Poitilna
pavSalirana.
Uredništvo
in
upravniStvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119.
Sta«. 7.
Posamezna številka po Din 1*25
V Ljubljani, 16. februarja 1924.	Leto	IV.
AVTONOMIST
Glasilo |,Združenja slovenskih avtonomistov11.
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 5 — „
Inozemstvo celoletno 100.
Posamezne Številke se ra-čunijo po Dl 25
Inserati se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasili beseda 50 p.
~ Izhaja vsako soboto.
Kaj hočemo?
Lastno zukonodajo sitega ljudstva!
na lastnih tleh vzrastlega slouen-
Proti razdelitvi Slovenije.
Na zadnjem zboru zaupnikov
demokratske stranke v Ljubljani je imel k. dr. A. Kramer političen programih govor te stranke. Dejal je, da je teorija, da smo Slovenci narod, opasiia. Na to je treba reagirati in to reč pojasniti. V političnem in kulturnem pogledu stoje torej demokrati še prav tam, kjer so bili 1. 1919. in 1920., to je oni še vedno negirajo Slovence; oni so „Jugosloveni“, ker Srbi ne morejo biti. Vse kar so zadnje čase pisali in vse njihovo zatrjevanje, da so tudi oni Slovenci in da so svoje načelno stališče vsled izkušenj revidirali — je samo taktično zavajanje, je neresno in lažnjivo mišljeno. Zakaj če demokrati Slovence zanikajo, potem so za enotni »jugoslovenski“ narod, so torej nujno tudi centralisti, kakršni so vedno bili ter prevzamejo povsem jasno tudi vso polno odgovornost za razmere, katere so produkt centralistične ustave in uprave. Ta jasnost se nam dopade, ker je odkrita.
To v političnem pogledu. Sedaj pa nekaj o teoriji! Dolga stoletja živi na naši zemlji ljudstvo, ki se zaveda svoje narodnosti, Slovenstva. Minula so stoletja, odkar je temu narodu ustvaril neki Trubar književni jezik. Najmanj od te davne dobe naprej smo stopili Slovenci v krog evropskih narodov ter se več ali manj hrabro borili za svoje priznanje. Ta narod je rodil pesnika, nekega Franceta Prešerna, doma nekje na Gorenjskem, ki prvači ne samo med južno slovanskimi pesniki, temveč med pesniki — sveta. In ves kulturen in izobražen svet pravi o njem, da je on slovenski pesnik. Za njim gre dolga vrsta nekih drugih pesnikov in pisateljev, ki so pisali v slovenščini, vse do današnjih dni, ko neki Oton Zupančič prevaja na slovenščino Šekspirja in piše o Veroniki Deseniški.
Pa še nekaj drugega se je dogodilo tekom let. Slovenci ne govore in ne pišejo le svojega posebnega jezika, ki ga poznajo znanstveniki po vseh svetovnih univerzah, ampak
oni so se tudi borili za svoje šolstvo ter so s Komenskym in Pestalozijem v roki dokazovali svojo naturno pravico do pouka in izobrazbe v svojem slovenskem jeziku. Tudi so zahtevali, da se sodbe nad njimi izrekajo v njihovem jeziku ter se sploh slovenski jezik prizna v vsem javnem in tudi državnem življenju. 'Tisoči so trpeli, a tudi v bedi in prognanstvu umirali, ker so izrekli, da so Slovenci in hočejo to tudi ostati.
To so dejstva!
In sedaj nam je vstal mož razodetja „jugoslovenski“ demokrat g. dr. Kramer in pravi: To je teorija! Zakaj se nam ni narodil ta mož že vsaj pred 200 leti! Povedal bi nam bil, da nismo dejstvo, ampak teorija. Prokleto trapasti so bili naši predniki, da se niso povsem ponemčili ali poitaljančili! Koliko gorja, dela, naporov, bede, preganjanja, ustvarjanja bi bilo prihranjenega, a mi vsi skupaj bi bili danes srečni člani velikih, evropskih, civiliziranih narodov! Res škoda, da je prišel g. dr. A. Kramer tako pozno na ta „ju-goslovenski“ svet!
Teorija, da smo Slovenci narod, je opasna! To si je treba zapomniti. Treba si je zapomniti, da je to pro-gramatično načelo „jugoslovenskih“ demokratov v — Sloveniji!
Ali ni smešno, kadar se učenim ljudem zmešajo jeziki? V našem ljudstvu se pripoveduje, da bo takrat slabo na svetu. In je res zanič, kakor vemo vsi. Toda še so na svetu tudi pametni ljudje, ki vedo, da je realno dejstvo, da smo Slovenci bili, smo in bomo narod. Zakaj nobena politična, socijalna, jezikovna veda ne pozna Jugoslovenskega naroda". To je pa resnično le — teorija in sicer kriva in brez — dejstev!
Vsak slovenski federalist in republikanec bodi član »Združenja slovenskih avtonomistov44!
Pretekli teden je govoril dr. Kulovec v belgrajskem parlamentu proti delitvi Slovenije med drugim: „Slep bi moral biti oni, ki bi po dveletnih izkušnjah, ki jih imamo s to ustavo, ne spoznal, da ta ustava ne odgovarja volji naroda, in da ne upošteva kulturnih, političnih in gospodarskih potreb sestavnih delov vse države. In vendar kljub temu, da imamo ta izkustva, da ta ustava ni koristna, kaj vidimo? Vidimo, da je naša slavna vlada začela izvajati parcelacijo države in da je tudi že na tem, da parcelira Slovenijo. V nekaterih oddelkih je vlada to parcelacijo tudi že izvedla. Od 1. 1848. naprej so se Slovenci borili za zedinjeno Slovenijo, za upravno in politično uje-dinjenje, in zdaj prihajajo ljudje, ki skušajo ta ideal slovenstva z eno črto izbrisati. In zakaj? Samo za to, da bi slovensko ime nekemu meglenemu Jugoslovanstvu na ljubo izginilo iz sveta. Politično moč je Slovenstvu vzel centralizem, sedaj gre za tem, da nam izbriše tudi zavest skupnosti rodu in imena, in to se hoče doseči s parcelacijo. Mi pa vemo, da je realnost življenja narodov močnejša in silnejša, kakor so sanjarije nekaterih ljudi. Zato bodo tudi ti ljudje prej ali slej prišli do prepričanja, da smo imeli mi prav in da so delali s to državo samo eksperimente, ki so se nonesrečili. Proti parcelaciji moramo mi seveda protestirati, a kljub protestom bo vlada morda vendarle parcelacijo izvedla. Kaj bo posledica? Sedaj imamo upravo, ki še kolikor toliko funkcijonira, v nekaterih krajih celo izvrstno. Sedaj pa
hočejo to u^   ki še funkcijonira,
razbiti, enakovredne nove ne bodo ustvarjene, ali vsaj fukcijonirale ne bodo, upravni anarat bo zastal, zaostalo bo gospodarsko življenje. Ko parcelira in. obenem tudi reducirajo, deš, to in to je treba reducirati, ker pri nas, namreč na jugu, teh položajev ne poznamo. Gospodje, to je prin-cin ki vse ubija. Toda na to stvar se bom kasneje povrnil. Pač pa je moja dolžnost, da že tukaj pribijem sledeče. Sedaj gre za to, da se država parcelira na 33 oblasti, obenem pa
reducirajo uradniki. Ali veste, gospodje, da pri enih vratih mečete uradnike na cesto, pri drugih pa nekvalificirane ali slabo kvalificirane in neizkušene moči zopet uvajate v te nove oblasti, ki jih hočete ustvariti s svojo parcelacijo? Kaj bo posledica tega? Uradnikov bomo imeli mnogo več kakor dosedaj, samo mnogo manj izkušenih in manj izobraženih kot dosedaj, državni budžet bo bolj obremenjen z izdatki za plače, poleg tega bomo imeli upravo, ki ne bo pomenila ničesar in ki vrhu tega ne bo funkcijonirala. Gospodje, če hoče naša vlada sprejeti pameten nasvet, potem bi ji nasvetovali, naj to svojo parcelacijo ustavi in prepusti nam, da jo mi izvedemo na novi podlagi, na podlagi avtonomije.
