Primeri dobre prakse za srednjo šolo Tina Štupar POLETJE 1991 »NA KMETIH«: ODMEVI SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE V ČASOPISU KMEČKI GLAS V LUČI AKTUALNIH DOGODKOV, KMETOVANJA IN AGRARNE POLITIKE TER UPORABA ČASOPISA PRI POUKU ZGODOVINE V SREDNJI ŠOLI UVOD »Med zgodovinarji kroži že kot šala. Odgovor na vprašanje namreč, zakaj je laže in manj problematično raziskovati (in poučevati, op. avt.) na primer srednji vek kot pa novejšo, nam bližjo preteklost. Akterji, zlasti tisti iz srednjega veka, namreč zgodovinarja ne morejo več popravljati, demantirati ali pa mu kar koli očitati, medtem ko akterji iz bližnje preteklosti zgodovinarja s kritiko, pripombami in nestrinjanji dosežejo že kar prek mobilnega telefona.«1 Zato se v tem članku namenoma osredotočamo na poučevanje sodobne zgodovine v povezavi z metodo uporabe pisnih virov pri pouku zgodovine. Pisni viri so za raziskovalca življenjskega pomena, saj se na njih opira ne glede na to, ali raziskuje srednji vek ali novejšo zgodovino. Vire učitelj pojmuje drugače, kot bi jih raziskovalec, saj skušamo z njimi doseči drugačne cilje. Kako lahko učitelj v učno uro vplete metodo dela s pisnimi viri, natančneje s časopisnimi članki? Na kaj mora biti pozoren? Kaj lahko sprašuje vir? Na vsa ta vprašanja bomo skušali odgovoriti na primeru dela s članki iz slovenskega tednika Kmečki glas. Cilj bo spoznati poročanje tega medija o aktualnih političnih dogodkih kot tudi o pričakovanjih glede položaja slovenskega kmeta v samostojni državi. Učitelj bo uporabo časopisa izkoristil za ponavljanje snovi. 1 Pesek, R. (2007). Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana: Nova revija, str. 11. 2 Karba, P. (2005). Zgodovina v šoli v 21. stoletju - vse življenje uporabna popotnica. Vodnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 53. 3 Potočnik, D. (2013). Viri in pouk zgodovine. Maribor: Mednarodna založba za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, str. 29. 4 Potočnik, D. (2009). Zgodovina, učiteljica življenja. Maribor: Založba Pivec, str. 106. METODA UPORABE PISNIH VIROV PRI POUKU ZGODOVINE S POUDARKOM NA UPORABI ČASOPISOV »Sodobna didaktika poudarja, naj bo težišče učnega dela in učnih aktivnosti na učencu, praksa pri zgodovinskem pouku pa kaže, da lahko med aktivne metode uvrstimo tudi metodo dela z zgodovinskim besedilom.«2 Pisne vire po 19. stoletju delimo na dokumentarne in pripovedne. Med slednje sodijo biografije, zgodovinski epi, anali itd., h dokumentarnim pa prištevamo različne listine, akte, časopise, matične knjige.3 Pri pouku lahko uporabimo najrazličnejše pisne vire - kronike, poročila, spominska pričevanja, časopisne članke, statistične preglede, literarna besedila -, »ki bodo s svojo sugestivnostjo in bogastvom umetniškega izraza zelo pritegnili učence, obogatili njihove predstave o določenih zgodovinskih razmerah ter motivirali življenjsko in konkretno razmišljanje učencev. Zato ni potrebno učitelju imeti preveč didaktičnih pomislekov glede vključevanja takšnih del v pouk.«4 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 71 Poletje 1991 »na kmetih«: Odmevi slovenske osamosvojitve v časopisu Kmečki glas v luči aktualnih dogodkov, kmetovanja in agrarne politike ter uporaba časopisa pri pouku zgodovine v srednji šoli NAPOTKI ZA DELO Z BESEDILI Potočnik poudarja zlasti pravilen izbor samega gradiva, kajti treba je izbrati tiste odlomke ali dele besedila, ki so metodično uporabni. Prednost uporabe pisnih virov vidi v tem, da učitelja spodbuja k ustvarjanju take učne ure, pri kateri so učenci čim bolj samostojni. V preteklosti so bile pogosto v uporabi zgodovinske čitanke.5 Zgodovinski pisni vir, tako Karba, mora biti učencem razumljiv, hkrati pa mora