Posamezna itevttka po Din 1*25.
Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
Ib
upravniStvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119.
Štew. 33.
Ljubljani, 8. avgusta 1924.
Leto IV.
satnajeV^eA a
m
abl^na
Glasilo »Združenja slovenskih avtonomistov".
Celoletna naročnina 30 — D mesečna 5 — „
laosemstv« •stoletno MO.
'osamezne ▼like se ra-M.v„yo po D 1*25
Inseratl se računajo: psi str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 5* p.
EKtiaiJa vseils. petek.
Haj hočemo?
Lastno zakonodajo nu lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Pogled v bodočnošt.
V	Evropi se pripravljajo važne reči in zato bo prav. da v tem naše bralce nekoliko poučimo.
2e nekaj tednov se vrši v Londonu konferenca angleške, francoske, laške in belgijske države, katere se udeležujejo kot gostje tudi zastopniki Amerike. Na tej konferenci gre zato, da se uredi zlasti spor med Francosko in Nemčijo glede plačevanja vojne odškodnine. Kakor znano so se Nemci branili plačevati toliko, kolikor je Francija od njih zahtevala na podlagi diktirane mirovne pogodbe iz 1. 1919. Zato pa so Francozi in Belgijci vojaško zasedli del nemške države, takozvano Porurje, da si vzamejo sami, kar so zaman zahtevali. Ta spor med Nemci in Francozi je velika zapreka za končno pomirjenje Evrope, zlasti pa velika nevarnost za nove vojne konflikte. Angleški predsednik delavske vlade si je nadel veliko in težavno nalogo, da ta spor spravi s sveta. Amerika se v evropske zadeve sedaj noče vtikati. Vsa Evropa je danes dolžnik bogate Amerike, ki je po vojni zavzela v svetu tisto vodilno vlogo, ki jo je do svetovne vojne imela Anglija. Amerikanci pravijo, da ne bodo Evropi nič več posodili, ker so tam hudobni in neumni ljudje, ki se samo na novo oborožujejo, da bi se mogli pri prvi priliki znova med seboj klati in uničevati. Če pa Evropa preneha z oboroževanjem — tako pravijo —, bomo pa radi posodili. Uravnava spora med Francosko in Nemčijo pa brez denarja ni mogoča. Denar imajo pa amerikanski bankirji, ki imajo zato na londonski konferenci tudi veliko besedo. Ti bi na daljšo dobo Nemcem posodili denar, a ta denar bi se porabil za pla-
čevanje vojne odškodnine Franciji in Belgiji. Koliko in kako bodo Nemci odplačevali svoj doig Francozom m Belgijcem, o tem pa so napravili gospodarski strokovnjaki poseben plan, ki se imenuje na kratko „Dawesov načrt".
Sedaj vse kaže, da bo konferenca v Londonu dobro končala in da bo Macdonald, predsednik angleške delavske vlade, svoj cilj dosegel. Če se to zgodi, moramo biti pripravljeni na nadaljrre velike dogodke. Ti bodo pa sledeči:
Poravnavi spora med Francosko in Nemčijo bo sledil poklic Nemčije v ..Zvezo narodov", ki se je ustanovila po vojni na pobudo ranj-kega amerikanskega prezidenta Wil-sona. Ta ..Zveza narodov" danes nima še prave veljave in moči, ker v njej še ni ne Nemcev ne Kusov in ne Amerike. Ker pa bo po londonski konferenci Nemčija sprejeta v to „Zvezo narodov", bodo seve povabljeni tudi Rusi. Rusi bodo najbrže rekli, da vstopijo, ampak le pod gotovimi pogoji. Spomnili bodo zapadtie države, da Rusija na mirovni konferenci ni sodelovala in da se k svet urejal brez nje in celo proti njej. Zahtevali bodo revizijo mirovnih pogodb, za kar so že danes tudi Angleži. Posledica tega bo nova mednarodna konferenca, ki bo mirovne pogodbe pregledovala in popravljala. Zlasti srednja Evropa in Balkan bosta predmet ponovnega razpravljanja. Vse stremljenje hrvaške kmečke republikanske stranke in njenega voditelja Štefana Radiča gre za tem, da bo na tej novi mednarodni konferenci zastopan tudi hrvaški narod noleg srbskega. Če bomo zastopani tam tudi Slovenci, je odvisno od
spretnosti in pameti naših političnih mož.
Kakor hitro so v Belgradu videli da bo londonska konferenca dobro končala, so spoznali tudi — saj niso bedaki! — kam to vodi. Na drugi strani so čuli o Štefanu Radiču in njegovem potu v Moskvo ter o dogodkih, ki so se tam razvili. Rusija more z lahkoto spraviti na bodočo mednarodno konferenco tudi zastopnike raznih balkanskih narodov, med njimi tudi hrvaškega in slovenskega.
To je bil Belgradu poglavitni vzrok, da je v zadnji krizi popustil. To je nekakšen poskus omame Hrvatov in Slovencev na eni in tihega obdržanja centralistične ustave na drugi strani. Kadar bi nevarnost mi-
nila, bodo pa v Belgradu — tako si tam tiho mislijo — vajeti zopet napeli.
Mi vemo. da se mora Jugoslavija obdržati m urediti samo tedaj, ako se prizna vsakemu od njenih narodov pravica samoodločbe. Vrniti se je treba nazaj na 1. dec. 1918. Ne glede na vse druge važne notranje politične dogodke in obljube od le ali one strani, morajo imeti Slovenci pred očmi svoj končni cilj, to je svojo suverenost, ki more najti priznanje in veljavo le v federativni republiki
Tudi v politiki mora vsak narod najti neko ravno črto, ki ga vodi do cilja, da ga ne izgubi izpred oči. To črto držimo mi.
Pomen nove vlade.
Nova vlada, ki jo imamo .sedaj približno že dva tedna, je prišla nad nas ali med nas popolnoma nepričakovano. V nedeljo zjutraj so ljudje vstali izpod centralistične politične odeje, zvečer pa so se pokrili že s federalistično! Nova vlada je prišla kar čez dam!