Gospodje! Pogubne posledice tega centralističnega sistema, ki sem ga ravnokar opisal, se kažejo za nas Slovence na vseh koncih in krajih. Sedanji režim, ki ga je vrgel centralizem na površje, pomeni za nas najhujšo reakcijo na gospodarskem, političnem in kulturnem polju. Povsod gremo nazaj, nikjer naprej. V sedanjih ustavnih prilikah, gospodje, nimamo sredstev v rokah, da bi mogli razviti vse svoje sile in tudi ne moči, ker nam manjka zakonodajni zbor in oblast nad finančnimi viri, da bi mogli zadostiti potrebam, ki jih je vrgel sedanji razvoj slovenskega naroda^ na površje. Navezani smo na miloščine, na dobro voljo gospodarjev, na prosjačenje, in sprejeti moramo, kar in kolikor nam dajejo, za milost. Dve in pol leta centralistične ustave so za vse, ki slovensko čutijo in politično mislijo, jasen dokaz za ta kar sem tukaj povedal.
Če bi pa šel, gospodje, v podrobnosti, ali naj govorim tukaj o gospodarski odvisnosti, v katero smo zabredli? Dva meseca smo v finančnem odboru razkrivali svoje rane, ki nam jih je zasekal centralizem, in slovenska javnost je vsaj nekoliko izpregledala in se zavedla, kam plo-vemo in kakšen konec bo to, če ostane pri tem, oziroma če se sedanje ustavno stanje ne bo spremenilo. O gospodarskih stvareh je govoril že
LISTEK.
36
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust S e n o a.
,Torej dobro! Tomo je sin mojega pokojnega prijatelja, Miliči so dobra familija, stara hrvaška kri in poštene duše. Velikaši res niso, toda dobri gospodarji, vrli junaki, pobožni ljudje, nič jim ni očitati. Povrh so jim Zrinjski še veliki prijatelji in zaščitniki. Z očetom sva se že v mladih dneh pobratila. Ko sem se oženil s svojo prvo ženo, Veroniko Stubičko — Bog daj njeni duši večni mir in pokoj! — mi je bil Ivan za druga; oba sva služila pod Zrinjsko gospodo, oba sva bila skromna plemiča. Ko sem bil zrinjski kastelan na Lukavcu, se mi jeprimerila velika nezgoda. Zadela me je nesreča, jaz pa sem bil brez denarja. Odkod ga naj dobim? To svojo nevoljo sem potožil pobratimu. In on? Zastavil je del svojega posestva in mi prinesel dve vrečici žoltih cekinov, ki mi jih je posodil brez jamstva, brez obresti na pošten obraz. Tako me ie rešil. Ali ni bil mož pravi poštenjak? Bog mi je pomagal. Postal sem bogataš, postal velikaš, vr™ sem cekine — toda dolžnik sem ostal, saj vidiš sama, da se tako pošteno srce z zlatom ne da plačati. Ni bilo prilike, da bi se mu pokazal hvaležnega. Ivan je umrl in postavil mene
sinu edincu za variha. To je sveta in presveta služba! Ne mogel bi mirno leči v grob, ne da se oddolžim in osrečim svojega varovanca. Tomo se je vrgel po očetu. Poštenjak je, korenina, vreden vse sreče. Kje pa raste sreča, prašam te? Ali po naših zborovanjih in sodiščih, kjer se gospoda kavsajo kakor psi za kost? Ali po krvavih bojiščih, kjer nosiš glavo v torbi? Tam cvete slava, res, toda slava in sreča. Edini kraj sreče, draga snaha, je streha, pod katero te čaka zvesta žena; tvoj dom je božja hiša in žena njen angelj varih, seveda, če ni vrag in si zadel pravo. Na ženskem srcu minejo vse skrbi in žalosti, skozi ženine solze se ti blišči sam božji raj. Zato tudi gonim moško mladino pod vaš sladki jarem, kakor hitro se ji pokažejo brki, da ne živijo kakor kakšni cigani. Tako sem tudi Stjepka. Saj veš, kakšen rogo-vilež je in da mu včasih ženska uzda ne škodi. Dobro sem zadel, hvala Bogu, saj ste ve He-ningovice dobra dekleta. Sedaj pa sem pri kraju. Ali si pogodila, snaha?"
„Vaše besede mi niso popolnoma jasne, dragi oče."
»Toda nekaj se ti svita, kaj ne? Počakaj, da ti posvetim! Ali bi hotela Toma za svaka?"
»Mogoče z Zofko?44 se je začudila Marta.
»S kom neki! Kar vas je odrastlih, ste omožene, Stazica in Katica pa sta komaj zlezli iz zibeli.44
„In kako ste se domislili Zofke?"
