iMMMMMMMMMMiMMiiMAMMiMMMMMMAMž! ::5l žlMMMMMMMMMMftMiMMžMMi SCHNELL SLOVENISCH KLEINER SPRACHFUHRER GEBRAUCHLICHSTEN REDENSARTEN DES PRAKTISCHEN LEBENS SCHNELLSTE ERLERNUNG DER SLOVENISCHEN KONVERSATION M. CtUIDDE VERLAG vormsls F. H. SCHIMPFF TRIEST, VIA GIOTTO 6-8. S*- Aussprache der slovenischen Buchstaben C sprich wie tz : raca wie ratza s ,, ,, ss, B: resa wie ressa z ,, „ s (weich) : koza wie kosa č ,, „ tsch: nič wie nitsch š ,, ,, sch : koš wie kosch ž ,, ,, franzos. j in Journal und franzos. g in Genie : žena wie franzos. gena lj ,, ,, lj : am Ende und vor Konsonanten wie 1, 11 nj „ ,, nj : vor Konsonanten und am Wortende wie n, jn h ,, ,, eh: kruh, hud wie kruch chut v „ ,, w : sova, lov wie Bowa, lov (lou) k ,, ohne Aspiration; kako nicht auf deutsche Art ,,khakho“, sondern kako b, d, g, z, ž klingen am Ende des Wortes h a r t wie p, t, n, s, š : voz wie ,,woB“. n Buchdruckerei L. Herrmanstorfer. Triest. — 5 — Naprej ! (Prosto !) Kako se imate ? Dobro došli ! Kaj pa je novega ? Ali je gospod doma ? Da, tukaj sem ; ve¬ seli me, da Vas vidim. Ali so Vaši vsi zdravil 0 da, hvala Vam. Ali gredo opravki dobro ? Izvolite sesti! Ali me spremite jutri na postajo ? Naprej! (Prossto!) Kako se imate ? Dobro doschi! Kaj pa je nowega? Ali je gospod doma ? Da tukaj ssem; wes- seli me, da Wass widim. Ali sso Waschi wssi sdrawi ? 0 da, hvvala Wam. Ali gredo oprawki dobro ? lswolite ssesti! Ali me sspremite jutri na posstajo! Herein! Wie befinden Sie sieh? VVillkommen! Was gibt es Neues ? Ist der Herr zu Hause ? Ja, hier bin ich, es freut mich, Sie zu sehen. Sind die Ihrigcn alle gesund? 0 ja, ich danke Ihnen. Gehen die Geschafte gut? Nehmen Sie Platz, bitte! Begleiten Sie mich margen auf die Bahn 1 Kennen Sie mich nicht ? Ich heiBe . . . Wir haben uns schon sehr lange nicht gesehen. Meine Wohnung ist in der Nabe. Ich bin in dieser Stadt fremd. Kommen Sie morgen zu mir ? Es tut mir leid, aber ich kann nicht kommen. Ich fiihle mich nicht ganz wobl. Leben'Sie wohl, mein Freund! Auf IViedersehen! Schreibe mir bald! GriiBen Sie Ihren Bruder! Gute Nacht, mein Fraulein. Ich empfehle mich Ihnen. Ihr ergebenster Die- ner! Ali me ne poznate ? Pišem se . . . Že prav dolgo se nisva videla. Na čutim se prav dobro. Srečno, (Z Bogom), prijatelj ! Na svidenje. Piši mi kmalu ! Pozdravite mi svo¬ jega brata. Lahko noč, gospo¬ dična ! . Priporočam se Vam. Sluga ponižen ! Ali me ne posnate? Pischem sse . . . . Sche praw dolgo sse nisswa vvidela. Ne tschutim sse praw dobro. Sretschno [S Bogom], prijatelj! Na sswidenje. Pischi mi kmalu! Posdrawite mi sswo- jega brata. Lacliko notsch, goss- poditschna! Priporotscham sse. Wam. Ssluga ponischen! Moje stanovanje je blizu. Jaz sem v tem mestu tuj. Ali pridite jutri k meni ? Žal mi je, a ne uteg¬ nem priti. Moje stanowanje je blisu. Jas ssem w tem messtu tuj. Ali pridete jutri k meni ? Schal mi je, a ne utegnem priti? — 6 Bahn. Wo ist die Station ? Wo ist die Perso- nenkassa ? Bitte eine Fahrkarte? II. (zweite) Klasse, III. (dritte) Klasse ! Postzug, Schnellzug. Selil afwagen. Ich fahre nach Cilli. Ich reise nach Ru- dolfswert, nach A- delsberg. Wann fahrt der Zug KreBnitz, nach Tuf- fer ? Ich reise nach Stein. Sie reisen auch hin? So fahren wir zu- sammen. Gehen Sie die Karten losen ? Dort ruckuarts ist die Kassa. Wir haben noch viel Zeit. Gehen wir ins Re- staurant. Ich hab e auch fiir Sie einBillet genommen. Ich danke. Haben wir noch Zeit zum Essen? Ja, wenn Sie schnell machen. Ich bitte, Platz zu nehmen. Es ist zu warm. Kann ich das Eenster offnen ? Ich bitte, ein Damen- eoupee. Bitte, schlieBen Sie das Fenster! Bitte, offnen Sie das Fenster ! Železnica. Kje je postaja ? Kje pa je osebne blagajnica ? Prosim, vozni listek ! Drugi razred ! Tretji razred ! Poštni vlak, br- zovlak. Spalni voz. Peljem se v Celje. Potujem v Novo me¬ sto, v Postojno. Kedaj gre vlak v Kresnice ? v La¬ ško ? Potujem v Kamnik. Tudi Vise peljete tje? Torej se peljeva sku¬ paj. Ali greste kupit list¬ ke ? Tam zadaj je bla¬ gajnica. Imamo še dosti časa. Pojdiva v restav¬ racijo ! Vzel sem tudi za Vas listek. Hvala ! Imamo-li še kaj časa, da jemo ? Da, če opravite hitro. Izvolite sesti. Pregorko mi je. Ali smem odpreti okno ? Prosim, ženski od¬ delek ! Prosim, zaprite okno! Prosim, odprite okno! Schelesniza. Kje je posstaja? Kje pa je ossebna blaga j niz a? Prossim, v. osni liss- tek! Drugi rasred! Tretji rasred! Poschtni wlak, bfso- wlak. Spalni wos. Peljem sse w Zelje. Potujem w Nowo messto, w Posstojno. Kedaj gre wlak w Kressnize ? w Lasch- ko? Potujem w Kamnik. Tudi Wi sse peljete tje Torej sse peljewa sskupaj. Ali greš ste kupit lisstke ? Tam sada j je blaga j- niza. Imamo sche dossti tschassa. Tojdivva w resstawra- zijo! Vsel ssem tudi sa Wass lisstek. Hvvala! Imamo-li sche kaj tschassa, da jemo ? Da, tsche oprawite hitro. Is volite ssesti. Pregorko mi je. Ali ssmem odpreti okno ? Prossim, schensski oddelek! Prossim saprlteokno! Prossim, odprite ok¬ no! 3 Allgemeine Redevvendungen. Ich bitte Sie, mir sagen zu vollen. Mit Freuden, vomit kann ich dienen ? Wollen Sie gefal- ligst . . .? Tun Sie mir den Ge- fallen ! Darf ich Sie fragcn, wo . . . Ich ersuche Sie, mir zu sagen . . . Ich bitte Sie um Ent- schuldigung, wenn ich mir erlaube . .. Ich viirde Ihnen sehr dankbar sein . . . Mit Ihrer Erlaubnis. Mit Vergniigen, gern. Meinetvegen. Ganz einverstanden. Herzlich gern. Es ist mir ein Ver- gniigen, Ihnen ge- fallig zu sein. Befehlen Sie nur. Rechnen Sie auf mich! Ich danke Ihnen viel- mals. Sehr verbunden. Ich bin Ihnen recht dankbar dafiir. Sie sind allzu giitig. Bedauere, ich kann nicht. Es ist unmoglich. Leider geht das nicht. Bedauere, diese Bitte Ihnen abschlagen miissen. Splošne rečenice. Prosim, izvolite mi povedati. Z veseljem; s čim lehko postrežem ? Izvolite . . . Storite mi uslugo! Smem-li Vas vpra¬ šati, kje . . . Prosim Vas, da bi mi povedali . . Prosim oproščenja. če se usojam. Zelo hvaležen bi Vam bil. Z Vašim dovolje - njem. Z veseljem, rad. Naj bode (Zastran mene). Strinjam se popol¬ noma. Iz srca rad. Veselje mi je, če sem Vam lehko uslužen. Kar ukažite ! Zanašajte se na-me! Srčna hvala Vam. Dolžan sem Vam hvalo. Prav hvaležen sem Vam za to. Preprijazni ste. Obžalujem, da ne morem. Ni mogoče. Žal, da ne gre. Obžalujem, da Vam moram to prošnjo zvrniti. Sploschne retschenize. Prossim, iswolite mi povedati. S vessčljem; sstschim lechko posstre- schem ? Isvolite . . . Sstorite mi usslugo! Ssmem-li Was vpra- schati, kje , . . Prossim Was, da bi mi povedali . . . Prossim oprosch- tschenja, tsche sse ussojam. Selo hwaleschen bi Wam bil. S Waschim dovo¬ ljenjem. S wesseljem, rad. Naj bode (Sasstran mene). Strinjam sse popol¬ noma. Is ssrza rad. VVesselje mi je, tsche ssem Wam lechko ussluschen. Kar ukaschite! Sanaschajte sse na¬ me! Srtschna h wala W am. Dolschan ssem Wam hvalo. Prav hvaleschen ssem Wam sa to. Peprijasni ste. Obschalujem, da ne morem. Ni mogotsche. Schal, da ne gre. Obschalu j eni . da Wam moram to prosch- njo sa vrniti. — 4 —- Darauf muB ich Ihnen eine abschla- gige Antwort geben. So leid es mir tut, ich kann nicht. Seien Sie nicht er- ziirnt, mir selbst tut es leid. Was ist nun zu machen ? Ich bin in groBer Ver- legenheit. Da fallt mir etwas ein. Ich glaube, es ware das Beste. Wasmeinen Siedazu? In der Tat. Es ist unglaublich. Es ist unerhort. Ich habe nichts da- gegen. Es scheint mir un- moglich. Ich weiB nichts da- von. Ich verstehe es nicht. Ist es wirklich wahr ? Es ist ganz sicher. Mein Ehrenwort. Ich versichere Sie. Ich bin vollkommen iiberzeugt. Wie beliebt ? Was gibt es ? Schade darum. Zu PTiife ! Halt! Kommen Sie her! Gehen Sie fort! Wartcn Sie ein wenig! Bitte, begleiten Sie mich ! BegriiBungen. Guten Tag, gniidi' e Erau! Ich habe die Ehrc. Guten Tag, mcinHerr! Nato Vam moram dati neugoden od¬ govor. Žal mi je zelo, a no morem. Ne zamerite, tudi meni je žal. Kaj je zdaj storiti ? Jaz sem v hudi za¬ dregi. Nekaj mi je prišlo na um. Menim, da bi bilo najboljše. Kaj pravite k temu ? Zares. Neverjetno je. Nezaslišano je. Nimam nič zoper to. Zdi se mi nemogoče. Ne vem nič o tem. Ne umejem tega. Ali je prav res ? Prav gotovo je. Moja častna beseda. Zagotavljam Vam Jaz sem popolnoma prepričan. Kako, prosim ? Kaj pa je ? Skoda! Na pomoč ! Stoj ! Pridite semkaj ! Odidite ! Počakajte malo ! Prosim, spremljajte me ! Pozdravi. Dober dan, (milost¬ ljiva) gospa ! Klanjam se. Dober dan, gospod ! Nato Wam moram dati neugoden od- gowor. Schal mi je selo, a ne morem. Ne samerite, tudi meni je schal. Kaj je sdaj storiti ? Jas ssem w hudi sadregi. Nekaj mi je prischlo na um. Menim, da bi bilo najboljsehe. Kaj prawite k temu ? Saress, Newerjetno je, Nesassliscliano je. Nimam nitsch soper to. Sdi sse mi nemo- gotsche. Nc wem nitsch o tem. Ne umejem tega. Ali je praw ress? Pra\v gotowo je. Moja tschasstna bes- sda. Sagotawljam Wam. Jas ssem popolnoma prepritschan. Kako, prossim ? Kaj pa je : • Schkoda! Na pomotsch! Sstoj! Pridite ssemkaj i Odidite! Potschakajte malo! Prossim, spremljajte me ! Posdrawi. Dober dan, [milosst- ljiwal gosspa! Klanjam sse. Dober dan, gosspod! Auf der n achsten Sta¬ ti on steige ich um. Wir miissen umstei- gen. Wie lange steht hier