na tekstiliadi brez enotnih oblačil je zelo neprijetno. Veliko delovnih organizacij ima popolne drese, to se pravi, hlače, puloverje, kape, bunde. Tako se ve, za katero DO nastopajo. Mi pa smo oblečeni raznoliko, tako da se ne ve, da smo tekmovalci Dekorativne. Kljub dobrim rezultatom pa tega problema še nismo rešili. Za drese sprašujemo že nekaj let. Toda prvo leto so rekli, da je prepozno. Drugo leto, ko smo zopet prosili, so nam rekli, naj povprašamo po ceni. Pozanimali smo se za ceno, jo posredovali sindikatu in zopet je sledil odgovor, letos je prepozno in so dragi puloverji in kape. Letos smo se ponovno obrnili na sindikat, da bi nabavili puloverje in kape. Smučarji pa smo se dogovorili, da polovico stroškov, ki bi nastali z nabavo puloverjev in kap, poravnamo sami. Toda tudi to pot je bilo zaman. Še vedno smo ostali edina športna panoga v naši DO, ki nima svojih dresov. Tako, da bi nastopali na tekmovanjih kot celota, kot ekipa, ki bi imela na vidnem mestu prišit znak naše DO. Upamo, da se bo naša želja vsaj v prihodnjem letu uresničila. Kajti rezultati, ki smo jih dosegli, so res odlični, saj imamo 1 zlato, 1 srebrno medaljo in še nekaj tekmovalcev med prvih 10. Na tem tekmovanju pa je skupaj nastopilo 750 smučarjev in 115 tekačev. To tekmovanje je bilo na Mariborskem Bohorju in pokrovitelj tega tekmovanja je bila DO MTT Maribor. Rezultati doseženi na tekstiliadi po kategorijah, ki smo jih dosegli tekmovalci naše DO, so naslednji:
I.	Kategorija ženske — veleslalom
2.	mesto Tušar Branka — srebrna medalja med 68 nastopajočimi tekmovalkami.
II.	Kategorija ženske
1. mesto Skočir Regina — zlata medalja med 98 nastopajočimi tekmovalkami.
III.	Kategorija ženske
24. mesto — Vrbančič Marija med 62 nastopajočimi tekmovalkami.
I. Kategorija moški — veleslalom
25. mesto — Založnik Janez 69. mesto — Tehovnih Brane — med 70 nastopajočimi tekmovalci.
II.	Kategorija moški
6.	mesto — Blaznik Vojko 40. mesto — Bivic Slavko — med 178 nastopajočimi tekmovalci.
III.	Kategorija moški
11.	mesto — Zavašnik Stane 99. mesto — Vovk Silvo — med 156 nastopajočimi tekmovalci.
IV.	Kategorija moški 52. mesto — Vilfan Marjan 63. mesto — Tekavec Ivan —
med 90 nastopajočimi tekmovalci.
Teki ženske 2 km I. Kategorija
7.	mesto Tušar Branka — med 10 nastopajočimi tekmovalkami.
Teki moški 4 km
I.	Kategorija
7. mesto — Konda Stane — med 9 nastopajočimi tekmovalci.
II.	Kategorija
8.	mesto — Štamcar Stane — med 34 nastopajočimi tekmovalci.
III.	Kategorija
15.	mesto — Igličar Stane
16.	mesto — Novak Alojz 25. mesto — Tekavec Ivan
med 33 nastopajočimi tekmovalci.
Ekipno veleslalom smo zasedli 7. mesto.
Ekipno teki smo zasedli 11. mesto.
Generalno ekipno uvrstitev 7. mesto.
Poglejmo še rezultate, dosežene na občinskem sindikalnem prvenstvu, ki je bil v Kranjski gori. Na tem tekmovanju nas je nastopilo zelo malo od prijavljenih tekmovalcev in nismo imeli popolne ekipe.
I.	kategorija ženske — veleslalom
Štartala ni nobena tekmovalka, prijavljena pa je bila ena tekmovalka.
II.	Kategorija ženske
1. mesto — Skočir Regina 18. mesto — Vovk Šenka
III.	Kategorija
12.	mesto Vrbančič Marija
I.	Kategorija moški — veleslalom
Štantal ni noben tekmovalec, prijavljena pa sta bila 2 tekmovalca.
II.	Kategorija moški
Prijavljenih smo imeli 6
tekmovalcev, toda štartal je samo Blaznik Vojko — odstop.