upoštevati tudi didaktične dejavnike in tako biti usklajen z učnimi cilji in načeli, ki jih skušamo doseči, ter razvojno stopnjo.6 Preveč zahtevna besedila učence odvračajo, premalo zahtevna pa jih dolgočasijo. Če želi učitelj spodbuditi kritično presojo besedil, mora izbrati tako gradivo, ki izraža nasprotujoča si stališča. Učitelju lahko priprava učne ure vzame več časa, vendar ta metoda prinaša kakovostnejše znanje učencev in tudi večje zanimanje za družbene probleme.7 Trškanova navaja dva načina uporabe metode dela z besedili. Pri prvem načinu se učenci osredotočajo na samo vsebino, torej podatke iz virov. Učenci najprej vir preberejo, ga obnovijo, obnovijo vsebino, poskušajo izluščiti bistvo, posplošujejo, konkretizirajo, sin-tetizirajo. Pri drugem načinu analizirajo avtorja in ugotavljajo, kdo je, kako je dobil svoje informacije, ali je morda pristranski, ali je pisal na temelju primarnih virov (pisnih, ustnih, materialnih).8 Potočnik predlaga različne možnosti uporabe zgodovinskih pisnih virov. Prednost daje najprej individualnemu delu učencev, šele po nekaj uspešno izvedenih učnih urah s to učno metodo pa naj jo učitelj začne izvajati s skupinsko obliko dela, ki je metodično zahtevnejša, od učitelja pa zahteva tudi večjo stopnjo organizacije. Možnosti individualnega dela so: a) vsi učenci v razredu dobijo enak zgodovinski vir, a različne naloge; b) učenci dobijo različne zgodovinske vire, ki so tematsko povezani, in se ukvarjajo z istim problemom, vsebino. Vsako individualno ali skupinsko delo se obvezno zaključi še s poročanjem o ugoto-vitvah.9 Pri delu s pisnimi viri, zlasti s časopisi oziroma časopisnimi članki, je nujno učencem postaviti vprašanja. Tiskani mediji so bili že od nekdaj (očitno ali prikrito) pristranski, strankarsko naravnani, zato je treba najprej odgovoriti na vprašanja o sami pristranskosti in objektivnosti podajanja informacij. Danijela Trškan med drugim povzema tudi ta vprašanja: • Katera politična stranka je izdajala ta časopis? • Kateri dogodek opisuje? • Kako opisuje dogodek? • Kateri so podatki, ki jih časopis navaja? • Ali časopis izhaja dnevno, tedensko, mesečno? • Ali je to informativni časopis ali vsebuje osebna stališča? • Kdo so glavni bralci? • Na kateri strani je objavljen dogodek? • Koliko prostora zavzema? • Ali ima fotografije, karikature? • Ali besedišče razkriva kakšno ideologijo? • Ali je ton nevtralen, neoseben, angažiran, ironičen ali čustven? • Ali je sporočilo dogodka popolno? • Katere so jasne trditve, katere so dvoumne?10 5 Prav tam. 6 Karba, P. (2005). Zgodovina v šoli v 21. stoletju - vse življenje uporabna popotnica. Vodnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 53. 7 Homerova, M. (2009). Metody pro vyuku prace s textem ve společenskovednich predmetech. Učitelske noviny . 8 Trškan, D. (2000). Metoda dela z besedili pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v šoli, letnik IX, številka 3-4, str. 3. 9 Potočnik, D. (2009). Zgodovina, učiteljica življenja. Ljubljana. Maribor: Založba Pivec, str. 107. 10 Trškan, D. (2000). Metoda dela z besedili pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v šoli, letnik IX, številka 3-4, str. 4. 