»Tako, kakor se je ona domislila njega.44
„Ne razumem Vas, gospod tast.44
„() ti modrost Martina ti! Kje imaš pamet, kje imaš oči? Saj res! Ti si omožena, ti si mati, oči so ti oslabele. Tomo bi zaklal samega sultana, ženskega krila pa se boji kakor miš mačke. In če ga kaj zgrabi; bi si prej pregriznil jezik, ko bi kaj zinil. Samo meni pove vse kakor po izpovedi duhovniku. In res mi je vse povedal. Joj, joj, to so ti bile litanije. Zgrabilo ga je kakor mrzlica, jaz pa sem se mu dovolj nasmejal v njegove mlade brke. Tomo prihaja pogosto sem, tukaj je tudi Zofka, ti pa tako sama veš, kako se rado zgodi, če se srečata moški in ženska sredi pota in sta oba mlada in neumna. To je kamen in jeklo, draga snaha! Kako bi bilo brez isker! On seveda ni niti črhnil, tudi ona ne, pripovedoval pa mi je, da ga je nekako čudno pogledala in takoj od njega obrnila oči, molčala, vsa žarela in govorila razne nesmiselnosti. Če je stvar taka, dragi Tomo, sem rekel, potem se je zgodila nesreča, ker sta oba ob pamet, ki vama jo samo duhovnik lahko izravna. Začel sem tudi sam po strani opazovati Zofko. Draga snaha, tvoja sestra je ribica, ki se na trnku otepa in je vesela, da jo je ribič ujel. Vidiš, draga Marta, ko sem tako ta dva mlada ujel, se mi je srce smejalo in rekel sem pri sebi; Če Bog da, bo imel tukaj še duhovnik opravka in jaz ne bom miroval, dokler ne spravim obeh pod eno streho. Povej,
moj tovariš, zato se z njimi ne bom obširneje bavil. Preiti pa hočem k drugi točki, ki najbolj jasno in drastično kaže, kako nas tepe centrali-f' stična šiba.
Najbolj drastično se kaže vsa za-visnost in podrejenost Slovenstva na političnem polju. Gospodje, centralizem pomeni diktaturo mehanične večine, ki ima vso oblast v rokah, katere bistveni sestavni del mi Slovenci s svojimi glasovi nikdar ne moremo postati, to, poudarjam, pome-nja za nas ravno radi teea v vsakem slučaju diktaturo. In ta diktatura nam
nastavlja uradnike, ta diktatura nam predpisuje našo upravo, ta diktatura nam tudi ustvari zakone, če so nam prav ali ne. Narod kot tak si ne more po svoji volji in po svojih svobodnih ukrepih uravnati svojega življenja in si sam odločati svoje pravo. Le potom koncesij, prošenj in uslug morejo posamezni priti do svojih pravic. To je sistem intervencij, korupcije in klečeplazenja. En centrum je, tam je vs* oblast, drugod pa samo zavls-nost. Da je ta sistem nevzdržljiv, o tem je naš narod prepričan, zato se tudi proti temu sistemu bori.“
Mac Donaldov program.
Pretekli teden je imel angleški ministrski predsednik Ramsay Mac Donald svoj veliki nastopni govor, v katerem je očrtal smernice nove angleške politike, kakor jo namerava voditi Delavska stranka. Iz njegovega govora posnemamo te-le točke:
Nova angleška vlada je odločena predložiti parlamentu nov zakon glede carinskih ugodnosti za kolonije.
Posebno pozornost bo vlada obračala na stanovanjsko politiko. Vlada bo poskrbela, da se bo gradilo toliko stanovanj, da bodo delavci plačevali za svoja stanovanja le po 9 šilingov na teden (približno 10 starih Kron).
Da odpomore silni brezdelnosti, bo dala vlada fabrikantom na razpolago dovoljne kredite, da lxxlo mogli svoje izdelke lažje izvažati.
Obresti državnega dolga in dolg sam 'bo vlada poskusila znižati
s tem, da bo stare dolgove zamenjala z novimi, ki se bodo nižje obrestovali.
Da zasigura svoji deželi dovolj hrane tudi za slučaj nevarnosti, bo vlada ukrenila vse, kar ji je mogoče, za povadigo kmetijstva.
Za odpravo brezposelnosti na Angleškem pa je silnega pomena priznanje sedanje ruske vlade. Razmerje med Rusijo in Anglijo je treba na vsak način urediti, da se tudi Rusija pritegne v evropski gospodarski krog.
Razmerje moti Anglijo, Francijo in Nemčijo pa bo troha urediti tako, da se omogoči Nemčiji sprejem v Društvo narodov in da se uredi vprašanje vojne odškodnine. Ako bodo videli Amerikanci, da se mi sami resno trudimo, da pridemo iz povojnih razmer, nam tudi Amerika ne bo odrekla svoje pomoči.
Ali smo dozoreli?
Pri nas v Sloveniji skoro vsakdo jamra in se pritožuje. Ta nad upravo, oni nad brezpravnostjo, tretji nad davščinami itd. če pobližje pogledamo na te pritoženge, moramo reči, da ima skoro vsakdo prav. Med delavskim prebivalstvom je zavladala silna beda. Dela ni, zaslužka ni — zdravi ljudje so prisiljeni postopati in seve stradati. V kolikor zlasti male obrti, ki je pri nas v Sloveniji najbolj razsežna, ne ubija dovolj splošna gospodarska kriza, pomaga pri tem nered v državni upravi, splošna zmedenost v zakonodaji, turške manire in pospešen davčni vijak. Naše gosnodarstvo jemlje hudič. Slovenija postaja nova Macedonija. Velik del prebivalstva bi se najrajši izselil v Ameriko, če bi se mogel.
In vendar se najdejo ljudje, ki pravijo, da smo premalo — ponižni. Pravijo ti čudaki, da bi morali biti bolj umerjeni. Pravijo, da nam bi Bel-grad že.pomagal, če ne bi bilo — federalistov in republikancev! Le dajmo Še zadnjo srajco in zaupajmo v belgrajski parlament! Bo že bolje! Tako pravijo.
je rtaše ljudstvo zmožno to izvesti do konca? Zakaj na jasnem moramo biti, da more biti osvoboditev ljudstva le delo njega samega in ne posameznih oseb ali strank, katerih vsaka zasleduje seve le svoje male cilje.
Mi danes še ne moremo odgovoriti odločno, da je naše ljudstvo res zmožno si priboriti osvoboditev, dasi nam vera vanj to potrjuje. Dokazov še nimamo v dovoljni meri. Preče-stokrat opazujemo, kako posamezniki predvsem mislijo le na sebe, le na svojo lastno korist, a le bolj mimogrede na korist splošnosti, vsega našega kmečkega in delavskega naroda. Boj je koristen in mora voditi do uspehov. Toda tistemu, ki se ga boji ali pa nima dovolj poguma, navadno boj več škoduje nego koristi.