Ker pa se nobeno stvar na svetu ne zgodi, če ni že zdavnaj nekje rojena in pripravljena, zato 'tudi nova vlada ni prišla v resnici nepričakovano, ampak samo navidezno. Nepričakovano je prišla -varno za naše navadne oči. Kdor pa je vajen gledati bolj globoko, tega nova vlada ni presenetila, ampak ga je presenetil morebiti samo trcnotek, v katerem se je nova vlada rodila.
Iz vsega, (kar smo dosedaj -zvedeli o namenih nove vlade, vidimo, da se je postavila nova vlada na stališče, naj v Srbiji vladajo Srbi, na Hrvaškem Hrvatje, v Sloveniji pa Slovenci. Kakšni Srbi naj vladajo v Srbiji, demokratje ali radikali, je postranska stvar. Ravno tako je postranska stvar, kakšni Hr-
vatje na j vladajo na HrvaSkem, in ravno talko je postranska stvar, kateri Slovenci naj vladajo v Sloveniji. Princip je, na| vlada povsod tisti, kdor ima v svojem kraju za seboj večino ljudstva. Kdor ima v Srbiji večino, naj vlada v Srbiji, Kdor jo ima pa v Sloveniji, naj vlada v (Sloveniji!
To je globlji pomen nove vlade. Ta pomen bi lahko označili tako, da je nova vlada korak k zmagi federalistične ideje v naši državi.
Ta ideja pa ni nič novega. Ta ideja živi v naši državi že od takrat, odkar >so se ujedinili (Slovenci, Srbi in Hrvatje v novo državo. Kakor hitro je bila izrečena beseda: Ujedinili so se trije, in ne eden, takrat je bil tudi že spočet federalizem. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo federalizem tudi rojen. De bo prej ali slej rojen, o tem ni moglo Tbiti dvoma. Šlo je le za dan rojstva.
Z rojstvom federalizma ali z ujed in jen jem treh narodov pa je bila obenem obsojena na smrt zgodo-
58
LISTEK. Kmečki punt.
HrvaSko napisal Avcust S c n o n.
..Bog nas varuj!" je zaklicah Alapič.
„Ta vozel je treba hitro, mirno in spretno razvozljati, in za Vašo spretno roko, gospod Gašpar, je pri tej stvari določena glavna naloga. Dediče pokojnega Zrinjskega sem do polovice že pripravil, da vrnejo Tahu za uživanje Božjakovino, ki mu jo je Nikola pred šestimi leti vzel. Stari Tahi bi lahko šel tje stanovat. Tahov sin Gabiel bi poročil Zofko, hčer Uršule Heningovice, ki bi z mladim parom lahko bivala na Susjedu in na Stubici, vdova pa bi Tahu vrnila 20.000 goldinarjev. Na ta način bi Taha spravili s Susjeda in pomirili dve družini, ki sta celo kraljevino zapletli v krvave prepire. Kaj mislite Vi o tem?"
„Prečastni,“ se je Gašpar priklonil in iz-bulil oči. čudim se Vaši državniški modrosti. Stvar je imenitno zasnovana. Alf kolikor poznam naglo naturo gospe Uršule —“
„Zaradi nje si ne delajte skrbi," se je škof ■asmehnil, „Uršula je privolila!"
„Privolila?“ se je čudeč se umaknil Gašpar.
„Da,“ je prikimal Draškovič, „Vaša naloga je, da pridobite Taha, s katerim ste dobro znani. 'Poda požurite se, predno se bo Ambrož Gregorijanec vrnil z bratislavskega zbora. Vem, da je tej moji osnovi nasproten. Posebno Vam priporočam, da se v tej stvari do-tovorite z gospo Ano Konjsko, ki je svojo mater popolnoma pridobila za ta načrt. Ali ste voljni ?“
„Sem, gospod ban. pri Bogu, storil bom j po Vaši zapovedi," je rekel Gašpar.
„Bog Vas blagoslovi, gospod Alapič," je rekel škof in z vzdignjeno roko odslovil plemiča.
Črez nekaj časa je stopil v sobo drugi ban, knez Franjo Frankopan.
..Baš prav ste prišli, gospod tovariš," je rekel škof, ..glejte, ravno danes sem prejel pismo iz Bratislave, berite ga! Kakor sem rekel, se .je zgodilo. Velika preiskava proti Tahu se je popolnoma razplinila, počakajte še kak mesec dni, pa boste od samega začudenja izbulili oči. Susjedskega gospoda ne moremo naravnost potegniti iz kraljeve zaščite, ampak samo po ovinkih."
Frankopan je pismo prečital. stisnil usta. vrgel pismo na mizo in rekel: ..Prav imate, prečastiti, mi vojščaki smo v državnih rečeh pravi otroci, ker mislimo, da večna pravica nikdar ne dremlje."
XXII.
Na Margaretino. popoldne — bil je krasen julijski dan — se je pripeljala velika popotna kočija pred vrata grada Susjeda. Gospod Tahi je menda goste pričakoval, ker je prišel po stopnjicah, prišlece zelo prijazno sprejel in jih spremil v svoje sobane. Bila sta dva moža. po navihanih brkih in zategli latinščini sodeč oči-vidna tujca. Eden. velik debeluhar s cvetočim licem in nosom, se je zval Juro Hoszu, drugi, majhen suhljač, kašljajoč in žolt. pa Andrej Maj-tenyi; oba sta bila Madžara, oba carinika iz Nedeljišča, ki ju je kraljevska komora poslala kot poverjenika, da preiščeta in poravnata spor komorskih ljudi s Tahom. Toliko so izvedeli ljudje o njima od njunega kočijaža Medži-murca. Madžara sta se komaj nekoliko ogle-
dala po gradu in ko je drugo jutro Štefan Gr-dak prišel, da bi se jima poklonil, sta bila kajpada že pred svitom s Tahom krenila na lov in proti Stubici, odkoder ju pred osmimi dnevi ni bilo nazaj pričakovati. Desetega dne se je pred gradom začulo silno lajanje. Cela tolpa psov je pridrvela na dvorišče, za njo pa na konjih komisarji in Tahi s sinom Gabrijelom, ki je zaklical Bošnjaku, naj Grdak popoldne pride na grad pred gospoda, naj prinese račune in vse ključe.