50 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Primeri dobre prakse za srednjo šolo Švec in Manak navajata naslednje cilje, ki naj bi jih učenec dosegel z branjem besedila: • iz besedila izluščiti glavne informacije in ideje, • med njimi prepoznati odnose, • jih soodvisno razporediti, • njegovo vsebino razumljivo predstaviti, • oblikovati lastno stališče do problema, • k besedilu dodati svoje komentarje.11 Pomembno je, da znajo učenci poiskati tudi skrita sporočila, npr. v propagandnih gradivih.12 Pri predmetu zgodovina je nujno, da učenci poznajo zgodovinske okoliščine; njihovo poznavanje je prvi pogoj za kakovostno delo z besedili. Če učenci ne poznajo širšega konteksta, metoda dela z besedili nima nanje nobenega pozitivnega vpliva. Znanje je prvi pogoj za pravilno interpretacijo zgodovinskega besedila.13 Časopisi, tako iz preteklosti kot tudi zelo sveži, so izvrstno učilo pri pouku zgodovine, kajti vsaka stran je napolnjena z zgodbami iz preteklosti, s pričevalci, utrinki iz socialne zgodovine in tako nudi neizčrpen vir za diskusijo v razredu.14 Založniki so se, denimo, združili v projektu NIE (Newspapers in Education - Časopisi v izobraževanju), s katerim želijo spodbujati uporabo časopisnih člankov pri pouku. NIE je mednarodni program, s katerim želijo spodbujati pismenost tako, da učitelji pri pouku uporabljajo časopise. Učenci se tako učijo matematiko, zgodovino, jezik, naravoslovje, družboslovje, državljansko vzgojo in etiko.15 Za delo s časopisom ali s časopisnimi članki veljajo vsi napotki, ki veljajo za besedila na splošno, poleg tega pa seveda upoštevamo tudi napotke za delo s slikovnim gradivom, saj je mnogo člankov opremljenih s fotografijami, ki so prav tako zanimiv in privlačen vir. 11 Manak, J. (2003).Vyukove metody. Brno: Paido, str. 219. 12 Homerova, M. (2009). Metody pro vyuku prace s textem ve společenskovednich predmetech. Učitelske noviny. 13 Prav tam. 14 Historic Newspapers in Education. http://www.historic-newspapers. co.uk/info/teaching-history-resources/ (dostop: 21. 9. 2014). 15 Newspapers in Education. http:// www.nwitimes.com/app/nie/ (dostop: 21. 9. 2014). 16 Naših 60 let skupaj z vami. Brezplačna priloga tednika Kmečki glas. (2003). Ljubljana: Založba Kmečki glas, str. 6-15. ČASOPIS KMEČKI GLAS Časopis Kmečki glas je začel izhajati v medvojnem času, in sicer na pobudo vodstva Osvobodilne fronte; namen je bil političen, saj naj bi z izdajanjem lista za kmetovalce ideje fronte povezali tudi s kmečkim zaledjem. 1. junija 1943 je Vlado Kozak v Kočevskem rogu izdal prvo številko Kmečkega glasa, v katerem se je pisalo ne samo o kmetijskih temah, pač pa tudi o političnem dogajanju in o združevanju jugoslovanskih narodov. Že naslednje leto pa so kljub temu zaplenili prvo številko drugega letnika, in sicer na ukaz Borisa Kidriča, kajti v časopisu naj ne bi pisali v korist Tatarov, sicer jugoslovanskih zaveznikov. Tako vidimo, da je bil časopis kritičen že v svojih začetkih. V nadaljevanju so morali celo ukiniti prilogo Umni kmetovalec, ki je vsebovala strokovne nasvete s področja kmetijstva, češ da s tem časopis podpira zasebne kmete. Spet so uvajali več politično-vzgojnih tem o poljedelstvu in zadružništvu v novi Jugoslaviji. Konec 50. in v začetku 60. let pa je prihajalo vse več pritožb glede politične naravnanosti vsebine s strani bralcev, pa tudi sami uredniki so bili v precepu med socialistično politično ideologijo in med pisanjem za kmeta, strokovnimi nasveti in koristnimi informacijami brez političnih namenov. V 70. letih se je spet pojavil val člankov s socialistično vsebino, povezanih s partijo, v začetku 80. let pa so časopis tudi strogo nadzirali, čemur so se novinarji upirali in se borili za svobodno poročanje. Že malo pred osamosvojitvijo in po njej pa se je časopis dokončno otresel spon bivše politične oblasti.16 OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE PRI POUKU ZGODOVINE Osamosvajanje Slovenije je proces, ki se je začenjal v zametkih že takoj po drugi svetovni vojni. Prišlo je namreč do delitve med zagovorniki centralizma in tistimi, ki so zagovarjali federalistično ureditev. Seveda takrat politiki niso imeli v mislih samostojne, demokratične Slovenije, pač pa so se zavzemali le za boljši položaj v okviru Jugoslavije. Po smrti