To moramo premisliti. Ali smo narod ali nismo? Ali si hočemo to priznanje priboriti z vsemi svojimi dušnimi in gmotnimi močmi, ali pa ne? Ali hočemo tvegati vse, da ostanemo gospodarji na lastnih tleh, ah pa se morda zadovoljimo z vlogo hlapca, ki služi in dela za druge?
Na to odgovorite, ljudje slovenski! Ce hočete biti in ostati hlapci na svojih rodnih tleh, povejte! Hlapca nihče ne bo silil, da postane gospod, če njemu samemu ni do tega. Samo tisti bo gospod, ki mu je to vrojeno in je gospodar že v svojB duši in v srcu svojem! Takšen človek pa je ponosen in samozavesten, pa čeprav je zaenkrat še uklenjeti.
Odgovorite na to, vi kmetje, obrtniki in delavci, ki ste stožec našega naroda!
Dr. Ante Radič.
Kdor ima zdravo pamet, vidi in lahko presodi, da mora priti do pre-okreta, temeljitega preokreta, da bo res bolje. Mi pravimo: federacija. In dodajemo: republikanska samouprava, kakor jo hoče zaveden del ljudstva. Vse to se more doseči, toda le z- trdovratnim požrtvovalnim bojem. Svobodo in pravico si moramo sami izbojevati, zakaj to niso majhne reči. Za velike reči gre v tem boju. Toda za trd in težak boj je potrebna dobra in enodušna armada. Armada pa je v tem slučaju naše slovensko ljudstvo.
Ali je naše slovensko ljudstvo takšna armada, katera veruje v svojo zmago? Ali je to naše ljudstvo dovolj zavedno, zakaj gre? Ali je dovolj požrtvovalno in odločno?
Vse odvlsi od tega! Na našo uradniško inteligenco pri tem ne moremo računati. Ona je bila od nekdaj navajena biča. Njej je v krvi hlapčevska natura, zakaj gospodariti ne zna. Samo ubogati zna. Le ljudstvo, neodvisno ljudstvo si samo lahko izbojuje ta velik boj za svojo neodvisnost na svoji rodni grudi. Ali
10. svečana t. 1. so proslavili Hrvati petletnico smrti dr ja Ante Radiča, velezaslužnega književnika, učenjaka in idejnega započetnika današnjega kmečkega socijalnega gibanja na Hrvaškem. Bil je to starejši brat g. Štefana Radiča, rojen v vasi Trebarjevo 1. 1868. Doma je izrvršil ljudsko šolo, prišel je na to v spremstvu svoje siromašne matere v Zagreb, kjer je stopil v gimnazijo in kjer je životaril in se bojeval za vsakodnevni kruhek. Gimnazijo je dokončal z odličnim uspehom, na to pa se je posvetil fi-lozofijskim študijam, ki jih je skončal na Dunaju. Postal je profesor najprej v Osjeku, pozneje v Požegi; toda kmalu ga je začela madžarska vlada ljuto preganjati zaradi njegovega političnega prepričanja. Jugoslovanska akademija v Zagrebu ga je pozvala med svoje so-trudnike. Tam je izšlo njegovo znamenito delo: »Osnova za sabiranje i proučevanje gradnje o narodnem životu.« Službo je moral seve zapustiti ter je ostal * družino na cesti. Toda bil je pogumen člavek. Začel je kmalu izdajati (1900) tednik »Dom«, kjer je zapuščenemu hrvat-
skemu kmečkemu človeku razlagal vse, kar je smatral za dobro, blago in njegove vednosti vredno. Urejeval in pisal je »Dom«, a obenem je bil tudi tajnik »Hrvatske Matice«. Tam je toliko in tako vsestransko delal, da je »Hrvatsko Matico« dvignil do njene sedanje veljave. V svoji zgoraj omenjeni »Osnovi« in v »Domu« je položil temelj današnjemu gibanju kmečke demokracije, ki je temu narodu najbolj prikladna. Leta 1904 je ustanovil »Hrvaško kmečko stranko«, ki je sprva morala premagati velike težave, ker je stala v neizprosnem boju s tedanjim madžarskim režimom. Iz te stranke je nastala današnja velika HRSS, ki ji stoji na čelu njegov brat Štefan.
Dr. Ante Radič je bil znan tudi v Sloveniji kot rasen kulturni delavec. Stal je z mnogimi Slovenci v osebnih zvezah, zlasti z umrlim drjem Dermoto. Za časa njegovega tajnikovanja pri »Hrvaški Matici« so pri njenih publikacijah sodelovali tudi Slovenci, med njimi A. Prepeluh v »Kolu«. Bodi mu dober spomin tudi med nami!
Dnevne vesti.
Bugaža. Bagaža — to je prtljaga. Z besedo »bagaža« pa zaznamujejo ponekod ljudje tudi razne lumpe. Na kolodvorih v Italiji pa vpijejo nosači »bagaža«, da s tem opozore potnike na sebe in na svojo prijaznost. — No, in tako se je zgodilo, da sta nekoč prišla tudi dva ministra s svojim spremstvom v Italijo — pa ne iz Jugoslavije, kar bodi izrečno omenjeno. Ko so na nekem kolodvoru izstopili, so kričali nosači »Bagaža, bagaža«! Tu dregne eden izmed spremstva svojega soseda in mu zašepeta na uho: »Ali nas tukaj tudi že poznajo?«
Vsakdo, ki misli pošteno in je po
svojem političnem prepričanju federativni republikanec ter ve, da je
treba v naši slovenski javnosti novih smeri ter odločnosti, da si izbojuje slovensko ljudstvo pravo in resnično svobodo, naj pristopi k »Združenju slovenskih avtonomistov«. Pošlje naj svoj naslov na upravo lista: Ljubljana, Breg štev. 12/11.
Demokratska dokazovanja. Znani Pribičevičev žurnalist Krsta Ci-cvarie piše v »Beogradskem Dnevniku« takole: — »Hrvaško vprašanje je treba rešiti«, pravi Ljuba Da-
Marta, kako se ti zdi Milič, in ali ga bi hotela za svaka?"