der Zug ? Sind Sie ein Slovene? Wie heifit diese Stadt dort ? Gef šilit es Ihnen hier ? Die Gegend ist mir bekannt. Die Gegend ist schon. Wir steigen aus. Na prihodnji postaji prestopim. Moramo prestopiti. Koliko časa stoji vlak tukaj ? Ali ste Vi Slovenec ? Kako se imenuje ono mesto ? Kraj mi je znan. Ali Vam je všeč tukaj Okolica je lepa. Izstopimo. Die Reise und Ver- zollung. Gelangen wird bald an die osterreiehi- sche Grenze ? In einer halben Stunde sind wir schon in Osterreich. Wann findet dieGe- packsrevision statt? In einer Viertel- stunde. Ich habe nichts zu verzollen. Bitte, offnen Sie Ihren Kofler. Ich suche den Schliis- sel. Ich habe nur wenige Zigarren. Sie sind fiir meinen eigenen Qebraucli. Ich habe nur Wasche und Kleider in mei- nem Koffer. Der Zollbeamte. Wir haben keine Ver- spatung. Wir haben iiber eine Stunde Verspatung. Ich fiirchte den An- schluB zu verfehlen. Wie lang ist es noch bis zur Hauptstadt ? Potovanje in carina. Ali pridemo kmalu na avstrijsko mejo? Čez pol ure bomo že že v Avstriji. Ivedaj bodo pregle¬ dovali prtljago ? Črez čert ure. Nimam nič carini podvrženega. Izvolite odkleniti svoj kovčeg. Iščem ključ. Imam le malo smo- dek. Imam jih le za svojo rabo. V svojem kovčegu imam le perilo in obleko. Carinski uradnik. Nimamo zamude. Imamo čez eno uro zamude. Bojim se, da ne bi zamudil zveze. Kako dolgo je še do glavnega mesta? Na prichodnji possta- ji presstopim. Moramo presstopiti. Koliko tschassa sstoji wlak tukaj ? Ali ssteWi Sslo wenez ? Kako sse imenuje ono messto ? Kraj mi je snan. Ali Wam jewschetsch tukaj ? Okoliza je lepa. Is-sstopimo. Potowanje in za- rina. Ali pridemo kmalu na awsstrijssko mejo ? Tsches pol ure bomo sche w Avvsstriji. Kedaj bodo pregle¬ dovali prtljago? Tschres tschetrt ure. Nimam nitsch zarin podwrschenega. Iswolite odkleniti sswoj kowtscheg. Ischtschem kljutsch. Imam le malo ssmo- dek . . . Imam j ich le sa sswojo rabo. W sswojem kow- tschegu imam le perilo in obleko. Zarinsski uradnik. Nimamo samude. Imamo tsches eno uro samude. Bojim sse, da ne bi samudil swese. Kako dolgo je sche doglawnega messta? 8 Ich mochte Sie bitten mir ein gutes Hotel zu empfehlen. Ich kenne eines, das Ihnen gewiB zu- sagen diirfte. Ist es entfernt vom Bahnhof ? Nein, es ist in der nachsten Nahe des Bahnhofes. Das Hotel ist im Mit- telpunkt der Stadt. Ich mochte nur ein sauberes Zimmer u. eine gute Kiiche. Steht ein Omnibus an der Station? A m besten tun Sie, wenn Sie ein en Wagen beniitzen. Gepacktrager. Gepacktrager, hier ist mein Gepackschein. Bringen Sie mein Ge- pack zum Wagen! Wie viel verlangen Sie, um meine Kof- fer zum Bahnhof zu bringen? Das ist zuviel. Ich habe Ihnen ge- nug gegeben. Vielen Dank, mein Herr. Hotel. Guten Abend! Kon- nen Sie mir ein Zim¬ mer geben ? Bitte, hier ist ein mobliertes Zimmer. Ich kann Ihnen ein ruhiges Zimmer im zweiten Stock geben. Wieviel kostet es per Tag? Ich mochte ein Zim¬ mer mit z wei Betten. Prosil bi Vas, da bi mi priporočili do¬ ber hotel. Vem za enega, ki Vam bo menda všeč. Ali je daleč od po¬ staje ? Ne, čisto blizu po¬ staje je. Hotel je v sredini mesta. Rad bi imel le čedno sobo in pa dobro jed. Ali stoji omnibus na postaji ? Najbolje storite, če vzamete voz. Nosač. Nosač, nate moj listek za prtljago ! Prinesite mojo prt¬ ljago k vozu ! Koliko zahtevate , da mi prinesete moje kovčege na postajo ? To je preveč. Dal sem Vam do¬ volj. Lepa hvala, gospod. Hotel. Dober večer ! Ali mi lehko daste sobo ? Prosim, tukaj je opremljena soba. Lehko Vam dam tiho sobo v drugem nadstropju. Koliko pa stane na dan ? Rad bi imel sobo z dvema posteljama. Prossil bi Wass, da bi mi priporo- tschili dober hotel. Wem sa enega, ki Wam bo menda wschetsch. Ali je dalets posstaje ? Ne, tschissto blisu posstaje je. Hotel je w ssredini messta. Rad bi imel le tschedno ssobo in pa dobro jed. Ali sstoji omnibuss na posstaji? Najbolje sstorite, tsche wsamete wos. Nossatsch. Nossatsch. nate moj lisstek sa prtljago! Prinessite mojo prt¬ ljago k wosu! Koliko sachtewate, da mi prinessete moje kowtschege na posstajo ? To je prewetsch. Dal ssem Vam do- wolj. Lepa hwala, gosspod. Hotel. Dober vretscher! Ali mi lechko daste ssobo! Prossim, tukaj je opremljena ssoba. Lechko Wam dam ticho ssobo w dru¬ gem nadsstropju. Koliko pa sstane na dan ? Rad bi imel ssobo s dwema possteljama. — 9 [ch mochte ein Zim- mer mit der Aus- sicht auf das Meer. Bitte, mir gut einzu- heizen. Bringen Sie Holzund Kohle herein! Der Ofen ist schlecht. Offnen Sie die Fen- ster! Es raucht. Es ist zu warm. Bringen Sie mir war- mes Wasser. Lassen Sie mir f risehes Wasser und einige Handtucher bringen. Bereiten Sie mir ein Bad! Kleiderbiirste, Zahn- biirste. Leeren Sie das Waschbecken aus. Dieses Wasser ist schmutzig. Wieviel kostet die Pension per Tag ? Ist die Bedienung mit inbegriffen ? Bitte, klingeln Sie dem Kellner. Rufen Sie das Stu- benmadchen! Ist elektrisches Licht in allen Zimmern des Gasthofs ? Wo ist der Haus- knecht ? Johann, 'biirsten Sie meine Kleider! Jeli wiinsche im Zim- mer zu friihstiicken. Geben Sie mir ge- falligst ein Licht! Es klopft. Herein! Eine Dame wiinscht Sie zu sprechen. Es \vartet ein Herr auf Sie. Rad bi dobil sobo z razgledom po mor¬ ju- Prosim, zakurite mi dobro ! Prinesite noter drv in oglja ! Peč je slaba. Odprite okna ! Kadi se. Pregorko je. Prinesite mi tople vode ! "Ukažite mi prinesti sveže vode in nekaj obrisač ! Pripravite mi kopel! Krtača za obleko, kr- tačica za zobe ! Izpraznite umivalnik Ta voda je uma¬ zana. Koliko stane oskrba na dan ? Ali je postrežba všteta ? Prosim, pozvonite natakarju ! Pokličite sobarico ! Ali je električna luč v vseh sobah ho¬ tela ? Kje je domači hla¬ pec ? Janez, izkrtačite mojo obleko ! Želim zajtrkovati v sobi. Izvolite mi dati luč ! Nekdo trka. Prosto ! Neka dama želi go¬ voriti z Vami. Neki gospod Vas čaka. Rad bi dobil ssobo s rasgledom po mor¬ ju. Prossim, sakurite mi dobro ! Prinessite noter drw in oglja! Petsch je sslaba. Odprite okna. Kadi se. Pregorko je. Prinessite mi tople wode! Ukaschite mi prinesti sswesche wode in nekaj obrissatsch! Pripravite mi kopel! Krtatscha sa oblčko, krtatschiza sa sobe! Isprasniteumiwalnik! Ta -svoda je umasana. Koliko stane osskrba na dan ? Ali je postreschba -svschteta ? Prossim, po s venite natakarju! Poklitschite ssčba- rizo? jAli je elektritschna “*mtsch w wssech sso - bach hotela ? Kje je domatschi hlapec ? Janes, iskrtatschite mojo obleko! Schelim sajtrkowati w ssobi. Isvvolite mi dati lutsch! Nekdo trka. Prostd! Neka dama scheli govoriti s Wami. Neki gospčd WaB tschaka. 10 — Fiihren Sie die Dame in mein Zimmer! Wiinschen gnadige Frau eine Tasse Tee ? Zu welcher Zeit speist man zu Mittag ? Ist das Hotel die ganze Nacht offen ? Ist ein Portier da? Sind meine Schuhe geputzt ? Wo ist das Telephon im Hotel ? Ich will an einen Freund telephonieren Speisen und Getranke. Haben Sie was zu essen ? Ich bin sehr liungrig. Bitte, geben Sie mir etwas z u essen ! Wir haben Butter mit Brot. Bekomme ich Kaše oder Eier ? Brkigen Sie mir ei¬ nen Eierkuchen mit Speck ! Diese Eier sind nicht frisch ! Gekochte und rohC Eier. Eine gebratene Gans schmeckt besser als ein gebratenesHuhn Auch gebratene En- ten und Tauben sind vorziiglich. Rehriicken. Hasenriicken. WiinschenSieeinReb- huhn mit Triiffeln? Nein, bringen Sie mir leiber ein Wiener Schnitzel. Peljite damo v mojo sobo ! Ali želite čašico čaja, gospa ? Obkorej se pa kosi ? Ali je hotel vso noč odprt ? Ali je tu vratar ? Ali so moji črevlji osnaženi ? Kje je telefon v ho¬ telu ? Hočem telefonirati prijatelju. Jedi in pijače. Ali imate kaj jedi ? Jaz sem zelo lačen. Prosim, dajte mi kaj jesti ! Imamo sirovo maslo s kruhom. Ali dobim kaj sira ali jajc? Prinesite mi cvrtje s slanino ! Ta jajca niso sveža. tKuhana in sirova jajca. Pečena gos diši (tek¬ ne) bolje kot pa pečena kokos. Tudi pečene race in golobi so izvrstni. Srnje hrbtišče. Zajčje hrbtišče. Ali želite jerebico z gomoljikami ? Ne, rajši mi prinesite dunajski izrezek. Peljite damo v mojo ssobo! Ali schelite tscha- schitzo tschaja, gos¬ pa ? Obkorej ?se pa kossi ? Ali je hotel notsch odprt ? Ali je tu vvratar ? Ali sso moji tschreiv- lji ossnascheni ? Kje je telefon w hotelu ? Hotschem telefoni¬ rati prijatelju ? Jedi in pijalsche. Ali imate kaj jedi ? Jas ssem selo la- tschen. Prossim, dajte mi kaj jesti! Imamo ssirowo mass- lo s kruchom. Ali dobim kaj ssira ali ja jz ? Prinessite mi zwrtje ss sslanino! Ta jajza nisso sswe- scha. Kuchana in ssirova jajza. Petschena goss dischi (tekne) bolje kot pa petschena kokosch. Tudi petschene ratze in golobi sso is- wfstni. Ssfnje hrbtischtscl Sajtschje hrbtišči, tsche. Ali schelite jerebizo s gomoljikami ? Ne, rajschi mi pri¬ nessite dunajski is- resek. 