III.	Kategorija moški
6.	Zavašnik Stane
Vovk Silvo — odstop
IV.	Kategorija moški Vilfan Marjan — odstop
Upam in želim, da bomo prihodnje leto bolj aktivni v rekreacijskem smučanju, kot vsa dosedanja leta, da nam bo uspelo vključiti vse člane kolektiva, ki smučajo v naše vrste in da bo postala ta lepa panoga rekreativnega športa bolj priljubljena in obiskovana. Bilo bi zelo dobro, če bi se že sedaj s svojimi predlogi vključili vsi v oblikovanje te rekreacije v prihodnjem letu, tako da bi bilo potem resnično možno realizirati vse skupne želje. Zavedamo se namreč vsi, da je športna rekreacija zelo pomemben faktor našega zdravja in fizične kondicije, pa tudi dobri medsebojni odnosi in tovarištvo se pri tem krepe!
V pričakovanju še večje aktivnosti in organiziranosti se zahvaljujemo za vso pomoč kolektivu, sindikatu in vodilnim delavcem, ki smo jo bili deležni, z željo, da bi jo bili v prihodnje deležni enako oziroma še več.
Vojko Blaznik
APRIL
Od 15.—23. Stanovitne j še vreme z dotokom toplega zraka iz južnih predelov. Pri rahlih vetrovih nastopa porast zračnega tlaka in postopno ogrevanje.
Od 24.—27. Nagel padec zračnega tlaka utegne poslabšati vremensko sliko. Padec temperatur s padavinami, v gorah sneg. Pravo aprilsko vreme.
OD 28.—30. Po prehodu hladne fronte se bo vreme zopet izboljšalo, porast temperature oblačno, megle.
MAJ
Od 1.—4. Pogoji za suho vreme se izboljšajo razen v dnevih okoli ledenih mož.
Od 5.—9. Visok zračni tlak se bo širil od Azorov in pripomogel do sončnih dni s porastom temperature.
Od 10.—13. Se nadalje toplo, krajevno pa rahle motnje z oblačnostjo in nagnjene k nevihtam. Zračni tlak bo počasi padal.
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD »Gotova tkanina«
1.	Garibovič Islam — apretura
2.	Faturovič Dragan — apret.
3.	Čebulj Janez — skl. got. izd.
4.	Mašinovič Refik — skl. got. izdelkov
5.	Panjotov Krsto — skl. got. izdelkov
TOZD »Energetika in vzdrževanje«
1.	Horvat Stjepan — elektro delavnica
2.	Sajko Josip — zunanji tran.
TOZD »Predilnica« Laško
1.	Medved Ferdinand — kadr. splošne službe
2.	Šmid Zdeslav — predilnica 2
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in delovni organizaciji za denar za cvetje.
Jelena Jonšovec
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD »Surova tkanina«
1.	Mirjanič Aco — izjava del.
2.	Jaklič Gizela — izjava del.
3.	Mehle Rudi — izjava del.
4.	Pirc Valerija — izjava del.
5.	Lipič Rade — izjava del.
6.	Bunica Florjana Cvetka — upokojitev
7.	Cvijanovič Lazar — izj. del.
8.	Kovač Ružiča — izjava del.
9.	Adilovič Hajro — izj. del.
10.	Smajič Ruža — izjava del.
TOZD »Gotova tkanina«
1.	Pšag Ivan — izjava del.
2.	Saban Dubravko — hujša kršitev del. o.
3.	Globokar Joži — izjava del.
4.	Voj kovic Ivan — izjava del.
5.	Raškovič Predrag — izjava del.
6.	Sladojevič Ostoja — v JLA
7.	Iliševič Ostoja — v JLA
8.	Kovač Željko — v JLA
9.	Bosnič Mujo — v JLA
10.	Jačdmovič Predrag — v JLA
TOZD »Predilnica« Laško
Antič Milenko — proizvodna sl.
DSSS
Kavčič Nataša — razvojna sl.
DELOVNI JUBILEJI
V APRILU
10 LET
Škorjanec Anica Purič Slavica Uhan Leon Plevel Stana Bitenc Jurij
20 LET
Medle Vida Petre Terezija
25 LET
Dobnikar Ivana Halapir Marija
30 LET
Marn Rozalija
Calakovič Hilmija
Mahič Zehida por. Mašinovič
Bohotov Aleksander
ROJSTVA
Gornik Tončka — hči Kraševec Franc — hči
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem članom kolektiva za izrečena sožalja, za podarjeni denar namesto venca in spremstvo na njeni zadnji poti.
Tončka Kozamernik
ZAHVALA
Ob smrti najine drage mame se sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujeva za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti, delovni organizaciji za venec.
