Iz Jugoslavije. Denarne podpore Učiteljske tiskarne kuUurnim društvom. Učiteljska tiskarna je dala od čistega dobička: Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta 40.000 K, Učitelj'ske_nu domu v Mariboru 40.0U0 K, U. J. U. poverieništvu v Ljubljani 40.000 kron. Učiteljskemu zdraviliškemu domu v Rogaški Slatini 40.000 K. Starostneinu podpornemu fondu 40.000 K, Sokolskcmu Savezu 12.000 K. Ciril-Metodovi družbi 12.000 K, Pedagoškemu seminaru v Ljubljani 12.000 K. Visokošolcem v inozemstvu 12.000 K, raznim dobrodetoim in kulturnim društvom 12.000 K. — Jugoslovanski Matici daje stalno ooirodbeno pripadaioče ji odstotke od prodanih zvezkov. -Podoirajte ta naš zavod. saj podpiirate s tem sebe: kupuite zvezke le pri njem iti Driporočaite zavod oovsod in ob vsaki Driliki. — Okrajjna učiteliska društva opozarjamo da je do izpremembah v poslovniku voliti v bodoče za .ookrajinsko skupščino na vsakih 50 članov do enega delesrata in ne samo enega dele^ata od vsakega društva kakor dosedaj. Za državno učitelfsko skupščino je voliti pa samo eneira deleerata. Opozariamo na tozadevne ortranizačne štatute. ki jih vsebuje 1. zvezek »Stanovsko-strokovne knjižnice« ki iih imajo nredsedniki okrajmh učiteljskih drustev za vse člane na razpolago. — Okrajna učheljska konferenca za brežiški in sevniški šolski okraj se vrši dne 9. junija t. 1. v Brežicah. Dne 11. novembra pr 1. je zahtevalo brežiško-sevniško učiteljstvo potom resolucije sklicanje uradne konference tudi za slučaj. da se učiteljstvu ne nakažejo konferenčne dijete kajti osem let že ni bilo uradnega zborovanja navzlic temu. *da se je s preobratom nasrromadilo ogromno snovi ki čaka strokovnesra obravnavania. Vestno in idealno učiteljstvo oa tudi skrbi nazadovanie našega šolstva oroDadanie narodne morale in ooiemanie domorodnega čustvovania in udejstvovanja: zato namerava moe.očno povzdigrati svoj crlas v obrambo narodne šole oričakuje pa tudi od merodainih činiteljev. da bodo upoštevali migljaie in nasvete kulturnih niioniriev terr se oo možnosti osebno udeležili zborovanja. S kako resnostjo in .preudarnostjo pripravlja stalni konferenčni odboir to Iskupščino narodnega učiteljstva, kako idealni možje vodiio vse to delo. kaže spored, s katerim se vabi učiteljstvo iia konferenco in v katerem se mu veleva: »Castna dolžnost vsakega učitelja in vsake učiteljice je, da se udeleži konference in izdela prvo konferenčno \'prašanje!« ki se sdasi: »Kako vzbujaj in širi učitelj jugoslovensko d r ž a v n o m i s e 1 v š o 1 i i n m e d narodom?« Referenti: Bretrant Zmago. Minka Gajškova in Jerše Jože. Poleg teira so še na sporedu dve vprašanii in sicer: P o d r o b n i u č n 'i načrt z a z e m 1 j e p i s j e Referenti • 'Knapič Janko st. Totminc Blaž in Eržen Anton. P o drobni učni načrt za zgodov i n o. Referenti: Jamšek Franc, Gajšek Simon in Drnovšek Fran. Vse učiteljstvo obeh okrajev je z redkimi izietnami že orijavilo svojo udeležbo. oa tudi iz kozjanskega okraja so se naoovedali mili gostie ki bodo najsironejše pozdravljeni v naši sredi. To delovamje p-osavskeea učiteljstva dokazuje da rudi v najtežjih čar sih ni oo'zabilo na svojo dolžnost, da so me^d niim še vedno na oostojankah oni izkušeni stari borci za vzorno narodno šolo in da vodi šolstvo v teh okraiih šolnik, ki 'se zaveda svoie odgovorne službe in ima toplo srce za svoje sodelavce. In tako se bo v soboto dne 9. juniia oodalo naše učiteljstvo na oot proti Brežicam. Marsikateri bo že moral v prvih popolnočnih urah orijeti za potni les da dos^pe do olsme ure na lice mesta. Konjički nas tokrat ne bodo vozili. saj diiet ne dobimo izolačanih. a doma ostavimo otročičke z najboljširn aoetitom! Pa