Po obedu so sedeli	na Susjedu	za mizo	gospod Hoszu, ki je	bulil	pred se in	si'bezal	po
zobeh, Majtenyi, ki je zakopal svoj podvrnjeni nos v šop pisem, in gospod Tahi, ki je komisarjema veselo natakal čaše.
„Torej, presvetli," je začel Majtenyi s svojim počasnim, hreščečim glasom, „zakupna pogodba je podpisana, najino delo je opravljeno. Sedaj treba samo še Grdaka poklicati, da predloži račune."
„Hvala Vama, plemenita gospoda, za Vajino dobroto in pravičnost," je rekeFTahi, „kra-ljevi svetlosti se	bom	še posebe	zahvalil.	Ta
mali dar, ki sem	Vam	ga izročil,	je samo	del
moje dolžne hvaležnosti, moja skrb bo, da se Vam še obilneje oddolžim."
Majtenyi se je v zahvalo poklonil, Hoszn pa je pripomnil: „Krasne lovske pse imate, blagorodje; jaz te reči razumem, ker sem sam lovec."
„Izbral bom za Vas par angleških, gospod Hoszu," je odgovoril Tahi, „jaz sam se ne pečam toliko z lovom, ki je glavna stvar mojega sina Gabrijela."
„Hvala, blagorodje," je prikimal Hoszu, ..Vaš sin je imeniten gospodič."
(Dalje prih.)
vinska laž, da se je ujedinil »eden«. S smrtjo te zgodovinske neresnice pa so umrli tudi vsi oni, ki so jo branili in nanjo prisegali, 'bodisi iz slabo razumevanega narodnega idealizma ali pa iz umazanega špe-kulantstva.
Zmage federalistične misli danes ne more preprečiti nobena sila več. Lahko še nekoliko ovira njen popoln razvoj, zatreti pa ga ne more. Federalizem je na zmagovitem pohodu in bo zmagoval talko dolgo, dokler ne bo na Balkanu ustvarjena velika federativna zveza balkanskih narodov, v kateri ho vsak v svojem kotu gospodaril po svoje: Slovenec v iSloveniji, Hrvat na Hrvaškem, Srb v Srbiji, Bolgar v Bolgariji, vsi skupaj pa bomo lahko živeli med seboj v miru in slogi in ne v večnih prepirih.
Tjiika država bo šele prava jugoslovanska država, v kateri bodo vsi »Jugoslovani« združeni politično, doma pa bo vsak to, za kar ga je rodila njegova mati.
Zato pa ima nova vlada tudi ogromen mednaroden pomen. Dokler je vladal pri nas stari centralistični sistem, je vladalo v deželi samo nasilje. Krivica je sledila krivici in nezadovoljnost je rastla na vseh straneh. Slovenci in Hrvatje smo se čutili zatirane in zapostavljene, gospodarji pa so postopali z nami po pravu zmagovalca. Tako
stanje bi 'bilo moralo prej ali slej dovesti do prelivanja krvi. Danes te nevarnosti ni več.
.S padcem centralističnega nasilja pa je izgubil centralizem tudi v naših sosednih deželah močno oporo. V Bolgariji razmere še danes niso boljše kot so bile prej pri nas. Lsto velja glede Rumunije in tudi glede Italije. Danes ni mogoče več dvomiti o tem, da bo centralistična in kapitalistična okrutnost padla tudi v teh deželah in takrat bo slavila federalistična misel svoje veliko zmagoslavje!
Zdrava pamet nam pa pravi, da je najboljša vnanja oblika za »združene« države republikanska. Dinastijo imajo vse naravno težnjo, da bi rade širile svojo rodbinsko moč. To nam potrjuje zgodovina vseh ča-so.v in narodov. V »združenih« (federativno urejenih) državah pa ni mogoče na širjenje kakšne rodbinske moči niti misliti. Zato je v federaciji držav ob enem zapopadena tudi usoda dinastij. Kar se preživi, odmrje, ker zakon narave je tak.
Zgodovinska laž o »enem« jugoslovanskem narodu na Balkanu je začela umirati. Na njeno mesto pa stopa krepka naravna moč, zvezna (federativna) republika balkanskih narodov.
Na nas samih pa je, da ta velika ideja čimprej zmagovito prodre na celi črti!
„Orjuna“.
Zgodilo se je te dni, da se jo vozil naš človek z vlakom in da sta se v istem vozu peljala tudi dva orju-naiša. In končno, da sta ta dva orju-naša začela razlagati, da jima je dobro znano, da se »Orjuna« avtonomistom ne dopade.
V	veliko zadrego nas jo spravila »Orjuna« s to svojo globokoumno ugotovitvijo. Pravkar smo nameravali, hinavci ki smo, napisati licemerski članek o tem, kako se nam »Orjuna« dopade. Pa pridejo orjunaši in nas razkrinkajo kar tako na lepem, mimogrede. Ne (kaže nam torej drugega, nego da priznamo, česar utajiti ne bi mogli. In da v svoje opravičilo še pojasnimo, kako in zakaj nam »Orjuna« ni všeč.
Začnimo torej kar po vrsti!
Že kar ime »Orjuna« samo se jnam ne dopade.
Moderna znanost, zlasti kemija, ki ima opraviti s spojinami in razkrojinami, je nujno morala iskati za te sestavino označb. Radi preprostosti jih je običajno označevala x začetnimi črkami njih latinskih znanstvenih imen. Spričo mnogo-ibrojnosti kemičnih tvorb je bila to .vsekako najbolj praktična pot, ki je yrhutega edina ustrezala znanstvenim svrham, in ki po drugi strani v vsakdanje življenje in v živi jezik itak ni posegala. Prej kalkor slej in kljub vsej kemiji se je imenovala voda — voda in ne H20.
Podobnih označb so se posluževali včasih ljudje tudi za razno tehnične izume, dostikrat tudi za razne politične pojave, toda vedno le za talke, ki so po svoji brezpo-membnosti, brezizrazitosfi in eno-dnevničatosti kljubovali tvorni moči živega jezika. Ker ni bilo na teh pojavih ničesar, kar bi jih posebej označevalo in dalo živemu jeziku priliko, da jih izrazi in pove na človeški način, so jim dali formulo. Zakaj nekaj posebnega, poprečnemu človeku nedoumljivega je tvorna sila živega jezika, ki obsoja brez usmiljenja vse na smrt, kar kljubuje tej sili.