11 Krammetsvogcl Bald werden wir Gurken und Kur- bisse essen. Zwiebel. Geben Sie mir einen Hering mit Kopf- salat. Gelbe Rtiben. Ich brauche Salz und Pfeifer, Essig u. Ol. Da fehlt eine Gabel Hast du ein scharfes Messer ? Der Loffel. Dieser Teller ist nicht rein ! Bringe mir eine Ser- viette und ein Tisch- tuch! Kaffeeloffel, Teeloffel Sind Austern und Krebse heute auf dem Fischplatze ? Heeht. Lachs. Kaufe mir eine Zi- trone ! Geraucherte Fische Aal. Der Fischsalat ist sauer. Haben Sie Apfel ? Wir haben kein scho- nes Obst. Bimen und Pflaumen sind schon reif. Aus Himb^eren wird Himbeerensaft be- reitet. Erdbeeren und Jo- hannisbeeren sind rot. Stachelbeeren. Da hast du einige Walniisse und einige Haselniisse ! Brinovke. Kmalu bomo jeli ku¬ mare in buče. Čebula. Dajte mi slanika z glavnato salato. Korenje. Treba mi je soli in popra, kisa in olja. Tu manjka vilic. Ali imaš oster nož? Žlica. Ta krožnik ni čist. Prinesi mi prtič in (namizni) prt! Žlička za kavo, žlic-1 ka za čaj. Ali je danes kaj ostrig j in rakov na ribjem j trgu ? [ Ščuka. Losos. Kupi mi citrono ! Prekajene ribe. Jegulja. Ribja salata je kisla, j | Imate-li kaj jabolk ? Nimamo lepega sadja. Hruške in slive so j | že zrele. Iz malin se dela malinovec. Jagode in ribezelj so rdeče. Agras (kosmato groz- dičje). Na, nekaj orehov in nekaj lešnikov ! Brinowke. Kmalu bomo jeli kumare in butsche. Tschebula. Dajte mi sslanika s glavnato ssalato. Korenje. Treba mi je ssoli in popra, kissa in olja Tu manjka vrilitz. Ali imasch oster nosch ? Schliza. Ta kroschnik ni tschist. Prinessi mi prtitsch in [namisni] prt! Schlitschka sa kawo, schlitschka sa tschaj. Ali je daness kaj oss- trig in rakow na ribjem trgu ? Schtschuka. Lossoss. Kupi mi zitrono! Prekajene ribe. Jegulja. Ribja ssalata je kissla. Imate-li kaj jabolk? Nima molepega ssad j a Hruschke in sslive sso sche srele. Is malin sse dela ma¬ lino wez. Jagode in ribeselj sso rdetsche. Agrass (kossmato grosditschje). Na, nekaj orechow in nekaj leschnikow! 12 Blaubeeren. Bringen Sie mir Schweizer Wir haben nur Hol- lander Kaše. Zeigen Sie mir die Speisekarte! Zahlen ! Wie viel betragt die Rechnung ? Trinkgeld. Helfen Sie mir beim Anziehen ! Ich danke! Schmalz und Speck sind Fette. Ein Stuckchen Bla¬ ten. Schinken mit Salat. Gekochten und ro- hen Schinken. Was haben Sie zu trinken? Ich bin durstig ! Bitte eine Tasse schvvarzen Kaffee! Kaffee mit Milch. Zwei Glas Wein. Bringen Sie mir ei- nen guten Schnaps ! Trage diese Flasche Wein deiner Mutter! Verkaufen Sie mir ein Glas Milch! Bringen Sie mir ein Stuck Sehweine- fleisch und eine Flasche Bier! Ein Teller Suppe. Kellner, bringen Sie mir rasch einen Kalbsbraten mit Gemiise! Dieses Rindfleisch ist nicht weich genug. Hammelfleisch. Ich rvunsche ein Kalbskotelett mit Bratkartoffeln. Borovnice. Prinesite mi švi¬ carskega sira ! Imamo le holand¬ ski sir. Pokažite mi jedilni listek ! Plačati ! Koliko znaša račun ? Pitnina. Pomagajte mi pri oblačenju ! Hvala. Mast in slanina sta tolšči (zabeli). Košček pečenke. Gnjat s salato. Kuhano in sirovo gnjat. Kake pijače imate ? Žejen sem. Prosim čašico črne kave. Kava z mlekom. Dva kozarca vina. Prinesite mi dobrega žganja ! Nesi to steklenico vina svoji materi ! Prodajte mi kozarec mleka ! Prinesite mi kos svi¬ njine in steklenico piva ! Krožnik julie. Natakar, prinesite mi hitro tele i pe. čenko s prikuho ! Ta govedina ni do¬ volj mehka. Bravina. Želim telečji kotlet s praženim krom¬ pirjem. Borov nize. Prinessite mi schwi- zarsskega ssirra! Imamo le holandsski ssir. Pokaschite mi je dilni lisstek ! Platschati! Koliko snascha ra- tschun. Pitnina. Pomagajte mi pri oblatschenju! Hwala. Masst in slanina sta tolschtschi (sabeli). Koschtschek pe- tschenke. Gnjat ss ssalato. Kuchano in ssirowo gnjat. Kake pijatsche ima¬ te ? Schejen ssem. Prossim tschaschiza tschrne kawe! Kawa s mlekom. D\va kosarza wina. Prinessite mi dobrega schganja ! Nessi to ssteklenizo vina sswoji materi? Prodajte mi kosarez mleka ! Prinessite mi koss sswinjine. in sstekle¬ nizo piva! Kroschnik juche. Natakar, prinessite mi hitro teletschjo petschenko ss pri- kucho! Ta gowedina ni do¬ volj mechka. Brawina. Schelim teletschji kotlet ss praschenirn krompirjem. 13 Blumenkraut u.Kohl. Ein Schwein?kotelett mit Spinat. Was fiir Weine ha- ben Sie ? Geben Sie mir einen Viertelliter Unter- krainer Rotwein ! Bringe sofort, mein Herr ! Hab en Sie auch eine Mehlspeise ? Jawohl, wunschen Sie eine warme oder eine kalte ? HabenSie auehWei£S- wein ? Wunsehen Sieihn zu kosten ? Geben Sie mir einen Liter Wiseller Wein! Eine Bouteille Lut- tenberger, Kellner ! Haben Sie Wippa- cher Weine ? Dieser Wein ist sehr gut, noch eine Fla- sohe ! Wolier beziehen Sie diesen schwarzen Wein ? Das ist Istrianer- Terrano. Geben Sie uns Karst- Terrano ! Haben Sie auch Dal- matiner-\\jeine ? Zu dienen, meinHerr! Kellner! Eine Elasche Coglio-Wein ! Kaffeehaus. Was wiinschen Sie ? Bringen Sie mir einen sehwarzen Kaffee! Geben Sie mir einen weiBen Kaffee ! Haben Sie deut- sche Zeitungen ? Karfijola in ohrovt. Svinjski kotlet s špi¬ načo. Kakšna vina pa imate ? Dajte mi četrt litra dolenjskega cvička Prinesem precej go¬ spod ! Imate-li tudi kako močnato jed ? Da ; želite-li gorko ali mrzlo ? Ali imate tudi belo vino ? Želite-li ga pokusiti ? Dajte mi liter bizelj¬ skega vina ! Butiljko lotmeržana, natakar ! Imate-li kaj vipav¬ skih vin ? To vino je zelo dobro, še eno steklenico ! Odkod dobivate to črnino ? To je istrski teran. Dajte mi kraškega terana ! Ali imate tudi dal¬ matinska vina ? Kakor ukažete, gi > spod ! Natakar, steklenico bržanke ! Kavarna. Kaj želite ? Prinesite mi črno kavo ! Dajte mi belo kavo! Imate-li kaj nem¬ ških časnikov ? Karfijola in ochrowt. Sswinjsski kotlet ss schpinatscho. Kakschna wina pa imate ? Dajte mi tschetrt litra dolenjsskega zwitschka! Prinessem preže j, gosspod! Imate-li tudi kako motschnato jed? Da; schelite-li gorko ali mrslo ? Ali imate tudi belo wino ? Schelite-li ga po- kussiti ? Dajte mi liter bi- seljsskega wina ? Butiljko lotmerscha- na, natakar! Imate-li kaj wipawss- kich win ? To wino je selo dobro, sche eno ssteklenizo! Odkod dobiwate to tschrnino! To je isstrski teran! Dajte mi krasehkega terana! Ali imate tudi dal- matinsska wina ? Kakor ukaschete, gosspod! Natakar, ssteklenizo brschanke! Kawarna. Kaj schelite ? Prinessite mi tschrno kawo! Dajte mi belo kawo ! Imate-li kaj nemseh- kich tschassnikow ? 14 Bringen Sie mir Wie- ner Blatter ! Haben Sie ein Witz- blatt ? Geben Sie mir eine illustrierte Zeitung! Bringen Sie mir die Laibaolier Blatter! Bringen Sie uns zwei schwarze Kaffee u. einen Tee ! Spielen Sie Sehach ? Kellner, bringen Sie uns ein Schach- brett ! Ist das Billard frei ? Geben Sie uns drei Balle ! Haben Sie Ansichts- karten ? Geben Sie mir einige Oberkrainer An- sichtskarten ! Was kostet eine Vel- deserAnsiehtskarte ? Kellner, machen Sie Rechnung ! Zahlen ! Geben Sie mir noch drei Zigarren und ein Briefpapier mit Kuvert ! StraBenbahn. Fahrt die Tramway zum Hotel ? In dieser Stadt gibt es nur elektrische StraBenbahn. Fahrt dieser Wagen direkt zum Ausstel- lungsgebaude ? Miissen wir umstei- gen ? Schaffner, bitte, sa- gen Sie es mir, wenn wir beim Theater sind, dam it ich aus- steige. Prinesite mi dunaj¬ ske liste ! Ali imate kak šaljiv list ? Dajte mi kak ilustri¬ ran časopis ! Prinesite mi ljubljan¬ ske liste ! Prinesite nam dve črni kavi in en čaj ! Ali igrate šah ? Natakar, prinesite nam šahovo desko! Ali je biljard prost ? Dajte nam tri žoge (krogle) ! Imate-li kaj razgled¬ nic ? Dajte mi nekaj go¬ renjskih razglednic. Koliko stane blejska razglednica ? Natakar, napravite račun ! Plačati ! Dajte mi še tri smod- ke in en pisemski papir z ovitkom ! Cestna železnica. Ali vozi tramvaj k hotelu ? V tem mestu je le električni tramvaj. Ali vozi ta voz na¬ ravnost do razsta¬ višča ? Ali moramo pre¬ stopiti ? Sprevodnik, prosim povejte mi, kadar bomo pri gledali¬ šču, da izstopim ! Prinessite mi du¬ najske lisste! Ali imate kak schal- jiv lisst ? Dajte mi kak iluss- triran tschassopiss! Prinessite mi ljub¬ ij anssk e liste! Prinessite nam dve tschrni kawi in en tschaj! Ali igrate schach 1 Natakar, prinessite nam scMchovo dessko! Ali je biljard prosst ? Dajte nam tri schoge (krogle)! Imate-li kaj rasgled niz ? Dajte mi nekaj go- renjsskich rasgledniz! Koliko sstane blejss- ka rasgledniza ? Natakar, napravite ratschun! Platschati! Dajte mi sche tri ssmodke in en pissemsski papir s ovitkom! Zesstna schelesniza. Ali vosi tramwaj k hotelu ? W tem messtu je le elektritschni tram¬ vaj. Ali vosi ta vvos na- ravnosst do ras- sstavischtscha ? Ali moramo pre- sstopiti ? Ssprevodnik, prossim povejte mi, kadar bomo pri gledalisch- tscliu, da isstopim! — 15 \Vas kostet das Fahr- geld nach der Station? Wohin fahrt dieser \Vagen ? Um wieviel Uhr geht dcr letzte Wagen ? Fiaker. Wieviel kostet die Fahrt, Fiaker ? Was bin ich Ihnen schuldig ? Der Tarif ist drei Kronen. Sie sind mir zu teuer! Dienstmann, tragen Sie meinen Kotfer auf den Wagen ! Bursche, trage mein Gepack mit mir! Fahren Sie mich auf den Domplatz. Fahren Sie mich zum Hotel Balkan. Halten Sie an, ich steige aus ! Kutšeher, zeigen Sie Ihren Tarif. Ich nehme den Wa- gen pro Stunde. Fahren Sie schnell, ich liabe Eile ! Fahren Sie dirckt auf die Bahn, es ist schon spat. Kutscner, sind Sie frei ? Fahren Sie mich durch die Ilauptgasse! Halten Sie, wir sind an der Stelle! Ich zahle Ihnen so- fort. Die Sta It. Ich mochte mir die Sehenswiirdigkeiten dieser Stadt anse- hen. Koliko znaša vozni¬ na do postaje ? Kam pelje ta-le voz? Ob kolikih gre zadnji voz ? Voznik (Izvošček). Koliko stane vožnja, izvošček ? Koliko sem Vam dolžan ? Cena je tri krone. Predragi ste mi. Postrešček, nesite moj kovčeg na voz! Fant, nesi mojo prt¬ ljago z mano. Peljite me na stolni trg ! Peljite me do hotela Balkan ! Ustavite, izstopim ! Voznik, pokažite mi svojo tarifo ! Najmem voz po času (na uro). Vozite hitro ; mudi se mi. Vozite naravnost na postajo, pozno je že. Izvošček, ali ste prosti ? Vozite me skoz •glavno ulico ! Ustavite, na mestu smo ! Takoj Vam plačam. i Mesto. Rad bi si ogledal znamenitosti tega mesta. Koliko snascha wos- nina do posstaje ? Kam pelje ta-le rvos? Ob kolikich gre sad- nji rvos ? Voznik (Iswosch- tschek). Koliko sstane wo- schnja, iswoschtschek Koliko ssem Vam dolschan ? Zena je tri krone. Predragi sste mi. Posstreschtschek, nesslte moj kow- tscheg na wos! Fant, nessi mojo prtljago s mano! Peljite me na sstolni trg! Peljite me do ho¬ tela „Balkan“! Usstarvite, isstopim ! Wosnik, pokaschite mi ssvojo tarifo! Najmem wos po tschassu (na uro). Wosite hitro; mudi sse mi. Wosite narawnosst na posstajo, posno je sche. Isrvoschtschek, ali sste prossti ? Wosite me sskos glarvno ulizo ! Usstarvite, na messtu ssmo' Takoj Wam pla- tscham. Messto. Rad bi ssi ogledal snamenitossti tega messta. 