„Jaz sama,“ odvrne Marta, „bi ga od srca rada imela, gospod tast, zakaj oni, ki ga Vi priporočate, mora biti v resnici zlata vreden. Celo če ga Zofka mara. Jezim se na to negodnico; sicer mi zaupa vsako neznatnost, toda o tej stvari ni njti zinila; spominjam se celo, kako se je iz Miliča kake dva tri krate ponorčevala.*1 „Vidiš no!“ se je prav od srca zasmejal Ambrož, „to je prava ženska politika, in potem še naj kdo reče, da ni Eva v raju dobila jabolka od vraga! Take ste vse!“
Marta je nekoliko zardela in nadaljevala: »Ampak velika neprilika je pri tem.“ »Kakšna, za božjo voljo?“
„Ne vem, kaj bo na to rekla gospa mati. Saj jo Vi najbolje poznate, gospod tast. Zelo gosposka je. Ni zlobna, toda strašno ponosna je in hoče samo kakšnega velikaša ali bogataša za zeta. To sem neštetokrat čula iz njenih ust. .Tudi trdovratna je in ne bi popustila, če bi se tudi cela gora zavalila na njo. Povrh pa jo ščuva še moja sestra Anka, ki se je ob gospodu na Konjskem prevrgla v veliko velika-šinjo. Tega se jaz bojim.“
„Ne boj se, draga hči,“ je pomiril Ambrož snaho, ,ti dve ženski vzamem že jaz nase. V svojem življenju sem dognal že neko vražjo pravdo, pa bom izpreobrnil tudi ti dve ženski glavi. Velikašl Glej jih no! Bedarija! Kaj pa
so bili Heningovci, kaj Gregorijanci? Ubogi mali plemiči, ki so z božjo pomočjo prišli med magnate. To bo tudi Tomo. Plemenitaš je človek, ki ima plemenito srce in poštenje, velikaš je oni, ki je sam iz sebe, ne pa po materinem mleku postal velik. Ti snaha, pokliči najprej pred sebe Zofko in ji dobro poglej v srce. Brez vseh ovinkov, kar naravnost in krepko jo zgrabi. Če je res vneta, potem od daleč namigni materi. Ti to znaš in boš s svojo modrostjo Uršulo lažje pridobila ko Anka s svojim gospostvom. Vem, da tebi več veruje. Stori tako, to je moja želja in Bog mi je priča, da želim tvoji sestri dobro. Ali boš, Marta?“ je vprašal Ambrož, vstal in Marto pobožal po licu.
„Bom gospod tast, Vaša želja mi je zapoved. Vem, da se ptava sreča da zidati samo na srcu in da je ljubezen od Boga. Potrudila se bom na vso moč, da se bo zgodilo po Vaši želji."
»Hvala ti, dobra duša," je rekel starec in poljubil snaho na čelo, »Bog blagoslovi tebe in tvoj zarod. Sedaj grem med gospodo, ker še imamo važne pomenke, ti pa stori, kakor veš in znaš.“
Podban je krenil naravnost proti družbi gospode, ki se je v sredi dvorišča živahno raz-govarjala.
»Gospodje in bratje,“ je rekel, »čas je, da se dogovorimo pred večerjo. Zato Vas prosim,
da stopite z mano v gornje hrame, vi mlajši pa se med tem lahko pozabavate z ženskim društvom. Prišel bo čas, ko bo skrb za državo padla tudi na vaša ramena."
Starejši gospodje in sinovi so za podba-nom krenili po stopnjicah, mladina pa se je razkropila po vrtu. Marta se je ozrla, toda na dvorišču ni bilo več ne Miliča, ne deklet. Mlada gospa je zato korakala iz grada, da bi poiskala mlajšo sestro na velikem vrtu. Iskala jo je tu in tam pod ogromnimi drevesi, pod senco košatih jelk in smrek, za cvetočim grmovjem, toda o Zofki ni bilo sledu. Večkrat so jo ustavile čebljajoče gospe, ki so se izprehajale po vrtu in se smejale veselim šalam očeta Didaka. Nazadnje — že proti večeru — je prišla do kraja vrta, kjer se je spuščal proti cesti. Ko je od daleč začula nekoliko glasnejši pogovor in v njem tudi Zofikn glas, se je umaknila v gabrovo senco, odkoder je neopaženo lahko vse čula. Pred gabrom je stala Zofka, s prekrižanimi rokami in sklonjeno glavo, nežnim, okroglim licem in zlatimi lasmi, ki so se sipali na modro haljo. V njenih črnih očeh so trepetale solze, drobne, rdeče ustnice je imela stisnjene v. trpkosladek nasmeh. Poleg nje opazi Marta mladega Miliča, ki Zofki nekaj ponižno govori, pred njo pa molče joka Jana, hči slepca Jurka iz Brdovca. Milič pravi:
(Dalje prih.)
vidovič (predsednik demokratov).
—'Kakšno hrvaško vprašanje, • v čem ono obstoji? Hrvaški politiki in publicisti pravijo, da obstoji v tem, ker so Hrvati v' tej državi v podrejenem položaju napram Srbom. Ali je to resnica ? To bi moglo biti, ako bi Srbi imeli po ustavi in zakonih večje pravice, kakor jih imajo Hrvati. Toda nihče ne more citirati ne ene ustavne ali zakonske odredbe, po kateri bi imeli Srbi izvzeten položaj napram Hrvatom. Vse pravice, ki jih imajo naši občimi, ki se imenujejo Srbi, imajo tudi tisti občani, ki se zovejo Hrvati.« — Eto! Takole znajo demokratarji »dokazovati«, da ni razlik med nami, da se vsem enako dobro godi in da smo »osvobojeni«. Na drugi strani pa je značilno, da v Belgradu veliko govore in pišejo o hrvaškem vprašanju, o slovenskem pa — molče!
Zadnji »Slobodni dom«, glavno glasilo hrvaške republikanske kmečke stranke, piše: »Slovenec«, glavni list drja. Korošca ne smatra izročitev Reke za izdajo in se v obče glede tega držile malo boljše kot jbelgrajski listi. Toda volitve so bli-zo in pri tej priliki bo slovenski kmečki narod pozval i »Slovenca« in njegove gospodarje na obračun. V kolikor v tem pogledu ne bodo mogli učiniti sami slovenski republikanci, jim bomo pomagali hrvaški republikanci. V vsako slovensko vas bo prišlo po več hrvaških kmetov, da bodo to Pašičevo izdajo, in vse Pašičeve javne in tajne pomagače dobro opisali in ožigosali.«
»Slovenec« je odgovoril na to notico takole: »»Slobodni dom«, glasilo H RS S, je v zadnji številki na prav neokusen način napadel sv. očeta, ker je ta sprejel Pasica in dr. Ninčica. Privoščil si je pa tudi brez vsake potrebe in povoda »Slovenca«, oziroma, kakor je posneti iz komentarja v »Večera«, taktiko Jugoslovanskega kluba. Pravi, da »Slovenec« ne smatrat predaje Reke kot izdajstvo in da se drži v tem vprašanju malo bolje nego belgrajsko časopisje. Kdor je prebiral našo ostro in stvarno, a ne 'balkansko kampanjo proti vladi glede sporazuma z Italijo, ta ve, da se je »Svobodni dom« kratkomalo zlagal. Zakaj, pove njegovo nadaljno izvajanje, da bo HRSS pri volitvah s SLS obračunala, pri čemer ise sklicuje na »slovenske republikance«. Mi dobro vemo, kdo se za temi »slovenskimi republikanci« skriva in zakaj je glasilo HRSS brez vsake potrebe in povoda postalo nervozno, odkar je časopisje SLS zavrnilo glasilo teh »slovenskih republikancev«, kakor zasluži, pa se topot vzdržimo vsakega tozadevnega izvajanja. Mi nočemo delati centralistom veselja in krhati prepotrebne skupne fronte federalističnega bloka, pa tudi od nikogar drugega ne bomo pustili ce-(jJiti enotne Avtonomistične fronte slovenskega naroda v njegovo škodo. Če obsojamo balkanizem in se proti njemu .borimo, ne smemo biti sami »balkanci« in posnemati njihovih metod!«
*
»•Slovenec« je torej pokazal zopet na — nas, »zaradi prepotrebne enotne fronte federalističnega bloka«, kl jub temu, da smo že ponovno-krat izjavili, da mi nimamo tam opravila, ker ga enostavno imeti ne moremo. Smo pač nekomu »prepotrebni« — »Priigelknabe«!