Ana Kovač, Magda Rožnik
Mali nogomet
Že nekaj let imamo v naši delovni organizaciji ekipo za mali nogomet, ki pa na žalost ni dosegala boljših rezultatov. To pa predvsem zaradi slabe organiziranosti in neresnosti med posameznimi člani v ekipi.
V letu 1979 pa smo ustanovili novo ekipo, ki je začela resno trenirati z namenom, da doseže čim boljše rezultate. Začeli smo skupaj trenirati in se pripravljati na tekme. Že takoj na začetku pomladi smo se prijavili za TRIM ligo v malem nogometu. V TRIM ligi je bilo 10 ekip iz občine Šiška. Tekme smo imeli vsako sredo in to ne glede na vremenske pogoje. Tako se je tudi zgodilo, da smo igrali v velikem nalivu ali obratno, da smo igrali v veliki vročini. Težave smo imeli tudi z izmenskim delom, kajti večina igralcev je delala v dveh ali treh izmenah. Tako je bilo veliko problemov, da smo se zbrali za vsako tekmo. Res pa je, da so nam obratovodje zelo pomagali pri tistih delavcih, ki so delali v popoldanski izmeni in smo se lahko udeleže-
vali vseh tekem. Kljub težavam pa smo v TRIM ligi dosegli dobre rezultate. V končni razvrstitvi smo dosegli odlično 2. mesto. Za drugo mesto smo dobili diplomo in se tudi kvalificirali v višji rang v TRIM ligi.
Ob 60-letnici obstoja delovne organizacije smo igrali na turnirju v malem nogometu, ki so se ga udeležile Rašica in In-duplati Jarše. Premagali smo obe ekipi in dosegli 1. mesto.
V	lanskem letu smo igrali nekaj tekem z vojašnico Boris Kidrič v Šentvidu; igrali smo na nekaj turnirjih. V celem letu smo igrali zelo veliko tekem, tako uradnih kot trening tekem. Pozimi pa na žalost nismo imeli pogojev za treninge in tekme. Kajti zima je le mrzla, dvorane pa nismo imeli.
Kot potrdilo za dosežene dobre rezultate v lanskem letu smo dobili celotno opremo, od športnih copat, dresov in trenirk.
V	mesecu aprilu začnemo igrati v TRIM ligi, kjer se bomo potrudili, da dosežemo čim boljše rezultate.
Milan Kočar
Rezultati referenduma
Na referendumu, dne 14. 3. 1980, smo se delavci tozdov in DSSS v Ljubljani odločali o sprejemu sprememb k statutu DO, k statutu tozd oz. DSSS, delavci tozdov pa so še odločali o sprejemu sprememb k samoupravnemu sporazumu o združevanju TO v DO Dekorativna.
Glasovanja se je udeležilo:
—	tozda A 554 delavcev ali 87,9 %
—	tozda B 311 delavcev ali 91,5 %
—	tozda C 42 delavcev ali 93,3 %
—	DSSS 168 delavcev ali 94,9 %
Za sprejem sprememb k samoupravnemu sporazumu o združevanju TOZD v DO Dekorativna je glasovalo:
—	v tozdu A 503 delavci ali 79,8 %
—	v tozdu B 290 delavcev ali 85,3 %
—	v tozdu C 41 delavcev ali 91,1 %
Za sprejem sprememb k statutu DO Dekorativna je glasovalo:
—	v tozdu A 495 delavcev ali 78,9 %
—	v tozdu B 288 delavcev ali 84,7 %
—	v tozdu C 39 delavcev ali 90,4 %
Za sprejem sprememb k statutu:
—	tozda A je glasovalo 500 delavcev tozda ali 79,4 %
—	tozda B je glasovalo 291 delavcev tozda ali 85,6 %
—	tozda C je glasovalo 38 delavcev tozda ali 84,5 °/o
—	DSSS je glasovalo 158 delavcev DSSS ali 89,3 %
Iz zgornjih podatkov lahko ugotovimo, da so bile spremembe k samoupravnim aktom z večino glasov delavcev tozdov oziroma tozdov in DSSS v Ljubljani sprejete.
Milka Klobučar
Nevsakdanje misli o vsakdanjih stvareh
Žarko Petan
PREPOVEDANE
PAROLE
Jugoslovanski izum: medalja brez druge strani.
*
Brž ko sem mu nekaj stisnil v roko, sva postala prijatelja.
*
Pesnikov striptiz zato ni vabljiv, ker gola duša ni seksi.
*
Nikar ne ponudi ženski prsta, takoj bo nanj nataknila poročni prstan.
*
Postavil bi se na glavo, ampak imam plešaste podplate.