16 VVelche sind die her- vorragendsten Se¬ li ens wiirdigkeiten ? Verzeihen Sie mein Herr, konnen Sie mir sagen, wo ein Arzt wohnt ? Geheri Sie iiber den Platz ! Dann biegen Sie um jene Ecke ! Die zweite StraBe links. Nummer zwolf, im zweiten Stock. Haben Sie einen gu- ten Plan ven der Stadt ? Der Dom istsehr se- henswert. Welcher ist der nach- ste Weg zur alten Kirche ? Um wieviel Uhr wird das Museum geoff- net ? Ist der Eintritt j eden Tag frei ? Ich mochte die schon- sten Denkmaler der Stadt sehen. Ist es sehr weit bis zum Theater ? Gehen Sie gerade aus und an der dritten StraBe biegen Sie rechts ein ! VVo befinden sich die offentlichen Anla- gen ? Ich kann es Ihnen nicht sagen. Ieh ra- te Ihnen, einenFiih- rer zu nehmen. Was ist das fiir ein groBes Gebaude. Das ist das Postge- baude. Katere so naj odlične j - še znamenitosti ? Oprostite, gospod, ali mi znate povedati, kje stanuje zdrav¬ nik ? Idite čez trg ! Potlej zavijte okrog onega ogla ! Druga cesta na levi. Številka dvanajst v drugem nadstropju. Ali imate dober na¬ črt mesta ? Stolna cerkev je jako imenitna. Kod je najkrajša pot k stari cerkvi ? Obkorej se odpre mu¬ zej ? Ali je vstop vsak dan prost ? Rad bi videl naj - lepše spomenike mesta. •Je-li jako daleč do gledališča ? Idite naravnost in pri tretji cesti jo zavijte na desno ! Kje so javni nasadi ? Ne znam Vam po¬ vedati. Svetujem Vam, vze¬ mite si vodnika. Kakšno veliko po¬ slopje je to-le ? To je poštno po¬ slopje. Katere sso najod- litschnejsche sna- menitossti ? Oprosstite, gosspod, ali mi snate pose¬ dati, kje sstanuje sdrawnik ? Idite tsches trg! Potlej sawijte okrog onega ogla! Druga zessta na lewi ! Schtewilka dwanajsst w drugem nadsstro- Pju- Ali imate dober natschrt messta ? Sstolna zerkew je jako imenitna. Kod je najkrajseha pot k sstari zerkwi ? Obkorej sse odpre musej ? Ali je wsstop wssak dan prosst ? Rad bi widel naj- lepsche sspomenike messta. Je-li jako daletsch do gledalischtscha ? Idite narawnosst in pri tretji cessti jo sawijte na dessno! Kje sso jawni nassa- di ? Ne snam Wam pose¬ dati. SswetujemWam,wse- mite ssi wodnika. Kakschno weliko posslopje je to-le ? To je poschtno poss¬ lopje. — 17 Hier-konnen Sie te- legraphieren und telephonieren. Daneben ist das Po- lizeiamt. Hier sind wir am groBen Platz. Wir stehen vor dem Rathaus. Die Stadt hat zwei- mal hunderttausend Einwohner. Wo ist das Kranken haus ? In der entgegenge- setzten Richtung. In aiesem Palaste ist eine schone, mo¬ derne Bildergalerie. Wie komme ich znr Badeanstalt ? Gehen Sie iiber diese Briicke ! Bitten Sie diesen Schutzmann, er moehte uns eine Apotheke zeigen ! Machen wir einen Gang durchdie Stadt. Ich moehte den Fischmarkt und den Marktplatz sehen. Ist etwas Merkwiir- diges im Schlosse zu sehen ? Es hat einen pracht- vollen Park. Die StiaBČn sind e- lektrisch beleuchtet. Ich will mir alles an- sehen. Wie finde ich mich am besten wieder zuriick ? Hier sind sehr schone Laden. Kann man auf den Kirchturm gehen ? Tukaj lehko brzo¬ javite in telefoni¬ rate. Zraven je policijski urad. Tukaj smo na veli¬ kem trgu. Stojimo pred mest¬ no hišo. Mesto ima dvesto tisoč prebivalcev. Kje je bolnica (bolniščnica) ? Na nasprotni strani. V tej palači je lepa, moderna - umet¬ niška galerija. Kod pridem do ko¬ pališča ? Idite čez ta-le most ! Naprosite tega re¬ darja, naj nam po ve kako lekarno. Naredimo pot okoli mesta ! Rad bi videl ribji trg in tržišče. Ali je kaj znameni¬ tega videti v gra¬ du ? Krasen park (nasad je tam). Ceste so električno razsvetljene. Hočem videti vse. Kako najdem najlaže pot nazaj ? 'Fukaj je videti prav lepe prodajalnice. Ali se lehko gre na zvonik ? Tukaj lechko prso- jawite in telefoni¬ rate. Srawen je poliži j ski urad. Tukaj ssmo na weli- kem tfgu. Sstojimopred messt- no hlscho. Messto ima dwessto tissotsch prebiwal- zew. Kje je bolniza (bol- nischniza) ? Nanassprotni sstrani. W tej palatschi je lepa, moderna umet- | nisehka galerija. Kod pridem do ko- palischtscha ? Idite tsches ta-le mosst! Naprossite tega re¬ darja, naj nam pokasche lekarno. Naprawimo pot sskos messto! Rad bi widel ribji trg in trschischtsche (trg)- Ali je wideti kaj snamenitega w gra¬ du ? Ima prekrassen park. Zesste sso elektritsch- no ras-ssvetljene. Wsse ssi hotschem ogledati. Kako najdem naj- lasche pot nasaj ? Tukaj sso selo lepe prodajalnize. Ali sse lechko gre na svonik ? 18 Geld u. Geldwechsler. Teh suehe ein Wechs- lergeschaft. Ich rnocbte osterrei- chisches Geld gegen italienisches um- wechseln. Wieviel Lire ge- ben Sie mir fiir hun- dert Kronen ? Wiinschen Sie Pa- pier oder Gold ? Haben Sie Silbergeld? Ich besitze kein Kleingeld. Ich habe deutsches Geld, konnen Sie es mir wechseln ? Wie steht der Kurs ? Ih habe einen Kredit- brief an die... Bank. Wollen Sie mir cine Quittung geben ? Dieses Zehnfrank- stiick ist falsch. Ich habe eine Geld- anweisung. Barbier. Rasiermesser. Schere. Kamm. Biirste. Haare. Bart. Schnurrbait. Vollbait. Schneiden Sie mir das Haar ! Rasieren Sie mich rasch. Kammen Sie mir das Haar. Sie haben einen schlechten Kamm. Das Rasiermcsser ist nicht gut, Was bin ich Ihnen \ schuldig ? ' Denar in menjalec. Iščem menjalnico. Rad bi zamenjal av¬ strijski denar za italijanskega. Koliko lir mi daste za sto kron ? Ali želite papirnatega ali zlatega denarja ? Imate-li srebrnega denarja ? Nimam drobiža. Imam nemški denar ali bi mi ga mogli zamenjati 1 Kako stoji kurz ? Imam kreditno pi - smo na banko . . . Izvolite mi dati po botnico ! Ta-le komad za de¬ set lir je ponarejen. Imam denarno na kaznico. Brivec. Britev. Škarje. Česalnik. Krtača. Lasje. Brada. Brki. Polna brada. Ostrižite mi ! Obrij te me hitro ! Počešite me lase ! Imate slab glavnik (česalnik). Britev ni dobra. Koliko sem Vam dolžan ? Denar in menjalez. Ischtschem menjal - nizo. Rad bi samčnjal av¬ strijski denar sa lasehkega. Koliko -lir mi dasste sa sto kron ? Schelite-li papirnate¬ ga ali sla tega denarja! Ali imate kaj ssre- brnega denarja? Nimam dobrischa. Imam nemsehki de¬ nar ; ali mi ga leebko samenjate ? Kako sstoji kurs ? Imam kreditno piss- mo na banko. , .. Iswolite mi dati po- botnizc. Ta-le denar sa desset frankow jeponarejen. lmamdenarno nakas- nizo. Briwez. Britew. Schkarje. Tchessalo (glavvnik). Krtatscha. Lassje. Brada. Brki. [Polna] brada. Osstrischite me! Obrij te me hitro! Potscheschite milas- se ! Imate sslab glawnik (tschessalnik) ? Britew ni dobra. Koliko ssem Wam dolsehan ? 19 Im Laden. Konnen Sie mir ein reelles Geschaft empfehlen ? Ich wiinsche einigc kleine Einkaufe zu machen. Ich hahe im Schau- fenster schone Kra- vvatten gesehen. Womit kann ich die- nen ? Haben Sie schone Korallen, was ko¬ sten sie ? Haben Sie elegante Reisehiite ? Zeigen Sie mir eine gi 6 6 ere Auswahl hievon. Sonst noch etwas ge- fallig ? Das ist viel zu teuer, machen Sie einen billigeren Preis ! Haben Sie Haar- nadeln aus Schild- krote ? Ich habe deren viele vorratig. IVieviel macht es zu- sammen ? Soli ich es Ihnen in Ihr Hotel schicken? Ich nehnie das Pack- chen selber mit. An Sonn- und Feier- tagen bleiben die Laden geschlossen. WechselnSiemirdiese Banknote,da ichken Klejngeld besitze. Ich danke Ihnen, bc- ehren Sie uns wie- der. V prodajalniei. Ali mi lahko pripo¬ ročite pošteno pro¬ dajalnico ? Želim kupiti nekaj malih reči. V izložbenem oknu sem videl lepih kra¬ vat. S čim Vam lahko po¬ strežem ? Imate-li lepih ko¬ rald, kaj stanejo ? Ali imate kaj ele¬ gantnih popotnih klobukov ? Pokažite mi jih več¬ jo izbiro ! Ail izvolile še kaj ? To je veliko predrago, naredite nižjo ceno ! Imate-li lasnic iz žel- vovine ? Imam jih veliko za¬ logo. Koliko pa znaša vse skupaj ? Ali naj Vam to po¬ šljem v vaš hotel ? Vzamem zavojček sam s sabo. Ob nedeljah in praz¬ nikih so prodajal- nice zaprte. Zamenjajte mi ta¬ le bankovec, ker ni¬ mam drobiža. Hvala Vam, poča¬ stite nas zopet! W prodajdlnizi. Ali mi lechko pri porotschite p oseh te no trgowino ? Schelim nakupiti ne¬ kaj malich retschi. Widel ssem w islosch- benem oknu lepich