Našemu sodohju je najodličnejša oznaka poprečnost, (ki hoče veljati za tvornost in izvirnost. Od tod pojav, 'da v današnjem življenju kar mrgoli »besedi«, s katerimi ne ve človek, kam bi jih dejal, zlasti v dnevnem časopisju, pisane od poprečnih za poprečne ljudi. Vsak trgovec, 'ki zavija svoje merilo v drugačen papir, se poiskuša v jeziko-tvornosti, in edina tolažba človeku je, da take »besede« ne preživljajo svojega očeta.
Plagiator je vedno poprečen človek in zato ne vidi, da se nobena misel ne da kar na kratko prestaviti drugam ,razen če so podani vsi pogoji, ki so zagotovili tej misli zmago v domači zemlji. In precej tu je napravila »Orjuna« usodno psihololško napako. Fašizem temelji na prirojeni strahopetnosti laškega ljudstva, ki mu edino pretepanje more vzbuditi tisto, kar imenujejo fašisti in orjunaši višja čuvstva, dočim je Slovenec človek, ki udari tudi nazaj. Tatvina tujih misli je bila vedno nevarna za tiste, ki šo jih kradli. In prav nič drugače ne bo z »Orjuno« na fašistovskem programu. To pa zato, kor Slovenci nočejo plagirati suženjskega značaja laškega ljudstva zgolj »Orjuni« na ljubo.
Ni bil slučaj, da sta bila Ma-teotti in Fakin umorjena v istem Času. Tudi ni bil slučaj, da so v Sloveniji v istem času nosili orju-naše v mrtvašnico .fašistov v Itaiiji pa ne ...
Ne dopada se nam še nekaj, a nekaj zelo važnega: to da si je začela lastiti »Orjuna« pokojnega Ivana Cankarja in s tem skruniti njegov spomin. Cankarja, tega za Prešernom najodličnejšega in naj-odločnejšega poudarjalea slovenstva. iSamo dvoje je mogoče: ali si lasti »Orjuna« Cankarja, ker ga ne pozna, zlasti ne njegovih izjav o jugoslovanstvu in o slovenščini, ali pa si ga lasti kljub temu, da jih pozna.
Mislimo, da bi se v tem oziru razdelili. Kar nas je Slovencev, ostanimo pri Prešernu in Cankarju. Orjunašem pa odstopimo drage volje gg. Radivoja Peterlina Petruško in pa morda Vladimirja Levstika.
Ko smo tako povedali nekaj tega, kar se nam pri »Orjuni« ne dopade, pa ne 'smemo prezreti stvari, ki so nam všeč. Všeč brez vsake hinavske misli!
Če si mi, navadni državljani, ustanovimo društvo, si po navadi izberemo za njegovega vodjo človeka, ki mu pravimo načelnik ali predsednik /ali včasih tudi starosta. To seveda ni nič za »‘Orjuno«! »Orjuna« pa predsednik — to je k večjemu za republikance, kakor so Amerikanci ali Švicarji ali Čehi. Ne, »Orjuna« ima »velikega vojvodo« (Erzherzog), da se razlikuje od navadnih vojvod, ki poveljujejo jugoslovanski vojski. Izbrali so si 'torej orjunaši nekega fanta za »velikega vojvodo«, ki je iz hvaležnosti takoj poslal slovenskim podanikom svojo sliko. Ti so 'bili od počaščenja tako vzhičeni, da so dali sliko v izložbo. Tako smo tudi navadni Slovenci v Ljubljani, če se nam je zde-
lo,	lahko videli tega velikega vojvodo, odetega v neko fantastično turško-perzijsko uniformo. In talko jo poskrbela »Orjuna« tudi nekoliko za zabavo v teh resnih časih. To je vsekako lepo od nje, in krivično bi bilo, če ‘bi ji ne priznali, kar ji gre.
Vemo sicer, da orjunašem, tem pajbolj poprečnim ljudem, vsi ti razlogi ne bodo imponirali. Vemo, da jih prav tako ne 1m> prepričal odpor vseh kulturnih ljudi proti taki in enaki besedotvornosti. In če bi jim razlagali, da protestira dunajski pisatelj Kraus proti takemu barbariziranju jezika, poreče »Orjuna«, da je to pač avstrijakanstvo; ako jim povemo, da so ruski pisatelji obsodili te vrste živalsko »bese-dotvornost«, nas bode nakurila z boljševiki, a če omenimo, da so amerikanski filologi storili takisto, poreče... ras ne vemo, kaj poreče tedaj »Orjuna«, ali nekaj bo že znala reči. S tem seveda ne mislimo reči, da bo rekla »Orjuna« kaj pametnega, ali glavno je, da nekaj reče, glavno namreč za njene člane, ki jim, po izkušnjah sodeč, ta imaginarni »nekaj« popolnoma zadošča. Zakaj veliko je bedakov na svetu, zelo veliko jih je, in tem je vedno v tolažbo in razvedrilo, kadar vidijo, da niso sami.
Hoteli ste ustanoviti nekaj, kar naj bi obvarovalo in osvobodilo naš narod in naš jezik, pa vam je živi jezik prav tega naroda od vsega početka odrekel izraz za tvorbo, da ji niti poštenega imena niso mogli dati. Kajpada, tuja stvar je to, tuja duhu našega naroda, in kaj je bilo naravneje, nego da jo je jezik tega naroda obsodil na breziz-raznost, da so se morali zateči k formuli, podobni oni, s katero dela »trgovec« reklamo za najnovejše in najizdatnejše sredstvo za kurja očesa, ki pa ni niti novo niti izdatno, in pri katerem ima nova formula edini namen, slepariti lahkoverne ljudi in polniti »trgovcu« reklamo.
Ne dopade se nam nadalje praktični program »Orjune«, ki se je nališpal s pavjim perjem fašizma.
Kajti, da je »Orjuna« navaden in pr ck! e j preprost plagiat fašizma, tega se zaveda danes menda vsak. Plagiatstvo se kaže že na zunaj, v romanski terminologiji. Ne za narod, ampak za »nacija« se bore njih »akcione« itd. Ali kakor še nikoli ni imel plagiat širokih kril, tako nam je prav to plagiatstvo najboljšo jamstvo za neuspeh »Orjune«.