V	parlamentu je imel te dni poslanec dr. Kulovec velik govor, v katerem je dejal med drugim: »Jaz vam bom tukaj prečital samo začetek onih misli, ki stoje na čelu našega avtonomističnega programa. Glase se tako-le: »Slovenska ljudska stranka stoji na stališču edinstva države. Zato hoče: Eno ustavo, eno državno ozemlje, eno državljanstvo . z enakimi državljanskimi pravicami, kakor tudi le eno državno oblast, *i se očituje v zakonodaji in sodnij-ski funkciji; en državni parlament.
i j5 • <*r*avo zahteva eno obliko vladavine ter enega in istega nosi-telja vladavine. V mednarodnih oziroma meddržavnih političnih ter ca-
rinskih odnosih priznava pravico zastopstva in sklepanja pogodb edino državi, ki je ob enem kot nosite-liica oborožene sile dolžna čuvati skupne koristi.« — Z ozirom na to izjavo enega najuglednejših slovenskih poslancev piše »Jutro« dne 14. februarja: »Te dni pa beležimo vest, da se je SLS izjavila za edinstveno državo z eno zakonodajo in je opustila avtonomistični program (podčrtalo »Jutro«). Glasom istih vesti, ki se potrjujejo na celi črti brez de-mentija, je avtonomija odpadla in se je pri pogajanjih pač stavila zahteva, da se cela Slovenija združi v eni oblasti, ki naj dobi široko samoupravo, ni pa se več zahtevalo zakonodajne samostojnosti« (podčrtali mi, op. ur.). — »Slovenec« z dne 14. t. m. pa piše: »SLS se od nobene strani ni dala premotiti ali izrabiti in danes ji je lahko v zadoščenje, da je
v	ospredju državne politike njen program kot realen in izvedljiv. Kdor noče sprejeti avtonomističnega programa SLS vsaj kot etapo, bo svoj program lahko še tisoč let klatil z zvezd in pustil centralizem šariti, paliti in divjati, dokler se mu bo zljubilo ali pa se bo znašel nepričakovanega dne pod kapom kake tuje države ... Zato se zakrknjenemu centralistu, ki je šele sedaj pričel razmišljati o avtonomističnem programu, zdi kar neverjetno, da avtonomisti nikdar nismo zahtevali deset ali še več ustav, marveč samo eno, toda ne centralistične, proti kateri smo obrnili vso ost, marveč avtonomistično ustavo!«
Jugoslavija bo priznala sovjetsko Rusijo. Iz Prage poročajo, da se tam pogajajo o priznanju sovjetske Rusije od strani naše države.
Nov list v Belgradu. V Belgradu so začeli izdajati nov list »Beograd«. List je velesrbski in tako »pa-triotičen, da je proglasil celo rumun-sko kraljico za — republikanko ...
Trgovsko pogodbo z Italijo bo sklenila kraljevina SHS že v najbližji bodočnosti. Kakšna bo ta pogodba za Slovenijo, si lahko mislimo, če se spomnimo na trgovske pogodbe med našo državo in Avstrijo. Laška industrija 'bo vso našo deželo preplavila, slovenski vinogradniki bodo pa pili laško vino, če ne bo vlada v zadnjem tronotku znala varovati tudi sloveaiskih interesov.
Sporazum z Italijo o Reki še ni podpisan. Vlada bo prosila laško vlado za podaljšanje roka za odobritev in podpis pogodbe.
Konkordat. Vlada kraljevine SHS bo sklenila a Vatikanom posebno pogodbo (konkordat), po kateri bo urejeno razmerje med katoliško cerkvijo in državo v kraljevini SHS.
Madžarsko posojilo. Ogri so hoteli dobiti na Angleškem večje posojilo za svojo gospodarsko obnovo. Ker pa je na Angleškem sedaj delavska vlada na krmilu, sedanji vladarji Ogrski pa proti raznim delavskim strankam jako trdo nastopajo, bodo morali na Ogrskem svojo politiko po vsi verjetnosti zelo izpreme-niti, če bodo hoteli dobiti posojilo.
Tiskovine v cirilici. Zadnji čas so dobili tudi nekateri župni uradi tiskovine v cirilici. — Pa pravijo, da slovenščina ni v nevarnosti!
Slovenska Misel. Izšla je prva številka Slovenske Misli s sledečo vsebino: Fran Onič: Poglavje o slovenski kulturi. B. Stante: Vstajenje. Abditus: Geslo ali načelo? Detneter: Za pravo notranjo ureditev Jugoslavije. Joka Žigon: Kultura in civilizacij. Somišljenikom toplo priporočamo, da ga naroče. Cena celoletno 36 Din, posamezne številke 3.50 Din. Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Breg 12.
'■■'■"■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Trboveljski premog in drva dobavlja
DRUŽBA ILIRIJA
Ljubljana* Kralj« Petna trg 8. Telefon štev. 220.
Razne vesti.
Lepi dohodki. Tovarna vžigalic „Drava“ v Osjeku ima glavnice okoli 4 miljone dinarjev, čisti dobiček za lansko leto pa znaša 2 in pol milijona dinarjev.
Ponesrečil se je pri skladanju hlodov pri Sv. Primožu pri Ljubnem g. M. Dežman. Hlod ga je zadel tako nesrečno, da je mož obležal na mestu mrtev.
Kaiserin Wilhelm II. — tako se podpisuje druga žena bivšega nemškega cesarja. Ali bo še kdaj res cesarica, pa menda sama ne ve.