krawat. Ss tschim lechko possluschim ? Imate-li lepich ko¬ rald ? Koliko ssta- nejo ? Ali imdte elegantnih popotnich klobu- kow? Pokaschite mi jich sche wetschjo isbiro. Ali šeh elite sche kaj ? To je weliko pre¬ drago ; napravvite nischjo ženo. Imate-li kaj lassniz is schelwowine ? Imam jich weliko w salogi. Koliko snascha \vsse wkup ? Ali naj Wam to poschljem w Wasch hotel ? \Vsamem sawojtscek ssam ss ssabo. Ob nedelj ali in pras- nikich sso prodaj al- nize saprte. Samenjajte mi tale bankowe , ker ni¬ mam drobischa. Hvala Wam; po- tschasstite nass so- pet! 20 — Der Buehhandlerund Zeitungsverkaufer. Haben Sie schon die heutige Zeitung ? Hier ist das Morgen- blatt und das Abendblatt. Geben Sie mir cine deutsche Zeitung! Ich mochte mir Bii- cher kaufen. Was fiir Biiclier vviinschen Sie ? Etwas leichte Reise- lektiire. Und dann ein gutes deu' sch-italienisches Taschenworterbuch. Ha 1 en Sie einen Plan von der Stadt? Ist das der bes i e, den Sie haben? Geben Sie mir einen Fiihrer durch die Stadt und Umge- bung ! Ich mochte eine ge- naue Karte von Italien. Haben Sie eine Leih- bibliothek ? VVieviel betragt das Abonnement ? Arzt. Kennen Sie einen guten Arzt ? Den Doktor X kann ich empfehlen. Ich bin sehr krank, Herr Doktor ! Ich habe Magen- schmerzen. Knjigotržec in pro¬ dajalec časnikov. Ali že imate današ¬ nji časnik ? Tu je jutranji in ve¬ černi list. Dajte mi kak nemški časnik ! Rad bi si kupil knji¬ ge- Kakšne knjige pa že¬ lite ? Nekaj lahkega po¬ potnega beriva. In potem dober nem- ško-slo venski žepni besednjak. Imate-li načrt mesta? Ali je ta najboljši, ki ga imate ? Dajte mi kažipot za mesto in okolico ! Rad bi imel natan¬ čen zemljevid Kranjskega. Ali imate knjižno posojilnico ? Koliko znaša naroč¬ nina ? Zdravnik. Poznate-li dobrega zdravnika ? Tukajšnjega doktor¬ ja lehko priporo¬ čam. Jaz sem zelo bolan, gospod doktor ! Imam želodčne boleč- čine. Knjigotrschez In pro- dajalez tschassopis- sow. Ali sche imate da- naschnji tschass- nik ? Tukaj je jutranji in wetscherni lisst. Dajte mi nemschki tschassnik! Rad bi ssi kupil knjige. Kakschnich knjig schelite ? Nekaj lachkega po¬ potnega beriwa. In potem dober nemschko-sslovven- sski schepni bessed- njak. Imate - li riatschft messta ? Ali je ta najboljschi, ki ga imate ? Dajte mi kaschipot za messto in oko- lizo! Rad bi imel natan- tschen - seml]ewid Kranjsskega. Ali imate knjischno possojilnižo ? Koliko snascha na- rotschnina ? Sdravvnik. Posnate-li dobrega sdrawnika ? Tukajschnega dok¬ torja lechko pri- porotscham. Jass ssem selo bolan, gosspod doktor! Imam schelodtschne boletschine. — 21 Ich habe eine Wunde am FuB. Legen Sie sich auf das Sopha. Zeigen Sie mir die Zunge! Sie haben etwas im Magen. Ich habe Schmerzen im Riicken. Ich habe Gicht. Ich habe mir das Handgelenk ver- renkt. Die Schulter. Das Bein. Was fehlt Ihnen ? Ich habe H usten. Ich habe mich er- kaltet. Ich habe Schnupfen. Habe Halsschmerzen, Ohrenschmerzen. Was ist geschehen ? Ich habe mir den FuB gebrochen. Der Arm. Ich blute. Die rechte Hand. Die linke Hand. Der Finger ist ver- letzt. Die Nase, der Mund. Der Hals, die Kehle. Die Lippen. Die Zunge. Die Schultern. Das Knie, Die Waden. Die Brust. Der Bauch. Das Herz. Die Lungen. Die Leber. Die Nieren, die Milz. Die Blase, der Urin. Die Knochen, das • Fleisch. Imam rano na nogi Uležite se na zofo ! Pokažite mi jezik ! Nekaj imate v že¬ lodcu. Imam bolečine v hrbtu. Imam protin. Izvinil sem si zape¬ stje. Pleča. Nogo. Kaj Vam je ? Kašelj imam. Prehladil sem se. Imam nahod. Imam bolečine v vratu, v ušesih. Kaj se je zgodilo ? Zlomil sem si nogo, laket, Roko. Krvavim. Desnica. Levica. Prst je izpahnjen. Nos, usta. Vrat, grlo. Ustnice, j Jezik. Pleča. Koleno. Meče. Prša (Prsi)i Trebuh. Srce. Pljuča. Jetra. Ledvice (obist), vranka. Mehur, scalina. Kosti, meso. Imam rano na nog.t Ulesite sse na sofo! Pokaschite mi jesik! Nekaj imate w sche- lodzu. Imam boletschine w hrbtu. Imam protin. Iswinil ssem ssi sa pesstje. pletscha. nogo. Kaj Wam je? Kasclielj imam. Prechladil ssem sse. Imam nachod. Imam boletschine w wratu, w uschessich. Kaj sse je sgodilo? Slomil ssem sse nog6, laket, Roko. Krwawim. Dessniza. Lewiza. Prsst je ispachnjen. Noss, ussta. Wrat, gflo. Usstnize. Jesik. Pletscha. Koleno. Metsche. Prssa (Pissi). Trebuch. Ssrze. Pljutscha. Jetra. Ledwize (obist), wranka. Mechur, sszalina. Kossti, messo. — 22 — Das Blut. Die Glieder. Die Muskeln. Das Gesicht. Ich schlafe schlecht. Ich habe keinen Ap- petit. Verstopfung. Ein Geschrvur. Eine Geselrsvuist. Ein Htihnerauge. Eine Lungenentziin- dung. Der Apotheker. Ist eine Apotheke hier in der Nit ho ? Ich bitte, mir das Re- zept anzufertigen. Ich bitte um eine Medizin gegen Kopf- schmerzen. Ein Pulver. Ich mochte es gleich nehmen. Ein Verband. Heftpflaster. Karbol. Eine Spritze. Eine Einspritzung. Ein Abfuhrmittel. Eine Einreibung. Kamillentee. Brusttee. Pillen. Etwas gegen Zahn- schmerzen. Was kostet alles zu- sammen ? Post. Ist hier das Post- amt ? Bitte, ist hier in der Nahe ein Briefka- sten ? Kri. Živci (čutnice). Udje. Mišice. Obraz (obličje). Slabo spim. Nimam slasti (teka). Zapeka (Zaprtost). Ulje (tvor). Oteklina. Kurje oko. Pljučnica. Lekarnar. Ali je lekarna tu bli¬ zu? Izvolite mi recept iz¬ vršiti. Prosim zdravila zo¬ per glavobolje. Prašek. Rad bi ga vzel takoj. Obveza. Obliž (Prilepek). Karbol. Brizglja. Vbrizg. Mečilo. Mazilo. Gomilični čaj. Prsni čaj. Kroglice. Nekaj zoper zobo- bolje. Koliko stane vse sku¬ paj ? Pošta. Ali je tukaj poštni urad ? Prosim, je-li tukaj j blizu poštni nabi- j ralnik ? ! Kri. Schhvzi (tschutnize). Udje. Mischize. Obras (oblitschje). Sslabo spim. Nimam sslassti (te¬ ka). Sapeka (Saprtosst). Ulje (twor). Oteklina. Kurje oko. Pljutschniza. Lekarnar. Ali je lekarna tu blisu ? Isrvolite mi rezept iswrschiti. Prossim sdrawila so- per glawobolje. Praschek. Rad bi ga wsel takoj. Obwesa. Oblisch (Prilepek). Karbol. Brisglja. Wbrisg. Metschilo. Mašilo. Gomilitschni tschaj. Prssni tschaj. Kroglize. Nekaj soper sobo- bolje. Koliko sstane wsse sskupa j ? Posehta. Ali je tukaj poschtni urad ? Prossim, je-li tukaj blisu poschtni nabi¬ ralnik ? Ich mochte diesen Brief einsclireiben iassen. Wo ist der Schalter fiir postlagernde Briefe ? Sind Briefe fiir mich da ? Mein Name ist X. Y. Bitte um zwei Post- karten fiirs Ausland. Ich mochte dieses Paket abschicken. Wieviel Porto kostet ein Brief nach Ita- lien ? Telegraph und Tele- phon. Ich mochte nach Wien telegraphie- ren. Wieviel kostet diese Depesche ? Wann kann ich Ant- vvort bekommen ? Die Antwort ist be- zahlt. Bitte um ein Tele- grammformular. Was kosten zehn Worte ? Eine dringende De¬ pesche. Wo ist die nachste Telephonstelle ? Was kostet ein Tele- phongešpraeh ? Ich bitte, mich mit Nummer vierzig zu verbinden ? Gibt es eine telepho- nische Verbindung mit der Stadt N. ? Theater und Varištč. Sind mehrere Thea¬ ter geoffnet ? Rad bi dal to pismo priporočiti. Kje je okence za pisma, ki čakajo na pošti ? Ali je kaj pisem za me ? Pišem se X. R. Prosim, dve dopis¬ nici za inozemstvo. Rad bi odposlal ta paket. Koliko poštnine sta¬ ne pismo v Italijo? Brzojav in telefon. Rad bi brzojavil v Ljubljano. Koliko stane ta br¬ zojavka ? Ivedaj lehko dobim odgovor ? Odgovor je plačan. Prosim obrazca za brzojavko. Koliko stane deset besed ? Nujna brzojavka. Kje je naj bližja tele¬ fonska postaja ? Koliko stane telefon- razgovor ? Izvolite me zvezati s številko štiride¬ set ! Ali je kaj telefonske zveze z mestom N. ? Gledališče in variete. Ali je več gledališč odprtih ? Rad bi dal to pissmo priporotschiti. Kje je okenze sa pissma, ki tschaka- jo na poschti? Ali je kaj pissem s a me ? Pischem sse X. Y. Prossim dwe dopiss- nizi sa inosemsstwo. Rad bi odposslal ta paket. Koliko posclitnine sstane pissmo w Italijo ? Brzojaw in telefčn. Rad bi brsojawil w Ljubljano. Koliko sstane ta brso javka? Ivedaj lechko dobim odgovvor? Odgowor je pla- tschan. Prossim obrasza sa brsojawko. Koliko sstane desset bessed ? Nujna brsojawka. Kje je najblischja telefonsska possta- ja? Koliko sstane tele- fonsski rasgowor ? Iswolite me svčsati ss schtewilko schti- rideset! Ali je kaj telefonsske s vese s messtom N ? Gledalischtsche in wariete. Ali je vetsch gleda- lischtsch odprtich ? 