Josipa Broza - Tita leta 1980 pa so se razmere začele zaostrovati, a kljub temu še ni 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 71 Poletje 1991 »na kmetih«: Odmevi slovenske osamosvojitve v časopisu Kmečki glas v luči aktualnih dogodkov, kmetovanja in agrarne politike ter uporaba časopisa pri pouku zgodovine v srednji šoli prišlo do očitnejših pobud, saj je bila Slovenija v precepu med velikim vložkom, ki ga je dala skupni državi, in med varnostjo ter zaščito, ki ji jo je ta nudila. Prav tako ni bil zanemarljiv gospodarski vidik, saj je skupna država zagotavljala velik trg. Po prvi jasno izraženi pobudi o neodvisnosti v 57. številki Nove revije, ki jo je oblikoval krog intelektualcev, in po procesu proti četverici so se v družbi začele širiti zahteve po demokraciji in proti centralizmu. Tone Pavček je 8. maja 1989 prebral Majniško deklaracijo, prav tako je bil izdan alternativni progam Temeljna listina Slovenije 1989, ki je izražal podobne ideje. Zaradi nesoglasij je razpadla Zveza komunistov Jugoslavije. Oblikovana je bila slovenska skupščina, v kateri so sprejeli Deklaracijo o suverenosti RS. 23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit, na katerem se je 88,5 % vseh volilnih udeležencev opredelilo za samostojnost in suverenost Slovenije.17 25. junija 1991 so bili sprejeti Temeljna ustavna listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, s katero se je Republika Slovenija konstituirala kot samostojna država, Deklaracija o neodvisnosti in še nekaj zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela precej pristojnosti na različnih področjih. Istega dne se je začela seja Zveznega izvršnega sveta, kjer so naslednji dan, 26. junija 1991, sprejeli sklep, da bo prevzel vse naloge v zvezi s prehodi državne meje. Zvezna vlada je prepovedala postavljanje mejnih prehodov znotraj SFRJ, prav tako pa je bilo treba odstraniti vse že postavljene prehode. Na podlagi teh sklepov je JLA začela napad na Slovenijo.18 Prišlo je do vojaških spopadov med JLA in Teritorialno obrambo ter slovensko policijo, takratno milico. Posredovanje s silo je bilo neizogibno tudi zato, ker niti vodstvo SFRJ niti vrh JLA nista imela opredeljenega stališča do odcepitve niti izdelanega koncepta preprečitve le-te; zato so vedeli le, da do sprememb v sestavi SFRJ ne sme priti. Cilj slovenske strani je bil jasen, torej ohraniti državno samostojnost in ozemlje. Namen vojaškega posredovanja SFRJ pa je bil le zasesti mejne prehode ter izolirati Slovenijo pred zunanjim svetom.19 7. julija 1991 je na Brionih prišlo do pogajanj med SFRJ, Hrvaško, Srbijo in Slovenijo. Po dolgotrajnih pogajanjih so sprejeli Brionsko deklaracijo, s čimer so narodi SFRJ dobili avtonomijo in možnost lastnega odločanja, prepovedali so nasilje in enostranske ukrepe. Izpustiti so morali tudi vojne ujetnike.20 Med desetdnevno vojno je bilo na strani JLA 163 ranjenih in 39 mrtvih, na slovenski strani pa med civilisti 38 ranjenih in 5 mrtvih, med miličniki 22 ranjenih, 4 mrtvi ter med teritorialci 89 ranjenih, 4 mrtvi.21 23. decembra 1991 je bila sprejeta slovenska ustava, s čimer je bila Slovenija opredeljena kot demokratična republika ter kot pravna in socialna država, v kateri ima oblast ljudstvo. Vsebuje tudi zapisane temeljne človekove pravice in svoboščine ter delitev oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno.22 Poznavanje slovenske sodobne zgodovine, zlasti tiste v devetdesetih letih, je pri otrocih in mladih po koncu šolanja slabo. Vzrok tega je vsekakor v tem, da preprosto zmanjka časa za obravnavo teme. To je tudi čas nesoglasij, razdorov v politiki, ko se je prenehala prevlada ene politične stranke in se je začelo obdobje pluralizacije.23 PRIMER UPORABE