Velikanski sneženi plaz je napravil silno škodo v bližini mesteca Hieflau na Gorenjem Štajerskem. Sneženi plaz je bil nad 400 metrov dolg, sneg pa je bil debel 15 metrov.
Najdeno dete. V veži svoje hiše na Sv. Petra cesti v Ljubljani je našel gospodar J. L. dete ženskega spola, staro približno 2 tedna. Otroka so oddali v bolnišnico.
Pivovarne v Slovenili. V Sloveniji imamo 4 pivovarne, ki lahko zvarč na leto okoli 300 tisoč hektolitrov piva.
Z nožem je napadel v Vramov-čih pri Črnomlju Jakše Matija svojega brata Franceta in ga težko ranil.
V	kotel vrele jnhe je padel v nekem belgrajskem hotelu sinček kuharice. Policija sumi, da je mati sama vrgla otroka v kotel, da bi se ga iznebila.
Številke govore.
Jako važna znanost je statistika. Ta znanost predvsem ugotavlja številke. Statistika mora natanko vedeti, koliko blaga se na pr. iz kake države izvozi in koliko se ga uvozi in vedeti mora tudi, kakšne vrste blaga se uvaža in izvaža in kam in kakšna da je vrednost tega blaga. Če statistika razpolaga s točnimi in natančnimi številčnimi podatki, nam lahko v našem gospodarstvu neizmerno koristi.
V	naši državi je statistika še precej v povojih, ker nimamo še tako dobrega upravnega aparata kakor ga imajo drugod, da bi mogli vse številke kolikor mogoče natanko določiti. , Ono malo številk pa, kar jih imamo na razpolago, niso pbsebno zanesljive.
Nedavno so objavili razni listi važno statistiko glede živinoreje in so ugotovili, da se število .raznih domačih živali v naši drža-
vi	zmanjšuje. Ta ugotovitev je jako važna zaradi tega, ker nam kaže, da smo začeli trošiti ne samo to, kar vsako leto doraste, ampak tudi to, kar tvori naše premoženje. To je pa začetek gospodarskega propada, če ne bomo znali kmalu najti odpomoči!
Druga nič manj važna poljedelska panoga za Slovenijo je les. Iz Slovenije se izvaža leto za letom ogromno lesa. So pa ljudje, ki pravijo, da izvažamo tudi lesa več vsako leto ven, kakor pa ga letno doraste. Posledice prehitrega sekanja bodo seveda nad vse žalostne, kajti les je zadnji denarni vir, s katerim še razpolagamo in če se
nam posuši še ta vir, bo nastopilo po deželi splošno obubožanje.
Ne da se tajiti, da je važen vzrok našega gospodarskega nazadovanja prevelika obremenitev dežele z javnimi dajatvami. Naši gospodarji so vajeni plačevati svoje davke točno in predno hočejo izgubiti vso domačijo, izgube raje samo en del. Vsak pameten človek pa vidi, da je tako gospodarstvo trajno nevzdržno in zato je treba iskati odpomoči, dokler je še čas.
Kakor je res, da nas visoki davki silno tlačijo, tako je tudi res, da mi v splošnem danes mnogo več trošimo kakor smo rabili pred vojno. Včasih so pojedli na deželi mnogo manj1 mesa in precej več krompirja kakor dandanes. Mi pravimo sicer kot ljudje, da naj ima tudi delaven kmečki človek ali pa delavec za kosilo in večerjo kaj dobrega v loncu, toda vsak ve, da je to mogoče le takrat, če je »kaj dobrega« tudi doma, če zraste! Česar nimam, pa moram kupiti. Dokler imam denar, gre tudi z nakupovanjem. Če pa denarja in denarnih virov zmanjka? Kaj potem? Potem ne preostane druzega, ka-	'i
kor da se vrnem k staremu načinu življenja, ali pa da delam tako, da pridelam mnogo več kakor prej.
Eno ali drugo mora biti, sicer sledi poguba.
Ker pa ne strada nihče rad, ne preostane drugega kakor podvojeno in potrojeno delo. Naša zemlja še dolgo ne rodi tega, kar bi lahko rodila. Zato pa je treba napeti vse sile, da bo naša zemlja dajala in dajala — to pa je mogoče le z delom.
Naše vinogradništvo.
Slovenskim vinogradnikom gre trda. Stroški za obdelovanje so vedno višji, ker so delavske moči od dne do dne dražje, galica stane mnogo denarja, ravno tako žveplo in vse ostale potrebščine, brez katerih ni pridelka, prodaja vina pa je vedno težja, ker domači konzumenti nimajo več dovolj denarja, tuje trge pa smo po prevratu izgubili. Položaj se razvija tako, da že prav resni ljudje pišejo o tem, da bo treba vinogradništvo opustiti, ker se ne bo več izplačevalo!
Nekaj let pred vojno je začelo vinogradništvo v Sloveniji jako lepo napredovati. Napredek je bil posebno viden zlasti potem, ko je trtna uš uničila staro trto in so ljudje bili prisiljeni vinograde obnoviti z novim ameriškim nasadom. Obnovitev je bila sicer jako draga stvar in mnogo ljudi je moralo v Ameriko po zaslužek, a posledice so bile ugodne v toliko, ker so povsod za-sajali plemenitejše trte, ki so dajale vse drugačen pridelek kakor smo ga bili vajeni prej. Razvilo se je povsod umno kletarstvo in naša vina so začela sloveti daleč po svetu.
Prevrat 1. 1918. pa je bil za naše Vinogradništvo usodnega pomena. Glavni odjemalec slovenskih vin je
bil prej severni del štajerske. Tega odjemalca smo s prevratom izgubili. Ker pa štajersko vino ni imelo več svojega starega trga, je pričelo delati občutno konkurenco kranjskemu vinu in tako sta bili udarjeni obe deželi, ker je domača potreba premajhna za tako množino pridelka. Še bolj pa se je položaj slovenskih vinogradov poslabšal vsled občutne konkurence banaškef^ in dalmatinskega vina. Ce pojde tako naprej, res ne bo vinogradnikom preostalo drugega kakor da — nehajo!
V	vsaki drugi deželi bi se pobrigala pač vlada, da reši tako važen del kmetijstva kakor je naše vinogradništvo in vlada bi morala gledati, da zagotovi vinogradnikom v tej ali oni državi primeren trg. Naša vlada pa seveda tega ne napravi, ker ima vse druge skrbi. Zato se bodo morali naši vinogradniki pobrigati sami, da rešijo, kar se še rešiti da. Predvsem bodo morali vinogradniki poskrbeti za močno organizacijo. Dela bi imela taka organizacija dovolj. Predvsem bo treba gledati na znižanje nrodukcijskih stroškov. Do-b’-' organizacija bi v tem oziru lahko mnogo koristila. Drugič bo treba znižati davek na vino tako, da se bo
pridelovanje še izplačevalo. Glavna stvar pa bo pametna organizacija vinskega trga.