Program »Orjuno« je na kratko: organizirati vesoljno jugoslovansko pretepaštvo, kakor je organiziral fašizem laško, strahovati vse prebivalstvo, kakor je strahoval fašizem laško, potem pa se šiloma polastiti vlade, ikakor se je polastil fašizem laške.
Iz naše organizacije.
V	Loškem Potoku se je v nedeljo 3. avgusta t. 1. ustanovila krajevna organizacija slov. republikanske kmečke in delavske stranke. Načeluje ji posestnik Mohar Anton iz Re-tij, njegov namestnik je pa Rupar-šič Jože od tam. Udeležba zaupnikov je bila obilna. Razpravljalo se je zlasti o štirih točkah našega programa: slovenski narod v zvezni državi Ju-goslaviij, ki se naj vlada republikansko od kmetov in delavcev. Govorilo se je tudi o občinskih volitvah, kjer nsatopajo 3 skupine: SLS, ..Združeni Potočani41, to je slovenski republikanci, in demokratje. Kar je pisal dopisnik „Slovenca“ 1. avg. (št. 174), da se slovenski republikanci družijo z demokrati, ne odgovarja resnici. Republikanci gredo popolnoma samostojno v boj in upajo, da uspo izvrstno. Pri tej priliki omenjamo obenem, da govori „Slovenec“ v dopisu o kazenski stvari nekega slovenskega republikanca ter uporablja v političnem boju namesto načel osebnosti, ki so se dogodile nekako pred 30. leti! Takšen način boja mi odklanjamo, ker je naša misel dovolj močna, da zmaguje med slovenskim kmečkim in delavskim ljudstvom. Republikanski kmetje in delavci Loškega Potoka so požrtvovalni in načelni bojevniki.
Belokrajina. Ker vsakdo najrajši čita dopise, tičoče se organizacije slov. republikancev, Te prosimo dragi nam ..Avtonomist41, da priobčiš tudi iz naše zapuščene in pozabljene deželice, par vrstic. Predvsem bodi omenjeno, da je republikansko gibanje pravzaprav, tukaj doma. Sedaj, ko se že vsepovsod ustanavljajo organizacije slov. republikancev, bodi odkrito povedano, da mi Belokranjci v tein pogledu prednjačimo. Komaj je preteklo par tednov, kar se je
vršil sestanek slov. republikancev na Vinici, se že vsepovsod, pa prav po vseh občinah ljudje oglašajo ter navdušujejo za našo stranko, ki koraka složno z bratsko hrvatsko seljačko republikansko stranko. Dosedaj so že ustanovljene štiri organizacije in si-cir v Dragatušu, Vinici, Sinjem Vrhu ter na Suhorju. V kratkem se ustanovijo še v Semiču in Starem trgu. Vrše se že tudi priprave za ustanovitev okrajne organizacije s sedežem v Črnomlju. Naši inteligentni ter izobraženi možje, ki so že organizirani, nam jamčijo za uspeh. Saj je vsa kmečka inteligenca ter izob-raženstvo v republikanskem taboru. Razmere same delajo na to, da moramo biti republikanci. Edino v republiki vidita kmet in delavec rešitev. Raznih obljub ob volitvah smo že siti. Mi hočemo dela in reda, poštenja in pravice za vse stanove, ne pa kakor dosedaj, da je le eden godel, drugi pa plesali. Kmeti in delavci, naša rešitev je v republiki in sicer v federativni, v kateri si bomo sami postavljali oziroma izvolili načelnike po svobodni volji. Vam ostalim, ki se Še stiskate okrog raznih gosposkih ter kapitalističnih strank pa kličemo:	Spreglejte	tudi	vi,	ter
pridite v naš tabor, ker edina rešitev naša bo v tem, da se držimo gesla: „Vera v Boga in kmečko delavska sloga.44 Vzemite si za zgled naše sosede brate Hrvate. Ko bi se oni tako ne združili oziroma organizirali, bi jih ne bilo več. Danes bi tam gospodovala velikosrbska oblast, ravno tako pri nas. Mi sami ne pomenimo veliko, ker smo razbiti na štiri države. Porabimo priliko, ki se nam nudi ter korakajmo vsi skupaj složno do zmage. Pravica je na naši strani. Da se tudi uresniči, v to nam pomozi Bog.	F.	L.
Dnevne
Važni sklepi hrvaških republikancev. V nedeljo se je vršila v Zagrebu važna seja vodstva hrvaško republikanske kmečke stranke. Vodstvo HRSS je na tej seji sklenilo:
1.	Hrvaško narodno zastopstvo, zbrano na svoji 10. redni seji dne 3. avgusta 1. 1924. v Zagrebu, glavnem mestu Hrvaške in vseh Hrvatov, jemlje na znanje in soglasno odobrava, da je predsednik HRSS Štefan Radie na podlagi pooblastil hrvaškega narodnega zastopa z dno J9. avgusta 1. 1923. in 1. maja leta 1924. izvršil pristop HRSS v kmeč-
ko internacijonalo (== mednarodno zvezo) v Moskvi. To je prva dejanj-ska zveza med hrvaškim in ruskim narodom. Pridržal pa je še za nadalje program in taktiko HRSS. — 2. Hrvaško narodno zastopstvo vidi ,v imenovanju vlado opozicijonalne-ga bloka korak, ki nas bliža do sporazumne rešitve hrvaško-srbfkega spora in sklepa soglasno, da bodo zsatopniki HRSS v parlamentu to vlado podpirali, dokler bo delala v duhu načel, na katerih je bil napravljen opozicijonnlni blok.
Štev. 33.
»A V T O N O M 1 S T«
Stran 3.
Veliki župan za celo Slovenijo.
Nova vlada je imenovala za velikega župana za celo Slovenijo prejšnjega velikega župana za ljubljansko ,.ob-last“ (okrožje) g. Teodorja Sporna, za njegovega namestnika v Mariboru pa g. dr. Vodopivca. Prejšnja velika župana dr. Baltiča v Ljubljani in dr. Pirkmajerja v Mariboru je vlada upokojila.