kai zatoK Košček ooootne oosrače v nahrbtniku. pipico moravskecra duhana v zobeh in veselo zavest v srcu. da s:remo irradit. med tem ko .fih toliko podira. s to ortljasro opremIjeni bomo stopali proti zeleni Savi. kateri še izročimo iskrene i>ozdrave do naših bratov. ki so tudi trpeli za nas — brez dijet in potem na delo! 2. — Ljubljanske člane(ice) Slov. šolske Matice prosim. da orideio čim orej po knjige za leto 1922.: dobiti jih je vsako dopoldne v šoli na Barju I. dekliške meščanske šole, I. dekliške osnovne šole, manjšinske šole. V. deške osnovne šole. Lichtenthurnov zavod, državno vzgajališče, Sežun Andro Franke Lena. stud. Dhil. Leskovic Viktor in Pretnar Mirosla\r. Poverienik. — Metodiške opazke k risarskemu oouku, Moderno risanie se vrši večinoma T>o modelih. Učenci rišejo razno orodie. oosode rastline. metulje in dmgo. Pri tem oouku se razvija njih razum res veliko bolj kakor ori risaniu po predlogah. Glede dovršenosti so oa te risbe navadno orecei Domanjkljive. Tukaj Da ie spretno vmes .oosegel Drofesor Sič s svojimi ornamenti zlasti na pirhih in kožuhih. Z risanjem takih vzornih predlog si učenci pridobe soretnost in popolnost v izvršitvi. kar ie tudi hvale vredno. Tako so tudi mlajšim umetnikom še vedno vzor dela sla\Tiih moistrov kakor n. pr. Rafaela, Mihael Angela Vereščagina, Matejka in še drugih. —z—. — Žalostna zgodba (ena izmed tisočerih). Gospodie Vi, ki ste sami. tožite? Skrbite le zase in ne morete izhajati? Kaj oa nai i>otem šele iaz rečem. ki imam številno družino in neprenehoma bolezen v hiši vsled preseljevan.ia na Koroško in bega s KoTOŠke .oolno dolgov. da ne smem na nio niti misliti... K sreči sem kuoiil v jeseni nekai koruze nekaj pa so mi io oodarili dobri ljudje: drusrače bi že niti ne mogli več živeti. Sedai pa jemo žeance in mleko. ki sra dobivam na upanie dan na dan ... vedno enako. — Fantka imam. sedem let stareea. Včasih ie rad skakal in se igral s sosedovimi otroki. Bil ie oriden in rad ubosral. Tudi iedel ie kar smo mu dali. Toda žganci in mleko. ki smo iih začetkoma iedli s ,oravo slastio so se mu koTično vendarle uprli in iih ni moo-el več. Tiho in boieče ie r>onesei svoj krožnik mamici v kuhinio in u')rl svoie velike oči v mamine roke in čakal. da mu mamica vendarle da kai drugetra. čeorav siabšeea To so momenti. ki jib oozna nač le tisti ki iih ie občutil na lastni koži... Še!stindva.iset let sem učitelj. vedno sem žrtvoval vsak trenotek blasrru tuiih otrok. inoi otrok oa nai t^.adu umira ... In iaz nai to trledam no tem. ko sem osivel v iavni službi... — Sosedov Tonček ie imel silno rad moiesra fantka. Delal mu fe ierače in vedno <;ta bifo skunaj. Tonček oa ie bil letičen. kar vidno ie siabe1 in i> lansko leto umrl. Od takrat se boii moi fant iet'Vp in smrti nad vse. Ko mi ie bu\^] in slabel vsled fiadn. sem mu rekel- Francek iej. sai si že nopoilnoma _uh ... In kaj mi je rekel: Kaj. ali bom dobil tudi jaz jetiko? Potegnil je zopet krožnik k sebi in tlačil žgance vase. VDTašal pa ie še vendarle: Zakaj pa moram jesti vedno samo žgance. Ali je to oroti jetiki? IzbuHl je oči in gledal tako neotroško, tako strašno... Zadelo ine je v srce... IVsital \sem, tekel1 na vrt.., Ti prokleto življenje, ti devetkrat prokleto življenie! In v takem razpoloženju naj učim otroke vsesra lepega dobrega. naj jim kažem lepoto sveta in življenja... Kako mi ie ,Dri pouku in kaki so uspehi, -o tem ne sprašujte! ... — V kratkem bo razpisana na štirirazrednici v Šmartnem pod Šmarno goro učiteljska služba. Tovariši, ki imate veselje za izvenšolsko delovanje prosite za to mesto! Hrana in stanovanje zagotovljeno. Vse druge informacije daje radevolje šolsko vodstv-o.