ČASOPISA PRI POUKU ZGODOVINE - UPORABA ČLANKOV IZ KMEČKEGA GLASA PRI UČNI URI Ker je uporaba časopisa oziroma pisnih virov najbolj učinkovita šele takrat, ko so učenci že seznanjeni z zgodovinskimi dejstvi, bomo v nadaljevanju predstavili možnost uporabe časopisnih člankov pri ponavljanju snovi, zlasti po obravnavi teme Osamosvojitev Slovenije oziroma širše teme Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju. Predlog dela s časopisom je primeren tako za gimnazijske programe kot tudi za srednje strokovno izobraževanje. V tej uri bo učitelj z dijaki s pomočjo obravnave člankov ponovil nekatere vidike osamosvajanja, pričakovanj ob njem ter posledic, zlasti tistih na gospodarskem področju. Predlagano učno pripravo lahko izvedemo tudi kot pripravo na preverjanje znanja. 17 Slovenska zgodovina v besedi in sliki. (2003) Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, str. 201-225. 18 Marolt, J. et al. (1998). Slovenci skozi čas. Kronika slovenske zgodovine. Ljubljana: Založba Mihelač, str. 503-509. 19 Osamosvojitev Slovenije. Priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol. (2008). Ljubljana: Zavod za šolstvo RS, str. 111-121. 20 Prav tam, str. 141. 21 Marolt, J. et al. (1998). Slovenci skozi čas. Kronika slovenske zgodovine. Ljubljana: Založba Mihelač, str. 510-511. 22 Prav tam, str. 511. 23 Osamosvojitev Slovenije. Priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol. (2008). Ljubljana: Zavod za šolstvo RS, str. 6-7. 50 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Primeri dobre prakse za srednjo šolo UVODNA MOTIVACIJA ČAS UČITELJ DIJAK (5 MINUT) Učitelj s seboj prinese v razred časopis Kmečki glas (novejšo izdajo ter starejšo izdajo, po možnosti iz leta 1991). Pokaže tudi nekaj slik naslovnic takoj ob začetkih izhajanja časopisa. Vpraša jih: • Ali je ta časopis tudi zgodovinski vir? • Katere podatke, menite, lahko najdemo v njem? • Od kod so avtorji črpali podatke za pisanje svojih prispevkov? Učenci odgovarjajo na vprašanja in sodelujejo v pogovoru o pomenu časopisa kot zelo uporabnega zgodovinskega vira. Učitelj s seboj v razred prinese nekaj izvodov časopisa, če ima možnost, tudi nekaj številk iz leta 1991. S tem pri učencih vzbudi zanimanje in jih pritegne k prebiranju časopisa. Prek pogovora ugotovijo, da so časopisi odlični zgodovinski viri in pričevalci o življenju v preteklosti, saj predstavljajo odsev življenja določenega časa. Učitelj se z dijaki pogovarja tudi o tem, od kod so avtorji prispevkov črpali podatke, sploh v preteklosti, ko še ni bilo interneta. Tu se dijaki zavedo tudi pomembnosti tiskane besede v preteklosti, ki je bila glavni in najbolj trajen prenosnik informacij. I VIK Prva naslovnica Kmečkega glasa iz leta 1943. (Vir: Naših 60 let skupaj z vami. Brezplačna priloga tednika Kmečki glas. (2003). Ljubljana: Založba Kmečki glas, str. 7).) 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 71 Poletje 1991 »na kmetih«: Odmevi slovenske osamosvojitve v časopisu Kmečki glas v luči aktualnih dogodkov, kmetovanja in agrarne politike ter uporaba časopisa pri pouku zgodovine v srednji šoli Naslovnica sodobnega Kmečkega glasa, avgust 2014. (Vir: Kmečki glas. Facebook. Dostopno na: https://www.facebook. com/442716742529652/photos/pb. 442716742529652.2207520000. 1413815977./522572774544048/?type= l&theater (dostop: 11.10. 2014).) OSREDNJI DEL ČAS UČITELJ DIJAK 20 MINUT Učitelj na kratko predstavi zgodovino časopisa Kmečki glas in okoliščine njegovega nastanka ter izhajanja skozi čas. Pove, da bodo dijaki to učno uro prebirali članke iz časa slovenske osamosvojitvene vojne. Učenci poslušajo. Učence pozove, da se razdelijo v 5 skupin. Vsaka skupina bo dobila svoj članek z vprašanji, na katera bodo morali odgovoriti, hkrati pa si lahko pomagajo z učbenikom za zgodovino. Učenci se razdelijo v skupine in začnejo z delom. 