99
Naročajte in iirite AVTONOMISTA!“
Razkol v Radičevi stranki. O
razkolu v Radičevi etranki so nam razni slovenslki listi že parstokrat poročali. Eenkrat so vedeli povedati. da so hrvaški kmetje z Radičem nezadovoljni in da ibodo vsi (prestopili k centralističnim demokratom. Drugi zopet so vedeli povedati, da hrvaški 'kmetje ne odobravajo Radiče vega pristopa k ruski kmečlki mednarodni zvezi in da se bo vsled tega -stranka razcepila. Nedeljska seja vodstva hrvaških republikancev pa je dokazala, da so bila vsa ta poročila same pobožne želje. To je že res, da bi nasprotniki republikanske misli radi videli neslogo in razdor v republikanskih vrstah. Res pa je tudi, da so hrvaški republikanci ostali lepo složni in vse, kar so sklenili, so sklenili soglasno, dobro se zavedajoč, da le v slogi je mo! Vzgled hrvaških republikan-cev moramo posnemati tudi mi! Kjer je sloga, tam je moč!
Strah in groza. Nova vlada je izdala Stefanu Radiču potni list za povratek v domovino.
Osebe in družabna gibanja. Novo, sveže kmečko-delavsko republikansko gibanje, ki se širi po Sloveniji ni umeten plod. Zato je velika neumnost, ako se posamezne politične stranke in njihovi posamezni vodniki jeze nad posameznimi osebami. ki delujejo v tem pokretu. Ta novi politični pokret ima svoj vzrok v danih socijalnih razmerah našega naroda, katerim se je pridružilo po vojni še narodno-preroditeljsko gibanje. Stari nacijonalizem je izgubil vso vrednost. Novi slovenski nacijonalizem se veže z novo kulturno in so-cijalno zavestjo našega naroda. Čudimo se, da je celo med inteligentnimi ljudmi veliko takih, ki to ne razumejo. Korenina tega gibanja je so-cijalno-gospodarsko začela zoreti že pred vojno. Njegovo rast pa je pospešila vojna s svojimi težkimi posledicami. Zato osebni nanadi, s katerimi se dela odkrito in prikrito, ne morejo tu doseči ničesar. Kvečjemu blamaže.
Država še vedno stoji. Naši bralci se srotovo še spominjajo, kako so centralistični listi —' v Sloveniji zlasti „Narod“ in „Jutro“ — vedno pretili, da se bo država podrla, kakor hitro bi prišli na vlado federalisti. To je bilo za centraliste nekaj groznega! „Država bo razpadla, Macedonijo bodo požrli Grki in Bolgari, Mažari bodo pobrali bogato Vojvodino, Lahi bodo zasedli Dalmacijo, Slovenijo pa bodo razkosali Lahi, Nemci in Maža-ri.“ — Tako so se glasile pesmi slovenskih jeremijev - prerokov. Pred dvemi tedni pa smo res dobili vlado, ki je prav zelo federalistično pobarvana in glej: Država še ni razpadla, Macedonije še niso požrli Bolgari in zadnjega ostanka Slovenije tudi še niso razkosali! Kar pa dobrega dela slovenske „inteligence“ nikakor ne bo' oviralo, da bi še zanaprej ne tavala v centralistični temi.
Kdo je bedak? V zadnji številki našega lista smo v uvodniku zapisali stavek: ..Kdor ni republikanec, sploh ni „inteligent", ampak je bedak. Mi se prav nič ne čudimo, da se je čutil od tega stavka v celi Sloveniji prizadetega samo —• ..Slovenski Narod".
Obsodba. Pretekli teden je ljubljansko sodišče obsodilo nekega Oblaka na pet mesecev težke ječe zaradi javnega nasilja, ki ga je uganjal obtoženec pod zaščito „Orjune“. Značilno je, da o tej obsodbi nista poročala ne „Jutro“ in ne „Narod“.
Zakaj so ljudje sedaj zadovoljni? Nekaj tednov so se dogajale v Ljubljani in tudi po deželi čudne stvari. Našli so se ljudje, ki so svoje some-
ščane in sodržavljane na cesti pretepali, streljali, izsiljevali, grozili in tako dalje. Slavna oblast je vse to početje mirno gledala. Ali je morala mirno gledati take nezakonitosti na ..višje povelje", ali pa iz lastne brezbrižnosti, to nas ne zanima. Dejstvo je, da je slavna oblast in sicer policijska kakor tudi sodna, vse to mirno gledala in trpela. Komaj pa je prišla na krmilo nova vlada, se je slavna oblast čudovito hitro zavedla svoje dolžnosti. Policija zopet lovi razgrajače in pretepače kot jih je prej, sodišče pa jih sodi kot jih je prej. Zaradi izpremembe v držanju policije se nič ne čudimo. Policaj je revež, ki mora ubogati svoje ,,višje" in izvršiti to, kar mu je zapovedano. Zelo čudna in zanimiva pa je nagla izpre-metnba pri sodniji, torej pri ljudeh, ki jim zakon jamči popolno neodvisnost in ki imajo pravico razsojati tudi o vladnik ukrepih, ali so zakoniti ali ne. Če bi bili sodniki res to, kar bi morali biti, namreč neodvisni sodniki, bi ljudje ne mogli opažati nobenih izprememb pri sodniji. Zlo pa je v deželi, kjer neodvisni sodniki same sebe degradirajo v odvisne upravne uradnike. Tam je zaupanja konec in konec reda in konec pravne varnosti. Izprememba pa. ki smo io pravkar doživeli, pomeni, da poskušajo tudi sodniki zopet postati neodvisni sodniki. S to izpremembo so ljudje zelo zadovoljni, ker si mislijo, da bodo zopet enkrat lahko mirno hodili no svojih opravkih. Vprašanje pa je. če ne bo ta izprememba na dobro-trajala le do — nove vlade! Sele takrat bomo videli, ali imamo v deželi res tudi neodvisne sodnike ali pa imamo samo od vlade odvisne policaje.