*
Sem proti varstvu okolja, sem za varstvo človeka.
*
Ustanovimo društvo prostovoljnih krvosesov.
*
Zdomci so patrioti na specializaciji v tujini.
*
Republiški ključ je čisto navaden vitrih.
*
Marsikatere Spomine bi kazalo preimenovati v Skomine. *
Uspeh ga je udaril v najbolj šibko točko, v glavo.
*
Zahteval je, da mu poslednjo željo izpolnijo na obroke.
*
Kdor reče A, bo rekel tudi AU.
*
Zenske prekoračijo starostno mejo ritenski.
*
Poznam politika, ki je izjema, zato ker je izjema.
Ustavite svet, rad bi prestopil na boljšega.
Humor destruktivno gradi, satira konstruktivno podira.
*
Moja želja: nenavadno življenje, ki se konča z navadno smrtjo.
Socializem samo za nekatere je prav tako nesmiseln kakor kapitalizem za vse.
Najbolj nevarni so zločinci, ki se ne vračajo na kraj zločina, ampak kar tam ostanejo.
*
Verjemite mi: država ne odmira, ampak samo simulira.
*
Vrednost laži raste z oddaljevanjem od resnice.
*
Nekateri zmotno mislijo, da je brezpravnost začetek enakopravnosti.
*
Smo v slepi ulici in čakamo, da bo ulica spregledala.
*
Nič nimam proti, da mi vlivate zaupanje, rad bi le vedel, katero luknjo boste za to uporabili.
*
Res je, da si pri nas vsak sam reže svoj kruh, ampak zamesijo mu ga drugi.
Dušan Mevlja
BREZ DLAKE NA JEZIKU
Kadar se neumnost ustoliči na vodilnem mestu, ni več neumnost, temveč modrost.
Ključ
Kimanje je mati uspeha.
Sodobna prispodoba
Vsiljen kot prostovoljni prispevek.
Igralska
Ni velikih in malih vlog, so samo veliki in mali igralci.
Pravljica je...
... da je vsak partijec, ki v redu plačuje članarino, že tudi komunist...
Napihovanje
Če napihneš usnje, postane žoga, če napihneš človeka, postane diktator.
Opomin
Sreča bedaka je opomin za pametnega.
Modrost
Če je molčanje modrost, potem so mrtveci največji modreci.
Besedna igra
Ko smo mladi, imamo izku-šnjave, ko ostarimo, imamo izkušnje.
Razlika
Kdor je doma, ima domovino, kdor je zdoma, ima limuzino.
Plavanje
Ne plavajo samo ribe, plavajo tudi načrti, obljube in sklepi...
IZREKI
Napiši krivice v prah, dobrote pa v marmor.
Benjamin Franklin
*
Sovraštvo je počasen samomor.	D. V. S.
*
Kar je sonce za pisana steklena okna, to je uspeh za življenje.	T. B.
*
Kdor obišče bolnika, naj prinese s seboj prijeten pogo-
vor-	Curt Goetz
*
Če nam ljudje povedo, kako mladi smo videti, nam s tem tudi rečejo, kako smo se že postarali.	cary Grant
Kjer se združita ljubezen in talent, smemo pričakovati umetnino.	j0hn Ruskin
Ne jezi se ob nezgodah. Iz vsakega brodoloma vstane vzvišeni duh večji in bogatejši.
Geibel
Mnogi si razbijajo glave nad vprašanjem, kako bi spremenili človeštvo, toda nihče ne pomisli na to, da bi spremenil samega sebe. Leu Tolstoj *
Naši spomini so kot kartotečni listi, izvzeti in zopet netočno nazaj zataknjeni od sil, na katere nimamo vpliva.
C. C.
*
Kdor zna dobro poslušati, ni samo povsod dobrodošel, temveč tudi marsikaj izve.
W. M.
*
Potrpljenje je ključ veselja.
Arabski pregovor
*
Kdor stremi po popolni resnici, stremi po nedosegljivem in se mora zadovoljiti z ob-roki.	sir William Ošler
*
Pustolovščina je od prave strani pogledan napor, napor pa od napačne strani pogledava pustolovščina.
C. K. Chesterton
*
Filozof je človek, ki vidi smisel svojega življenja v tem, da najde v njem smisel.
Hannes Messemer
Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, Celovška 280, n. sol. o., tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Angelca Rebernak, Metka Sieberer, Iztok Kavčič, Jakob Novak, Jadran Stevanovič, Barbara Zupanc, Janez Tomažič — odgovorni urednik, Mira Dobravec — urednik. — Tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-1/72)
je glasilo oproščeno davka na promet.