5 MINUT Ko učenci odgovorijo na vprašanja, jih učitelj pozove k poročanju povzetkov. Poročevalci predstavijo povzetke člankov. Učitelj na tablo zapisuje ključne besede člankov. Pozove učence, naj članke poskušajo kronološko ustrezno razvrstiti. Poleg ključnih besed/povzetka napiše vrstni red člankov od najstarejšega do najmlajšega. Učenci dajejo predloge in utemeljujejo vrstni red člankov. 10 MINUT Učitelj nato povabi prvo skupino, da začne s poročanjem. Temu sledijo poročanja preostalih skupin, pri čemer odgovorijo na vsa vprašanja na delovnih listih. Predstavijo odgovore na vprašanja. Učitelj razdeli učencem 5 različnih (kronološko nepravilno razvrščenih) člankov z vprašanji. 50 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Primeri dobre prakse za srednjo šolo DELOVNI LIST 1. DA BO ZADRUGA SPET KMETOVA Preberite članek in odgovorite na vprašanja. Da bo zadruga spet kmetova. V: Kmečki glas, 24. julij 1991, št. 30, leto XLVIII, str. i. Povzemite vsebino članka. 2. Kaj prikazuje slikovno gradivo? Zakaj je avtor članka vključil tudi fotografijo? 3. Katere tri poklice oz. generacije članek predstavlja? Kakšna so njihova pričakovanja ob osamosvojitvi? 4. Kakšna je razlika med zadrugami v starem in v novem sistemu? Ali poznamo zadruge tudi danes? Za katera področja dela? 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 71 2. Izvršni svet sprejel tri temeljne zakone: PRIVATIZACIJA, DENACIONALIZACIJA, ZADRUGE Preberite članek in rešite naloge. Poletje 1991 »na kmetih«: Odmevi slovenske osamosvojitve v časopisu Kmečki glas v luči aktualnih dogodkov, kmetovanja in agrarne politike ter uporaba časopisa pri pouku zgodovine v srednji šoli O zakonih o lastninskem prcubliku-lanju podjetij (priviliuci|i), o dciu-i'ionahueiii in a zadrugah razpravljam® it tako dolgo, da je republiki vladi minuli teden uspelo oblikovati »M Iti predloge. O (cm bodo kajpak prav kmalu govoriti tudi v skupščini, kjer j-c kljub temu, da M) bili vsi trije zakoni z javno razpravo, pripombami, predlogi in zahtevami «premenjeni tudi do treh četrtin, it pričakovati precej razprave, Minister za pravosodje in upravo RAJKO P1R-NAT meni, da vsaj i iikonnm o denacionalizaciji ne bo nihče zadovu-I »en (in najmanj predlagatelji, kar glede na sprememb« »ploh m nič čudnega), da pa je treba občutljive pravne operacij«, kar lastništvo nedvomno jc, opravljali % skalpelom in ne s «kim - kar pomeni zapletene in dolgotrajne postopke ob kar največjem spoštovanju pravnega reda in pravne vinmli. PrtT»ti*aclJa Zdajinji predlog je pravzaprav pripravljen na povsem novih temeljih, Bistvo zakona je delitev podjciil na velika, srednja in mala, od tega pa je odvisen tudi način obravnave. Varovali naj bi m tere* podjetništva m proizvodnjo, hkrati pa btli kar se da pravični pn vračanju lastnikom. Velika podjetja Qt več kot petsto zaposlenimi" se bodo morala preoblikovati v delniške družbe (pri čemer bodo delničarji vu Slovenci, državne lastnine ne bo več) v 60 dneh po izidu /akMa, srednja m mala po djetja (vcf oziroma manj kot 125 zapo- slenih) pa v enem letu, V petih letih pa naj bi na osrednji republiški sklad a razvoj prenesli od 30 do 50 odstotkov delnic» izdanih a obstoječi družbeni kapital, druge pa prodali svojim delavcem (30 odstotkov) m drugim interesentom. Rcpgbliiki Sklad M razvoj bo izročil 15 odstotkov delnic od vsakega podjetja slovenskemu odškodninskemu skladu, 20 odstotkov pokojninskim skladom. 35 odstotkov vrednosti vseh zbranih delnic pa novo nastalim investicijskim družbam. DanaclonaHaaciJa Vzetj je lahko, vrniti pa dokaj težje, zlasti če so zadeve v lasti kogarkoli, ki se k 5. ]