Dobra uprava. Ko je novi finančni minister g. •Spaho začel pregledovati »zapuščino« svojega prednika vStojadinoviča, je našel spisdk, iz katerega je razvidno, da je jako bogato »podpiral« okoli 250 belgraj-skih časnikarjev in drugih ljudi, da so ti hvalili njega in njegovo finančno politiko. Tem ljudem je nakazal lepe miljone. Hvalili in slavili so pa gospodje finančnega ministra in njegovo gospodarsko ipolitiko tako dobro, da je dinar zdrknil od 7 frankov 15 centimov na 6 frainkov 40 centimov. Oe bi bili ti ljudje finančnega ministra še naprej hvali-
li,	bi bil dinar kmalu enak bivši poljski marki.
Kako je prišlo do nove vlade. Na to vprašanje odgovarja »Beo-gradski dnevnik«. Ta pravi, da kralj pravzaprav ne mara ne za Davidoviea, ne za dr. Korošca in ne za dr. Spaha. Kljub temu pa je tem trem gospodom izročil vlado, in sicer zato. ker je prejel od »državljana kraljevine SHS, ki je odpotoval nedavno v Rusijo« (t. j. od Stefana Radiča, op. ur.) iz Rusije pismo, kjer je stalo, da bo na Hrvaškem takoj izbruhnila revolucija, če kralj ne da vlade imenovanim gospodom. Vsebine tega pisma, piše »Beogradski dnevnik« dalje, se ie kralj tako prestrašil, da se je takoj udal!
..Kume“. Na bankovcih po 1 dinar takoj od začetka ni bilo napisa, da je 1 dinar vreden 4 krone. V najnovejšem času so pa štempljali tudi dinarje. Besedilo štampilje se glasi v zgornji vrsti „1 dinar“. v spodnji vrsti pa najprej v cirilici -.4 kur-ne“. potem pa v latinici „4 krune". — Če se država sama tako malo briga za svoj denar in za njegovo natančno izdelavo, ne more zahtevati, da bi inozemstvo naš denar višje cenilo kakor ga.
..Nat>redna“ Ljubljana. Kdor hoče videti ..napredno" Ljubljano, naj gre v nedeljo ob 11. uri dopoldne k maši k frančiškanom. Tam je zbrana .napredna" Ljubljana do vštete druge kategorije tretje vrste. ..Napredna" Ljubljana od druge kategorije tretje vrste višie pa hodi ob pol-dvanajstih v šenklavško cerkev. Ko pa nove vlade ne bo več, se bo zbirala ..napredna" Ljubljana zopet na trgu Tabor ali pa v „Zvezdi“.
Grozna rudniška nesreča. V rudniku v Šentjanžu se je zgodila dne
2.	aveusta grozna nesreča, ki je zahtevala 10 človeških žrtev. O tej nesreči poročajo listi sledeče: „V sobo-
to dne 2. avgusta okoli pete ure popoldne se je zbrala nad mokronoško dolino velika nevihta. Utrgal se je oblak in v kratkem je bilo vse pod vodo. Najhujše je gospodarila voda na Knnelu, kjer je tekla po cesti en meter visoko. Voda je udrla v rove „Franjo", „Andrej" in „Vencel“. Iz rovov ..Franjo" in „Vencel" so se mogli rudarji še rešiti. V rov „An-drej" pa je pridrlo toliko vode, da je bila vsaka rešitev nemogoča. Voda je zalila strojnico in zalila sesalke. Pod vodo je tudi električna centrala, veliki stroj je nehal delovati, mali stroj pa je bil preslab, da bi zmogel ogromno delo. Zato vode ni bilo mogoče izsesati in utonilo je 10 rudarjev." — Tako se glase v kratkem poročila dnevnih listov. Ti listi poročajo tudi, da je prišlo na kraj nesreče lepo število zastopnikov rudarske oblasti. Ti gospodje so prišli, kakor je že navada, nekoliko orepozno. Če bi bili prihajali ogledovat rudniške naprave pravočasno, bi bili morali tudi že pravočasno videti, da preti rudniku nevarnost od poplave. Če leže vhodi v rove v dolini, okrog pa so same gore, bi moral uvideti tudi inže-ner, da bo voda drla s hriba v dolino in ne narobe. Videl in vedel bi lahko tudi inžener, da je mogoče, da se utrga nad mokronoško kotlino oblak, in za ta slučaj bi bil moral skrbeti za zadostne varnostne naprave. To je
vendar neverjetno, da ni električna centrala zidana tako, da je tudi največji naliv ne bi mogel ponlaviti. Ali pa da more voda udreti v rov! Zakaj pa poznamo močne betonske zidove in nasipe? To vse dokazuje veliko malomarnost nadzorovalnih organov in vsa krivda za nesrečo zadeva te ^ospode in nikogar drugega. Zato bi bilo pravično, da preiskava potiplje tudi te gospode in ne le kakšnih rudniških paznikov.
Naš somišljenik, vpokojen državni uradnik išče primerne službe, zlasti kot občinski tajnik s stanovanjem. Ponudbe na n^šo urpavo.
Kdo sprejme ključavničarskega učenca? Ponudbe na našo upravo.
Dolžnost vsakega naročnika |e, da se prepriča, ako ima naročnino plačano. Kdor ugotovi, da naročnino še ni poravnal, naj to takoj odpošlje. Kdor nima položnice, naj jo zahteva po dopisnici od uprave.
Za tiskovni sklad so darovali:
L. K. Ljubljana	Din	50
Neimenovan, Škofja Loka	Din	30
Neimenovan, Želimlje	Din	10
Loškopotoški republikanci Din 110
Vsem neustrašenim in požrtvovalnim darovalcem	naša	iskrena
hvala. Upamo, da niso zadnji in da se bodo našli med našimi zavednimi somišljeniki še mnogi posnemovalci. Priporočajte in širite naš list.
O ljubljanskem velesejmu.
(Dopis.)