24 — In welches Theater gehen wir heute Abend ? Ich mochte in die Komodie gehen, a- ber ich verstehe zu wenig italienisch. Was fiir eine Oper wird gegeben ? Wo nimmt man die Billette ? Geben Sie mir einen guten Platz im Par- kett, in den vorde- ren Reihen. Ich mochte ein Text- buch. Wann fangt die Vor- stellung an ? Wann ist das Thea¬ ter aus ? Gibt es ein Variete- Theater ? Wann beginnt es ? Sehr spat, Sie kon- nen nach der Oper noeh hingehen. Was gibt es dort Schones ? Eine sehr gute San- gerin. Gcfallt Ihnen das Ballett und die er- ste Tanzerin ? Im Variete konnen Sie auch soupie- ren. Ausfliige. Kann man schone Ausfliige in die Um- gebung machen ? Wie gelangt man zu jenem Aussichts- turm ? Die Drahtseilbahn fahrt jede Stunde hinauf. V katero gledališče pojdemo nocoj ? Rad bi šel v kome¬ dijo, toda znam premalo nemški. Katera opera se bo uprizorila ? Kje se dobivajo vstopnice ? Dajte mi dobro me¬ sto v parketu, v prednjih vrstah ! Rad bi imel besedilo (knjižico). Kedaj se prične pred¬ stava ? Obkorej bo konec predstave ? Ali je tu kak va¬ riete ? Kedaj se prične ? Jako pozno, lehko greste tje še po operi. Kaj pa j e tam lepega? Prav dobra pevka. Ali Vam je všeč balet in prva plesalka ? V varieteju tudi leh¬ ko večerjate. Izleti. Adi se da napraviti kaj lepih izletov v okolico ? Kako se pride do onega razgledišča ? Vzpenjača vozi gori vsako uro. W katero gleda- lischtsche pojdemo nozoj ? Rad bi schelw kome¬ dijo, toda snam premalo nemschki. Katera opera sse bo uprisorila ? Kje sse dobivajo wsstopnize ? Dajte mi dobro mess- to w parketu, w prednjich \vfsstach ? Rad bi imel bessedilo (knjischizo). Kedaj sse pritschne predsstavva ? Obkorej bo konez predsstawe ? Ali je tu kak wariete ? Kedaj sse pritschne ? Jako possno, lechko gresste tje sche po operi. Kaj pa je tam lepega ? Praw dobra pewka. Ali Wam je wschetsch balet in prwa ples- salka ? W varieteju tudi lechko wetscherjate. Isleti. Ali sse da napraviti kaj lepich isletov v okolizo ? Kako sse pride do onega rasgledisch- tscha ? Wsspenjatscha vosi gori vssako uro. Ist der Aufstieg sehr steil ? Fahren Sie mit der Bahn nach M. ; dort ist ein altes SchloB in einem schonen Walde. Ist der Weg fiir Rad- fahrer gut fahrbar ? Um \vieviel Uhr gelit der Dampfer nach C. ? Ein kleiner Dampfer fahrt zweimal im Tage hin. Wieviel Stunden geht man nach O. ? Ich rate Ihnen, ei- nen Wagen zu neh- men ; der Weg ist nicht schattig. Landaufenthalt. Ist dein Bruder zu Hause ? Er ist zu Hause. Mein Sohn ist in der Kaserne. Eine Stube mit zvvei Fenstern. Boden scheuern. Der Hund ist im Hof. Scheune, Stali. Kuhstall, Pferdestall. Stiege. Im Stali befindet sich eine holzerneKrippe Diinger. Ilcu, Hafer. Wagen, Schlitten. Kahn, Ruder. Ist Ihnen der Name dieses Dorfes be- kannt ? Das ist Salcano. Das Dorf heiBt St. Peter. — 25 — Ali je pot na vrh zelo strma ? Peljite se z železnico do M. ; tam je star grad v lepem go¬ zdu. Ali je pot dobra za kolesarje ? Ob kolikih odrine parnik v C. ? Majhen parnik vozi tje dvakratna dan. Koliko ur se hodi do O. ? Svetujem Vam, vze¬ mite si voz ; pot ni senčna. Letovišče. Ali je tvoj brat do¬ ma ? Doma je. Moj sin je v vojaš¬ nici. Soba z dvema okno¬ ma. Ribati pod. Pes je na dvorišču. Skedenj, hlev, Kravjak, konjak. Stopnice. V hlevu so lesene jasli. Gnoj. Seno, oves. Voz, sani. Čoln, veslo. Ali Vam je znano ime te vasi ? To je Solkan. Vas se imenuje Šent Peter. Ali je je pot na wrch selo sstrma ? Peljite sse s scheles- nizo do M. ; tam je sstar grad w lepem gosdu. Ali je pot dobra sa kolessarje? Ob kolikih odrine parnik v C. ? Majchen parnik wosi tje dwakrat na dan. Koliko ur sse hodi do O. ? SswetujemWam,wse- mite ssi wos; pot ni ssentschna. Letowischtsche. Ali je twoj brat do¬ ma ? Doma je. Moj ssin je w wo- jaschnizi. Ssoba s dwema ok¬ noma. Ribati pod. Pess je na dworisch- tschu. S s h eden j, hlew. Krawjak, konjak. Sstopnize. W hlewu sso lessene jassli. Gnoj. Sseno, ovess. Vos, ssaiii. Tscholn, wesslo. Ali Wam je snano ime te wassi ? To je Ssolkan. Wass sse imenuje Schent Peter. — 26 — Findet sich ein gutes Gasthaus hi er? Konnte ich da iiber- naehten ? VVomit beschaftigen sich die Einvohner? Sie treibenViehzucht • In der Nahe dieses Dorfes gibt es sehr viele Fabriken. Sie beschaftigen sich auch viel im Walde. Einigeziehen ins Aus- sland. Es liegt in einem scho- nen Tale. In der Mitte des Dor¬ fes befindet sich ein niedriger Hiigel. Das nachsteDorf liegt im kahlen Gebirge. Die Bewohner sind sehr arm. Das schonste Ge bitu - de ist die Kirche. Daneben sieht man das veiBgetunchte Pfarrhaus. Diesc Leute sind ihrem Seelsorger sehr ergeben. Die Schule ist ein armseliges Haus. Auch andere Hauser sind sehr einfach gfbaut. Viele sind mit Stroh gedeckt. Die Dorfbevohner zeichnen sich durch eine auBerst male- rische Tracht aus. Wie weit liegt jenes kleine Dorflein von diesem entfernt ? Fiihrt dieser unebene Weg dorthin ? Ali je tu najti dobro krčmo ? Ali bi tukaj lehko prenočil ? S čim se pečajo pre¬ bivalci ? Pečajo se z živino¬ rejo. Blizu te vasi je zelo mnogo tvornic. Tudi v gozdu imajo dosti opravka. Nekateri gredo v tuje dežele. Leži v lepi dolini. V sredi vasi se dviga nizek grič. Naj bližja vas leži v golem gorovju. Prebivalci so zelo u- božni. Najlepše poslopje je cerkev. Zraven se vidi pobe¬ ljeno župnišče. Ti ljudie so svojemu dušnemu pastirju jako udani. Šola je borna (siro¬ mašna) hiša. Tudi druge hiše so prav priprosto zi¬ dane. Mnogo jih je kritih s slamo. Vaščani se odlikujejo po jako slikoviti noši. Koliko je oddaljena ona majhna vasi¬ ca od te-le ? Ah drži ta neravna pot tje ? Ali je tu najti dobro krtschmo 1 Ali bi tukaj lechko prenotschil ? Ss tschim sse pe- tsehajo prebivalzi? Petschajo sse s schi- vinorejo. Blisu te wassi je selo mnogo tworniz. Tudi w gosdu imajt dosti oprawka. Nekateri gredo w tuje deschele. Leschi w lepi dolini W ssredi wassi sse dwiga nisek gritsch. Najblischja wass le¬ schi w golem go¬ rovju. Prebivalzi sso selo uboschni. Najlepsche posslopje je zerkew. Srawen sse vidi pobeljeno schup- nischtsche. Ti ljudje sso ssvo- jemu duschnemu passtir j u jak o udani. S ohola je borna (ssiro- maschna) hischa. Tudi druge hische sso prav priprosto sidane. Mnogo j ich je kri- tich ss sslamo. Wasehtschani sse od¬ likujejo po jakossli- koviti noschi. Koliko je oddaljena ona majchna vas- siza od te-le? Ali drschi ta neravna pot tje ? Sie miissen schnell ge- hen, sonst wird Sie ein schlechtes Wet- ter ereilen. Guten Abend! Verkaufen Sie mir ein Stiickchen Brot! Bitte, haben Sie auch ein Glas Wasser ? Wollen Sie auch Kaše haben ? Ich danke fiir Ihre Freundlichkeit! Konnte ich nicht unter Ihrem Dache iibernachten ? Mit Freuden geben wir Ihnen ein Nacht- lager. Besten Dank! Auf Wiedersehen ! Die Schule, das Post- amt. Der Lehrer, der Schulleiter. Der Postmeister. Der Pfarrhof, der Pfarrer. Der Biirgermeister. Das Gemeindeamt. Der Gendarm. Der Brieftrager. Die Feuerwehr. Das Wirtshaus. Der Wirt. Wir sind angekom- men. Geben Sie den Pfer- den zu fressen. Hafer fressen sie am liebsten. Tranken Sie dieTiere! Aber bitte, geben Sie ihnen reines Wasser! Fiihren Sie die Pferde in einen groBeren Stali! Morate hoditi hitro ; če ne Vas ujame slabo vreme. Dober večer ! Prodajte mi košček kruha ! Prosim, ali imate tudi kozarec vode ? Ali želite tudi sira ? Hvala Vam za pri¬ jaznost. Ali bi ne mogel pre¬ nočiti pod Vašo streho ? Z veseljem Vam da¬ mo prenočišče. Lepa hvala. Na svidenje! Šola, poštni urad. Učitelj, šolski vodja. Poštar. Župnišče, župnik. Župan. Občinski urad. Orožnik. Pismonoša. Gasilci. Krčma. Krčmar. Došli smo. Dajte konjem zobati! Oves zobljejo naj¬ rajši. Napojite živali! Ampak prosim, dajte jim čiste vode ! Peljite konje v večji hlev ! Morate hoditi hitro; tsche ne Wass u jame sslabo vreme. Dober wetscher! Prodajte mi kosch- tschek kruha ! Prossim, ali imate tudi kosarez vode? Alischelitetudi ssira? Hvala Wam sa pri- jasnost. Ali bi ne mogel prenotschiti pod Wascho sstreoho ? Svesseljem Wam da¬ mo prenotschisch- tsche. Lepa hwala. Na ss videnj e! Schola, poschtni u- rad. Utschitelj, scholsski vodja Poschtar. Schupnischtsche, schupnik. Schupan. Obtschinski urad. Oroschnik. Pissmonoscha. Gassilzi. Kitschma. Krtsch- mar. Doschli simo. Dajte konjem sobati! Owess sobljejo naj- rajsehi. Napojite schivali! Ampak prossim,dajte jim tschisste vode Peljite konje v včtschji hlev? — 28 Der Knecht soli die Pferde nicht mit der Peitsche schlagen! Haben Sie genug Pferdedecken ? Gehort Ihnen dieser Sattel ? Morgen werden wir iiber diese StraBe reiten. Da gibt es sehr vici Felder und Walder. In der Nahe diesesGe- biisches befindet sich ein tiefer Graben. Im Keller haben wir guten Wein. Scheune, H ute, Ka- stell. In der hohen Burg wohnt eine Edel- dame. Die Bauern und die Bauerinnen sind auf dem Kastell. Die Magd melkt die Kuhe. Der Hirt htitet die Schafe. Der Landmann be- baut sein Feld. Der Knecht ist im Walde beschaftigt. Auf dem Wege. Guten Tag, Vater- chen! Wieweit ist es bis zum nachsten Dorfe ? In wel hem Dorfe sind Sie zu Hause ? Sind viele Fremde dort ? Fiihrt diese St rabe liber die Brucke? Ist an dieser StraBe ein Gasthaus ? Wie heiBt das nach- ste Dorf ? Hlapec naj jih ne tepe z bičem. Ali imate dovolj konj - skih odej (plaht) ? Ali je to sedlo Vaše ? Jutri bomo jahali po tej cesti. Tu je zelo veliko polj in gozdov. Blizu tega grmovja je globok jarek. V kleti imamo dobro vino. Skedenj, koča, grad. Na visokem gradu stanuje plemenita gospa. Kmetje in kmetice so na gradu. Dekla molze krave. Pastir pase čredo. Poljedelec (kmet) ob¬ deluje svoje polje. Hlapec ima delo v gozdu. Na poti. Dober dan, očka! Kako daleč je do naj bi izje vasi ? V kateri vasi ste doma. Ali je tam dosti tuj¬ cev ? Ali drži ta cesta črez most ? Ali je ob tej cesti kaka krčma ? Kako se imenuje naj- bližja vas ? Hlapez naj jih ne tepe s bitschem. Ali imatedo wolj konj- sskichodej (placht)? Ali je to ssedlo Wasche ? Jutri bomo jachali po tej zessti. Tu je selo veliko polj in gosdov. Blisu tega grmowja je globok jarek. W kleti imamo dobro wino. Sskedenj, kotsca, grad. Na wissokem gradu sstanuje, plemenita gosspa Kmetje in kmetize sso na gradu. Dekla molse krawe. Passtir