Če pa z vinom ne pojde, bo treba misliti na prodajo grozdja. Trgovina z grozdjem je pri nas še tako-rekoč v povojili, lahko pa bi vinogradnikom donašala prav lepe dohodke. Če se pa ne bo obneslo ne eno in ne drugo, potem bo pa treba res misliti ali na opustitev ali pa bo morala cena vinogradov pasti tako, da se bo pridelovanje grozdja še izplačevalo.
Vrednost denarja. V Curihu stane 100 dinarjev 6 frankov 85 centi-
mov. V Zagrebu velja 1 niolar 82—83 dinarjev. Dinar se dviga.
Živinske cene v Zagrebu. Prvovrstni voli do 16 dinarjev za kilo žive teže, druge vrste do 14.50, tretje vrste do 12 dinarjev. — Prvovrstne krave do 15 dinarjev, drugovrstne do 12.50, tretje vrste do 11 dinarjev.
— Teleta: prvovrstna do 21.50 dinarjev, druge vrste 20.50 dinarjev.
— Bosanska živina: prvovrstna do 14 dinarjev, druge vrste do 11 dinarjev, tretje vrste do 10 dinarjev.
— Svinje: pivo vrstne domače do 27.50 dinarjev, druge vrste do 26, tretje vrste do 22.50 dinarjev.
Posojilo za industrijo. Belgraj-ska trgovska zbornica se že dalje ča-
sa pogaja z nekim velikim angleškim denarnim zavodom, ki bi dovoljeval posojila industrijcem v Jugoslaviji. Obrestna mera za posojila bi znašala spočetka po 17 odstotkov, pozneje pa bi .se zniževala na 3—4 odstotke. Obrestna mera po'17 odstotkov se zdi sicer na prvi pogled silno visoka, toda v primeri z obrestno mero, ki jo zahtevajo nekateri denarni zavodi v naši državi, še vedno ugodna. Zato upajo, da se bodo pogajanja ugodno končala.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANI ZA CIJ A SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrift. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Uubllanl
LJUBLJANA
FR. SLOV MIK
• LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture Obleke po meri se točno izvršujejo.
Nove lepe slovenske
knjige!
Ravnokar so izšle nove knjige :
Povest G. Kel-lerja, poslovenil dr. Joža Glonar. Cena Din 5‘-
Občinsko dete
Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena dinarjev 15—.
Zeleni kader
Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal Ivan Zorec. — Cena Din 14'— Poštnina Din 1'— Tiskali in založili
IBIasnifta naši., Ljubljana
Breg St. 12.
Vse knjige se lahko naroče po dopisnici.
Knjige so res lepe in za ljudstvo zelo primerne in zabavne.
COOQOOOGQC)OO0OO0GO0e09
Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom
THE MEX CO
LJUBLJANA, GRADIŠČE lO.
Telefon štev. 268.
NajboljSt pisalni, razmnoževalni In lcopirnl stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Popolnoma varno na-
ložite svoj denar pri
ti*
Tudi ta knjiga je izšla v založbi tiskarne
IBIasnikaaasl., Ljubljana
Breg št. 12.
Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avtonomijo Slovenije, naj to knjigo bere!
Cena Din 30'—.
Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z.
■
ki se je preselila iz hiše uršu- g linskega samostana poleg nunske S cerkve v lastno novo palačo na ■ Miklošičevi c. poleg hotela Union. S
Hranilne vloge se obrestujejo po ■
6 7.	[
brez odbitka rentnega in invalid- S skega davka, v tekočem računu ■
5'/«%	|
vezane za dobo pol leta g
6‘/,7.	|
in više po dogovoru.
Varnost za hranilne vloge je zelo do- g bra. ker poseduje Vzaj. pos. relativno J večino delnic stavbne delniSke družbe ■ hdtela »Union« v Ljubljani. Vrhutega g je njena last nova palača ob Miklošičevi g cesti, več mestnih niš, stavbišč in zem- S ljlšč v tu in inozemstvu. Denar se lahko S naloži po poštnih položnicah. jj
■«..««■■■
ieuBPične, polhove
in vse druge kože divjačine
kupuje za inozemstvo v vsaki množini skoz celo leto
D. Zdravic
trgovina z usnjem
Ljubljana, Florjanska ulica štev. 9.
IHIinka Horvat
Ljubljanaf Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih in žalnih klobukov
IVAN SAX, Ljubljana
Stari trg št. 8
priporoča svojo trgovino manujak-turaega blaga In obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Izdeljuje tudi obleke po naročilu.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
Vse pisalne, risalne in &ol. potrebščine
dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic, Ljubljana
Sv. Petra ceeta št. 29.
Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šclskih zvezkov, map in blokov.
Ivan Pakiž j
Ljubljana, Stari trg 20. S
Velika zaloga stenskih ur 5 budilk svetovno znane ■ tovarne „Junghaus“. <jj Vsakovrstne precizne 5vi- • carsko žepne ure, izbira ■ zlatnine, srebrnine in je- * dilnega pribOra.	“
Edini talil pisalni stroj
L. C. Smith 4 Bros
Mod. S, brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUDOVIK BARAGA
Ljubljana, Šelenburgova ulica G.fl.
d. d. v Ljubljani	^
prodala premog	>
■
■
■
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava
na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaSki premog, črni premog in brikete.
NASLOV: Prometni »vod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
banka v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.
Telefon štev. 367.
Aleksandrova cesta štev. 5.
Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo.
Izvršuje vse bančne posle rtajtočneje In najkulantneje
Trgovska banka d. d., Ljubljana
podružnice i | Dunajska ceata 4. (« lastni stavbi) f ekspoziture ■	|
KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000.
Iziriuji vse bntn puli nattoineje in M]kilantniiB.
EKSPOZITURE!
Maribor, Novo meato, Rakek, Slovenjgradee,
Konjice, MReia-BrAvogr.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
S m	naK»| opiuwcnjgnaurc,	IflllflUjB	■OB	UUllBllB	pouiu	uhjiuuuvjh	iu	nn|iinwu>H>|»	Meza-Dravogr.,	|
Slovenaka Bistrica	Brzojavit	Trgovska	Telefoni*	13®»	|
■aBaaaaBao™«—aaooaoaaaaaBaoaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaao-«a—■■