Dovolite mi, gospod urednik, da izpregovorim par odkritih besed o velesejmu s stališča ljubljanskih gostilničarjev. Dosedanji velesejmi v Ljubljani so bili gostilničarjem, iz-vzemši one, ki so v bližini sejma, bolj v škodo nego v korist. Ko se enkrat otvori sejem pa do zaključka, se večina ljudi, bodisi domačih, bodisi tujcev, suče po sejmu in njega okolišu, tako da še navadnih gostov, ki jih gostilničar ima, tiste dni ni na spregled, še manj pa tujcev, izvzem-ši prenočišče in izvestnih kavarn. Na* sejmu so paviljoni za razne pijače in veselice, večina pod pretvezo, da se dela s tem reklama za naše „vino-rejce". Ti naši ubogi vinorejci pa imajo od teh paviljonov bore malo ali pa nič. Naš kmet vinorejec po teh paviljonih ne razstavlja, oz. ne prodaja svojega izdelka, ampak samo bogataši, velepodjetniki svoja desertna vina; po paviljonih pa se šopirijo razni vinski nadzorniki in, če ni drugače, se med seboj lasajo kakor predlanskim g. Tuklav iz Štajerske in g. Franc Gombač v »Kmetijskem listu". Prida pa iz tega delovanja gospodov vinskih nadzornikov za našega kmeta-producenta ni nobenega. Proti čemu pa mi davkoplačevalci najodločnejše protestiramo, je to, da nlorajo biti na velesejmu ob 6. vsi razstavljalni paviljoni zaprti. dočim smejo vinski paviljoni biti
odprti pozno v noč. Mi gostilničarji pa imamo strogo policijsko uro ob 11. Po sejmskih vinskih paviljonih pa se pije, poje in razgraja, eventualno tudi pretepa do ranega jutra. Vse te lepe štorije, ki se v teh paviljonih gode so dobro popisane pri policijskem ravnateljstvu. Gostilničarji vprašamo obrtno oblast, ali nismo mi redni davkoplačevalci vredni toliko, da bi se ob velesejmu tudi naši interesi upoštevali? Ako se morajo ob 6. zapreti vsi paviljoni, zakaj se ne zaprejo tudi vinski, ki do te ure napravijo zadosti profita, da bi tudi mi gostilničarji videli kakega velesejm-skega gosta pri naš?'
Žitne cene v Vojvodini. Pšenica po 365—380 dinarjev; po kvaliteti. — Rž po 320 dinarjev. — Jermen po 325—330 dinarjev. — Ov&r po 325 dinarjev. — Koruza po 287' do 295 dinarjev. — Moka št. 0 po 575 dinarjev.
Cena masti. Cena masti je poskočila. V Belgradu so prodajali doj mačo mast po 32—34 dinarjev kilo, špeh po 30—32 dinarjev, ravno tako tudi suho meso. — V Zagrebu so prodajali fabriško mast v sodih po 33—34 dinarjev, domačo mast po 35 dinarjev, svežo slamino po 34 dinarjev, prekajeno pa po 40 dinarjev.	\
ILIRSKA POSOJILNICA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8/1. sprejema hranilne vloge po 8°/0-Večje In stalne vloge do 12%'
Nakup gozdov, desk, t*-amov in drv. Zaloga trboveljskega premoga in drv. Prodaja na debelo in drobno. - Plačljivo tudi na obroke.
DRUŽBA ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Patra trg 8. Telefon fttev. 220.
Od slej se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi j FRANČKOV * kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno iz tičejo karakteristični znaki razlikovanja, Id so: kri ' »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK s z mlinčkom« zahvaljuje tvojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter *voji izdatnosti in tečnosti
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH AVTONOMISTOV.
Odgovorni urednik Dra:o Brozovič.
Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Originalne (prave)
potrebSdne (fixat, preser-vat) za
*
kakor tudi kompl. aparate dobite samo pri Lud. Baraga,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1.
St<5 :wer
^	H	ECOPp
Večletno jamstro
tf
SfoeiDer*'
šivalni in pSsalni stroji
kodo lotos razstavljeni v paviljonu F — 148 na Ljubljanskem velesejmu. &tloga
Lud. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgora ulica 6, I. nadstropje.
špeeijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in drugih strojev. NajfinejSe strojno olje in sploh vse potrebščine, ki spadajo ▼ to stroko.
15 letno jamstvo
FR. SLOV NIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najniijih cenab svojo zalogo Izgotovljenih oblek In manufakture. Obleke po meri se točno izvršujejo.
FimmHF1HFl=TF1FlFIF1
MERAKL
barve, mastila, lake, kit, emajle, kistore (čopiče) in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nudi
Medič - Zanki
družba z o. z.
Maribor, Ljubljana, Novi Sad,
podružnica. centrala.	skladišče.
Tovarne:
Ljubljana - Medvode.
Ali sem že poslal — naročnino?
Franc Szontner
Ljubljana, Šelenbnrgovn ul. 1
trgovina čevljev in špeeijalna tvrdka za oriopedična in ana-tomična obuvala
sprejema vsa naročila po meri in popravila.
LJUBLJANA
THE REX CO
LJUBLJANA, GRADIŠČE lO.
Telefon tl«?v. 268.
Najboljši pisalni, rasemno-Sevalnl In koplml stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljena, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh
jezikih po ugodnih cenah.
Zadružna banka v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.	Aleksandrova	cesta	štev.	S.	Telefon	štev.	367.
Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo.
Iz vr Suj e vse bančne posle naj točneje in najkulantneje
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga
v Kropi in Kamni gorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavkei Zadruga Kropa. — Telefon interurbans Podnart Številka 2.
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje« Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobef zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in rizbah najceneje. Ilustrov. ceniki na razpolago.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxl
Trgovska banka d. d., Ljubljana j
_ _   ___ mm. ^ mm mm am ^ mM mm   ' "
podružnice. ~1 D“"alska cesta 4. (v lastni stavbi) | ekspoziture. |  ------------*	KAPITAL	IH REZERVE DIN 18,300.000. u
KSSmUN*
9
um
liavo mesto, Rgikek, Slovenigt>adec, Sioven&ksi Bistrica
Konjice,
HI eža-D r*s v o g r.,
i n m m m aanca m on mam asa n mu
lzvrSujc ase bsntne posle nnjtnžneje in najkulantneje.
Bpsojavii Trgovska	Telefoni«	(39,	146,	456	|
■ ■PMtfliBBBamiffiieaHiaBsanfBntntimaninnRRiOTMHinBnsiMm^eRBRigRisnisisinRsmrscneEssoB