passe tschre- do. Poljedelez (kmet) ob¬ deluje sswoje polje. Hlapez ima delo w gosdu. Na poti. Dober dan, otschka ! Kako dal č je do najblischje wassi ? W kateri vassi sste doma ? Ali je tam dossti tujzevv ? Ali drschi ta zessta tschres mosst ? Ali je ob tej zessti kaka krtschma ? Kako sse imenuje najblischja vas? — 29 — Wohin fahren Sie ? Haben Sie Platz fiir mich auf demWagen? Wieviel mufi ich Ih- nen zahlen ? Fahren Sie mich bis zum See! Sind Sie Touristen begegnet auf die- sem Wege ? Wie viele Fremde hast du gesehen ? Hast du Zeit ? Zeige uns den Weg liber diesen Berg in das jenseitige Tal ! Meer und Seereise. Eine Seestadt. Die Hafenstadt. Wir wollen eine Fahrt mit dem Ruderboot machen. Rufen Sie den Boots- mann ! Heute ist giinstiger Wind, wiirden Sie nicht ein Segelboot vorziehcn ? Das Meer ist ruhig. Steigen Sie gefalligst ins Boot ! Fahren wir langs der Kiiste ! Steuern Sie uns zum Leuchtturm ! Ich mochte den Ha- fen schen. Um welche Zeit gcht das Dampfscliiff nach Venedig ab ? Ich werde an Bord gehen. Esbrichtein Unrvct- terlos. Die See geht hoch ; ich fiirchte seekrank zu werden. Kam se peljete ? Ali imate kaj prosto¬ ra za-me na vozu? Koliko Vam imam plačati? Peljite me do jezera ! Ali ste srečali kaj turistov na tej poti? Koliko tujcev si pa videl. Ali utegneš ? Pokaži nam pot črez to goro v onstran¬ sko dolino ! Morje in vožnja po morju. Primorsko mesto. Pristransko mesto. Hočemo napraviti vožnjo z barko- veslarico. Pokličite čolnarja ! Danes je ugoden ve¬ ter ; ali bi ne vzeli rajši jadrnico ? Morje je mirno. Izvolite stopiti v čoln ! Vozimo se ob bregu ! Krmite nas k svetil¬ niku ! Rad bi videl prista¬ nišče. Ob kolikih odrine parnik v Benetke ? Šel bom na ladjo. Nevihta se vname. Morje je razburkano; bojim se morske bolezni. Kam sse peljete ? Ali imate kaj prosto¬ ra sa-me na wosu ? Koliko Wam imam platschati. Peljite me do jesera! Ali sste ssretscliali kaj turisstow na tej poti? Koliko tujzew ssi pa widel ? Ali utegnesch ? Pokaschi nam pot- tschres to goro w onstranssko dolino! Morje in wosehnja po morju. Primorssko messto. Prisstanssko messto. Hotschemo napravi¬ ti woschnjo s bark o- wesslarizo. Poklitschite tschol- narja ! Daness je ugoden we- ter; ali bi ne wseli rajschi jadrnizo. Morje je mirno. Iswolite sstopiti w tscholn! Wosimo sse ob bregu! Krmite nass k sswe- tilniku! Rad bi widel pris- stanischtsche. Ob kolikich odrine parnik w Benetke ? Schel bom na ladjo. Newichta sse mame. Morje je rasburkano; bojim sse morsske bolesni. — 30 — Bald verden \vir lan- den. Wo ist die Landungs- briicke ? Gehen wir ans Land! Ist hior ein Strand- bad ? Ist das Wasser hier tief ? Konnen Sie schwim- men ? Haben Sie eine gute Uberfahrt gemacht? Die Seereise war sehr angenehm. Sehen Sie die vielen Fischerboote ! Gebrauchsgegen- stande. Es regnet. Geben Sie mir einen Regenschirm ! Ein Paar Hand- sehuhe. Wo ist mein Hut ? Der Sonnenschirm. Der Facher. Wieviel kostet dieser Ring? Zeigen Sie mir jene goldene Kette! Die Uhr. Die Juvelen sind teuer. Gefallen Ihnen diese Ohrringe ? Mein Mantel ist naB. Bringe mir meine Miitze und die Pan- toffel! Der Uberzieher. Brauchst Du einen Spazierstock und ein Fernrohr? In dieser Scliachtel sind einige Finger- hiite und Sclieren. Kmalu pristanemo. Kje te pristanski mo¬ stič ? Pojdimo na suho zemljo ! Ali je tukaj obrežno kopališče ? Je-li voda tukaj globoka ? Znate-li plavati ? Ali ste imeli dobro vožnjo? Morska vožnja je bila prav prijetna. Poglejte, koliko ri¬ biških čolnov ! Potrebščine. Dež gre. Dajte mi dežnik ! Par rokavic. Kje moj klobuk ? Solnčnik. Pahljača. Koliko stane ta pr¬ stan ? Pokažite mi ono zlato verižico ! Ura. Dragotine so drage. Ali Vam ugajajo ti uhani ? Moj plašč je moker. Prinesi mojo kapo in copate ! Površnik. Ali potrbuješ palico in daljnogled ? V tek škatli je nekaj naprstnikov in Škarij. Kmalu prisstanemo. Kje je prisstansski mosstitsch ? Pojdimo na ssucho semljo ! Ali je tukaj obresch- no kopalischtsche ? Je-li woda tukaj globoka ? Snate-li plavati ? Ali sste imeli dobro voschnjo ? Morsska \v6schnja je bila praw prijetna. Poglejte, koliko ribi- schkich tscholno\v! Potrebsehtschine, Desch gre. Dajte mi deschnik! Par rokaviz. Kje je moj klobuk ? Ssolntschnik. Pachljatscha. Koliko sstane ta prsstan ? Pokaschite mi ono slato werischizo! Ura„ Dragotine sso drage. Ali Wam ugajajo ti ucliani ? Moj plaschtsch je moker. Prinessi mojo kapo in z opate! Pawrschnik. Ali potrebujesch pa- lizo in daljnogled? W tej schkatli je nekaj naprsstnikov in schkarij. — 31 Die Nadel, die Steck- nadel. Der Kragen. Die Knopfe. Das Strumpfband ist zu weit. Ich moehte diese Brosche kaufen. Das Futter, der Be- satz. Eine Schtissel Salat. Flasche, Tasse. Der Krug, der Kessel. Zwei Topfe Suppe. Bringe einen Stuhl! Tisch, Bank. Der Spiegel. Der Eimer. Die Dečke, das Kis- sen, das Handtuch. Das Leintuch. Streidiholzer. Die Nahnadel, der Zwirn. Der Schliissel. Kaufe mir Tinte, Fe- der und Papier. Ich werde diesen Brief mit dem Blei- stift schreiben. Siegel. Siegellack. Briefmarken. Die Handwerker. Ist der Meister zu Hause ? Ich moehte Sie bit- ten, meinen Koffer auszubessern. Meine Taschenuhr ist stehen geblieben,tra- gen Sie mir dieselbe zum Uhrmacher. Schuster, bessern Sie meine Schuhe bis ‘morgen aus ! Igla, bucika (bučka). Ovratnik. Gumbi. Podvezek je pre¬ širok. Rad bi kupil to broško. Podloga, obšivek. Skleda sala te. Steklenica, tasa (ča¬ šica). Vrč, kotel. Dva lonca juhe. Prinesi stol ! Miza, klop. Zrcalo. Čeber. Odeja, podzglavje, obrisača. Rjuha. Vžigalice. Šivanka, sukanec. Ključ. Kupi mi črnila, in papirja ! To pismo bom pisal s svinčnikom. Pečat. Pečatni vosek. Znamke. Rokodelci. Ali je gospod moj¬ ster doma? Prosil bi Vas, da bi mi popravili moj kovčeg. Moja žepna ura se je ustavila, nesite jo k urarju ! Črevljar, popravite moje črevlje do jutri! Igta, btizika (blizka). Owratnik. Gumbi. Podwesek je preschi- rok. Rad bi kupil to brosehko. Podlog, obschiwek. Sskleda ssalate. Sstekleniza, tassa (tschaschiza). Wrtsch, kotel. Dva lonza juhe. Prinessi sstol! Miša, klop. Srzalo. Čeber. Odeja, podsglawje, obrissatscha. Rjucha. Wschigalize. Schivranka, ssukanez. Kljutsch. Kupi mi tschrnila, pero in papirja. To pissmo bom pissal ss sswintschnikom. Petschat. Petschatni wossek. Snamke. Rokodelzi. Ali je gosspod mojs- ster doma ? Prossil bi Was, da bi mi poprawili moj kowtscheg. Moj a schepna ura sse je usstawila nessite jo k urarju ! Tschrewljar, popra- wite moje tschrew- lje do jutri ! — 32 — Wbmit beschaftigen Sie sich ? Ich bin ein Schmied. Sind Sie mit diesem Handwerke zufrie- den ? Schustergeselle. Lehrling. Unser Nachbar ist ein guter Schneider. Bis wann wird mein Rock fertig? Tiscbler, Miiller, Satt¬ ler. Schlosser, Klempner. War dein Vater ein Maler ? Zimmermann. Bestellen Sie mir einen fleiBigen Ta- pezierer ! Der Ktirsehner. Der Konditor. Der Brauer. Nennen Sie mir einen billigen Goldarbeiter! Der Eorster lebt im Walde. Gartner. Vergolder. Ich suohe einen Ma- schinisten. Dieser Buchdrucker hat ftinf Setzer in seiner Druckerei. Hausmobel. Ein- Kleiderkasten. Ein schones Bild. Das Bettgestell. Der Teppich. Der Stiefelknecht. Die Vorhange. Der Schreibtisch, Bucher. Die Lampe. Einreines Staubtuch. S čim se ukvarjate ? Jaz sem kovač. Ali ste zadovoljni s tem rokodelstvom 1 Grevljarski pomočnik Vajenec. Naš sosed je dober krojač. Dokedaj bo moja suknja narejena ? Mizar, mlinar, sedlar. Ključavničar, klepar. Ali je bil tvoj oče slikar ? Tesar. Naročite mi pridne¬ ga tapetnika ! Krznar, slaščičar. Pivovarnik. Imenujte mi zlatarja, ki dela po ceni. Gozdar živi v gozdu. Vrtnar. Pozlatar. Iščem strojnika. Ta tiskar ima pet črkostavcev v svoji tiskarni. Pohištvo. Omara (za obleko). Lepa podoba. Posteljišče. Preproga. Izuvalo (zajec). Zavese (zastori) Pisalna miza, knjige. Svetilka. Čista brisalka. Ss tschim sse uk¬ varjate ? Jaz ssem kowatsch. Ali sste sadowoljnl ss tem rokodels- stwom? Tschrewljarsski po- motschnik. ' Wajenez. Nasch ssossed je dober krojatsch. Dokedaj bo moja ssuknja najejena ? Misar, mlinar, ssed- lar. Kljutschavnitschar, klepar. Ali je bil twoj otsche sslikar ? Tessar. Narotschite mi prid¬ nega tapetnika ! Krsnar, sslaschtschi- tschar. Piwowarnik. Imenujte mi slat&rja, ki dela po ženi ! Gosdar schiwi w gosdu. Wrtnar. Poslatar. Ischtschem sstroj- nika. Ta tisskar ima pet tschrkosstawzew w swoji tisskarni. Pochischtwo. Omara (sa obleko). Lepa podoba. Posstel j ischtsche. Preproga. Iiuvalo (sajez). Savese (sasstori). Pisalna misa, knjige. Swetilka. Tschissta brissalka. — 33 — Der Ofen ist geheizt. Zange, Hammcr. Der Besen. Der Waschtisch. Peč se kuri. Klešče, kladivo. Metla. Umivalna mizica. Petsch sse kuri. Kleschtsche,kIadiwo. Metla. Umiwalna miši za. Die Wohnung. Stanovanje. Sstanowanje. Sind Sie die Haus- frau ? Haben Sie Zimmer zu vermieten ? Ja, mein Herr, ich habe mehrere. Wieviel vcrlangen Sie vvochentlich fiir dieses Zimmer ? Ich mochte eine moblierteWohnung. Dieses Zimmer ist noch nicht geraumt. Ich bin mit diesem Zimmer zufrieden. Werden Sie mir das Zimmer aufraumen lassen ? Lassen Sie meine Kleider und meine Schuhe putzen! Wecken Sie mich morgen friih um sechs Uhr ! Konnten Sie mir auch das Friih- stiick gebcn ? Das Sclilafzimmer. Das Speisezimmer. Das Wohnzimmer. Das Badezimmer. Licht. Die Heizung. Der Ofen. Das Bett. Die Matratze. Der Schrank. Der Lehnstuhl. Der Kleiderhaken. Iler -Leuchter, die .v!* Kerze. Die Bettdecke. e. 4 ’ / Ali ste Vi gospodi¬ nja ? Ali imate kaj sob oddati ? Da, gospod, imam jih nekaj. Koliko zahtevate na teden za to sobo ? Rad bi imel oprem¬ ljeno stanovanje. Ta soba še ni izpraz¬ njena. S to sobo sem zado¬ voljen. Ali mi boste dali sobo pospravljati ? Ukažite mojo obleko in moje črevlje osnažiti! Zbudite me jutri zjutraj ob šestih ! Ali bi mi lehko da¬ jali tudi zajutrek ? j Spalnica. Jedilnica. Stanovalnica. Kopalnica. Razsvetljava. Kurjava. Peč. Postelj. Žimnica (madrac). Omara. Naslanjač. Obešalnik. [ Svečnik, sveča. | Odeja. Ah sste Wi gosspo- dinja ? Ah imate kaj ssob oddati ? ; Da, gosspod, imam jich nčkaj. Koliko sachtewate na teden sa to ssobo? Rad bi imel oprem¬ ljeno sstanowanje. Ta ssoba sche ni is- prasnjena. S s to ssobo ssem sadowoljen. Ali mi bosste dali ssobo posspraiv- ljati ? Ukaschite mojo oblč- ko in moje tschrevvlje ossnaschiti! S budite me jutri sjutraj ob schess- tich! Ali bi mi lechko da¬ jali tudi sajutrek ? Sspalniza. Jedilni za. Sstanowalniza. Kopalniza. Ras-ssvetlja\va. Kurjawa. Petsch. Posstelj. Schimniza (madraz). Omara. Nasslanjatsch. Obeschalnik. Ssvretschnik, sswe- tscha. Odeja. Das Wetter. Was fiir ein Wetter ist heute ? Es ist schonesWetter. Das Wctter ist unbe- standig. Es wird bald regnen ? Die Sonne scheint heiB. Der Mond scheint. Es ist neblig. Es regnet. Der Donncr, der Blitz Der Hagel, der Schnee. Der Regen. Es wird Nacht. Die Sonne geht unter. Die Sonne geht auf. Das Wetter heitert sich vicder auf. Werden wir morgen schones Wetter ha- ben ? Es ist vindig. Es ist schlechtes Wetter. Die Zcit. Den wievielten ha- ben vir heute ? Den ersten Mai. An Wochentagen. An Feiertagen. Montag, Dienstag. Mittvoch, Donners- tag. Ereitag, Samstag. Sonntag. Wir sind im z\\ an- zigsten Jahrhundert. DerMonat,das Jahr. Die Woche. Janner, Februar. Marž, April, Mai, Ju- ni, Juli, August, Sep¬ tember, Oktober, No¬ vember, Dezember. — 34 — Vreme. Kakšno vreme pa je danes ? Lepo vreme je. Vreme je nestano¬ vitno. Kmalu bo dež. Solnce sije gorko (pripeka). Mesec sveti. Megleno je. Dež gre. Grom, blisk. Toča, sneg. Dež. Noči (mrači) se. (Noč se dela). Solnce zahaja. Solnce vzhaja. Vreme se zopet razjasni. Ali bomo imeli jutri lepo vreme ? Veter piše. Slabo vreme je. Čas. Katerega imamo da¬ nes ? Prvi maj. Ob delavnikih. Ob praznikih. Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja. Mi smo v dvajsetem stoletju. Mesec, leto. Teden. Januar,februar, marc april, maj, j unij, j ulij, avgust, september, oktober, november, december. Wreme. Kakschno vreme pa je daness ? Lepo wreme je. Wreme je nesstano- witno. Kmalu bo desch. Ssolnze ssije gorko (pripeka). Messez ssweti. Megleno je. Desch gre. Grom, blissk. Totscha, ssneg. Desch. Notschi (mratschi) sse,(Notsch sse dela.) Ssolnze sachaja. Ssolnze wshaja. Wreme sf e sopet rasjassni. Ah bomo imeli jutri lepo wreme ? Weter pische. Sslabo wreme je. Tschass. Katerega imamo da¬ nes? Prwi maj. Ob delawnikich. Ob prasnikich. Ponedeljek, torek, ssreda, tschetftek, petek, ssobota, nedelja. Mi ssmo v? dwaj- ssetem sstoletju. Messez, leto. Teden. Januar, februar, marž, april, maj, junij, julij, awgusst, sseptember, okto¬ ber, november, de¬ zember. der siebente, der achte, der neunte, der zehnte. Erstens, Zweitens, Der dreiunddreiBig- ste. Zweimal. Einfach. Doppelt, dreifach. | Vierfach. Zehnfach. Ein halb, ein Drittel. Drei Viertel. Die Halfte. sedmi, osmi, deveti, deseti. Prvič. Drugič. Triintrideseti. Dvakrat. Enostaven. Dvojen, trojen. Četveren. Deseteren. Pol, tretjina. Tri-četrtine (četrti) Polovica. ssedmi, ossmi, deweti, desseti. Prwitsch. Drugitsch. Triintridesseti. Dwakrat. Enosstavven. Dwojen, trojen. Tschetweren. Desseteren. Pol, tretjina. Tritschetrtine (tsche- trti). PoloTviza. 35 — Wasche. Hier ist rneine gc- brauchte Wasclie, ich bitte, sie sofort zu waschen. j Hier ist der Wasche- zettel. Drei Oberhemden. Ein Nachthemd. \ r Sechs Kragen. Sechs Paar Man- sehetten. Unterhosen. Ein Dutzend Sack- tiicher. Z\vei Untcrrocke. Die Unterjacke. Prauenhemden. Werden Sie auch die Wasche ausbessern? Meine Socken sind zerrissen. Striimpfe stopfen. Ich mochte die Wasche moglichst bald haben. Es fehlt ein Taschen- tuch. Sind Sie die Wa- scherin ? Vergessen Sie ja nicht, die Heniden schon zu biigeln. Ich habe die reino Wasche gebracht. Ist sie auch gebiigelt? Hier ist eine Schiirze, welche nicht mir gehort. Wann werden Sie mir die Wasche zuriickbringen? Was bekommen Sie? Ihre Rechnung ist zu hoch. Perilo. Tukaj je moje rab¬ ljeno perilo ; prosim, operite ga takoj. Tukaj je perilni listek. Tri (vrhnje) srajce. Ena ponočna srajca. Šest ovratnikov. Šest rarov manšet. Gate. Ducat robcev. Dvoje spodnjih kril. Spodnja jopica. Ženske srajce. Ali boste perilo tudi zalivali ? Moje nogovice so raztrgane. Krpati (Zašivati) no¬ govice. Rad bi dobil perilo čim preje. Enega robca manjka. Ali ste Vi perica ? Le ne pozabite srajce lepo zlikati ! Prinesla sem čisto perilo. Ali je tudi zlikano ? Tukaj je predpasnik, ki ni moj. Kdaj mi prinesete perilo nazaj ? Koliko dobite ? Vaš račun je pre- Perilo. Tukaj je moje rab¬ ljeno perilo; pro- ssim, operite ga takoj. Tukaj je perilni listek. Tri [wrchnje] ssrajze. Ena ponotschna ssrajza. Schesst owratnikow. Schesst parow man- schet. Gate. Duzat robzew. Dw6je sspodnjih kril. Sspodnja jopi za. Schensske ssrajze. Ali bosste perilo tudi saschnvali ? Moje nogorvize sso rastrgane. Krpati (Saschnvati) nogovvize. Rad bi dobil perilo tschim preje. Enega robza manjka. Ali sste Wi periza ? Le ne posabite ssrajze lepo slikati! Prinessla srem tschissto perilo. Ali je tudi slikano? Tukaj je predpass- nik, ki ni moj. Kdaj mi priness te perilo nasaj ? Koliko dobite ? Wasch ratschun je prervissok. Die vier Jahreszeiten. Friihling, Sommer, Herbst, VVinter. Wieviel Uhr ist es ? Drei Viertel auf drei. Ein Viertel nach vier. Es ist 12 Uhr mittags. Es ist 12 Uhr nachts. Es ist zu spat. Kommen Sie iiber- morgen. Gestern abends. Heute Nacht. Gestern Nachmittag. Vorgestern. Heute abends. Seit vierzehn Tagen. Nachmittags. Ich ervrarte Sie morgen friih. Zahlen. Eins, zwei, drei, vier, fiinf, sechs, sieben, acht, neun, zehn, zwolf, zvranzig, einundzwanzig, dreiBig, vierzig, fiinfzig, sechzig, siebzig, achtzig, i i neunzig, hundert, zweihundert, tausend, eine Million. Ein tausend acht- hundert fiinf und dreiBig. X)er erste, der zweite, der dritte, der vierte, der funfte, der sechste, — 36 — Četvero letnih časov. Spomlad, poletje. Jesen, zima. Koliko je ura ? Tri četrti na tri. En četrt na pet. Ura je poldne. Ura je polnoči. Prekasno je. Pridite pojutrišnjem. Sinoči. Nocoj. Včeraj popoludne. Pred včeraj šn j im. Drevi (Nocoj). Štirinajst dni sem. Popoludne. Pričakujem Vas jutri zjutraj. Števila. Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, dvanajst, dvajset, eden in dvajset. Trideset, štirideset, petdeset, šestdeset, sedemdeset, osem¬ deset, devetdeset, sto. Dvesto, tisoč, miljon. Tisoč osemsto pet in trideset. Prvi, drugi, tretji, četrti, peti, šesti, Tsehetvvčro Ičtnich tschassow. Sspomlad, poletje. Jessen, sima. Koliko je ura ? Tri tschetrti na tri. En tschetrt na pet Ura je poldne. Ura je polnotchi. Prekassno je. Pridite pojutrisch- njem. Ssinotschi. Nozoj. Wtscheraj popolud¬ ne. Predwtschera j sch- njirn. Drevvi (Nozoj). Schtirinajsst dni ssem. Popoludne. Pritschakujem Wass jutri s j utra j. Selite wila. Ena, dwe, tri, schtiri, pet, schesst, ssedem, ossem, dewet, desset, d vrana j st, dvrajsset, eden in dvrajsset. Tridesset, schtiride- sset, petdesset, Schest- desset, ssedemdesset, osser desset, devretdesset, ssto. Dvressto, tissotsch, miljon. Tissotsch ossemssto pet in tridesset. Prwi, drugi, tretji, tschetrti, peti, schessti, I Hnhaltsverzeichnis Seite Ausspracbe der slovenischen Buchstaben. 1 Allgemeine Redewendungen . 3 BegruBungen . 4 Die Babn. 6 Die Reise und Verzollung. 7 Gepacktrager. 8 Hotel. 8 Speisen und Getranke . 10 Kaffeehaus . 13 StraBenbalm. 14 Fiaker . 15 Die Stadt. 16 Geld und Geldwechsler. 18 Barbier. 18 Im Laden . 19 Der Buchbandler und Zeitungsverkaufer . 20 Der Arzt . 20 Der Apotkeker. 22 Die Post . 22 Telegraf und Telephon. 23 Theater und Variete. 23 Ausfliige . 24 Landaufenthalt . 25 Auf dem Wege. 28 Meer und Seereise . 29 Gebrauchsgegenstande . 30 Die Handwerker. 31 Hausmobel . 32 Die Wohnung . 33 Das Wetter . • 94 Die Zeit. 34 Die Wasche. 95 Die vier Jabreszeiten. 36 Die Zablen. 97 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000209221 - ; ■ Bis heute gelangten zur Ausgabe: fiip Deutsche: Schnell Italienisch um Italienisch zu er- lernen; fiip Slovenen: Hitro nemški um Deutsch zu erlernen, Hitro laški um Italienisch zu erlernen; fiip Italienep: Presto tedešco um Deutsch zu erlernen, Presto sloveno um Slovenisch zu erlernen. j ,Die Sammlung wird fortgesetzt. j s —r ... • Ferner erschien: | Hassek: Italienische Grammatik K 2.— „ Esercizi di versione . „ 2.40 | fiir Deutsche zur Erlernung der italienischen Sprache. Regole d’ ortografia italiana —.50 h