St. 21. V Ljubljani, sobota 24. julija 1920. ■***Leto I. GLASILO NARODNOSOCIJALISTIČNE STRANKE Izhaja vsako soboto. Posamezna številka velja 1 K Uredništvo in npravništ?«: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. Telefon st. 77. Naročnina: Mesečno i K, Četrtletno 12 K, polletno 24 K »n celoletno 43 K. — ln»cmti po dogronro. Zopet vladna kriza! V koncentracijskem kabinetu so naše državniške zvezde dva meseca »delovale". Ko so se enkrat do dobra „nadeIovali“, so izvali demisijo in pognali v zrak ono koncentracijo, o kateri je svojčas vse meščansko časopisje pelo dolge slavospeve. Takoj ob nastopu koncentracijske vlade smo napovedali, da ne bo dolgo, ker se bodo kapitalistični koritarji siepli med seboj. In stepli so se I Seveda ne za načela, resnih programatičnih razlik med meščanstvom in agrarno buržua-zijo sploh ni, ampak izključno iz samoljubne strankarske ambicije posameznikov, ki bi radi nosili veliki zvonec pred ljudstvom, ka'erega pa že zdavaj nimajo za seboj! Kaj' je izvedla . koncentracijska vlada? Volilni red je komaj sprejet do polovice. Volitev zato še dolgo ne bo; volja naroda še dolgo ne bo prišla do besede. Vprašanje prehrane in izvoza je nerešeno. Žetev je končana; z narodovim premoženjem neovirano špekulirajo krščeni in nekrščeni abrahami; ljudstvo tlači draginja do obupa. Agrarno reformo imamo zato, da še naprej razni grofi in baroni gospodarijo nad brezpravno najemniško rajo. Kapital se z vsakim dnem bolj združuje v enih rokah in pridobiva izključni monopol nad vsemi pridob- Prakttfni komunistični poskusi v preteklosti. Vsak praktični nasvet, in to je tudi nasvet komunistične ureditve človeške družbe, se lahko opira na dva razloga: na izkustvo in na teorijo, to je na znanstveno čisto mišljenje. Vsak prvi stroj novega tipa, prvi parni stroj, prva lokomotiva, prvi dinamo stroj je je nasledek čisto teoretičnega mišljenja; pri nadaljnem razvoju tipa pa je udeleženo izkustvo in teorija v -različni in menjajoči se meri. Na izkustvo se komunizem ne more sklicevati in se, vsaj po svojih boljših zastopnikih, tudi ne sklicuje. Se nikdar ni obstojala kakšna večja na višjem razvoju stoječa komunistična družabna organizacija; in jasno je, da bi nam dala le izkustva z družabnimi oblikami te vrste lahko ono jasnost, na podlagi katere bi lahko pravilno sklepali v bodočnost. To uvidevajo navadno sicer tudi znanstveno izobraženi komunisti, a vendar najdemo pri manj previdnih in kritičnih zastopnikih komunizma tu in tam slike iz izkustva prostih komunističnih družabnih tvorb. Ker pa te slike navadno niso preveč ninskimi sredstvi. Delavsko ljudstvo strada za vlačuge verižnikov; delavsko ljudstvo se bori za komaj pridobljeno 8urno delo in za najprimitivnejše so-cijalne pravce. O socijalni zakonodaji ni niti govora. Politčni pustolovci pljujejo na ljudske interese in se pri šampanjcu smejejo v pest zahtevam neposedujočih. V državi vlada absolutizem, reakcija in umazana špekulacija. Zunaj sedanjih državnih meja nam pa ubijajo brate, požigajo domove in diktirajo gospodarsko in politično sužnjost. To je odsev notranje politike v zunajnem svetu 1 Po neštetih demisijah beograjskih vlad in po ponovno izpričani nedelavnosti takozvanih narodnih predstavnikov je dokazano, da meščansko-agrarna buržuazija ni zmožna vladati. Če se še tako izgovarjajo eden na drugega, vemo, da so vsi jednaki in naj bodo že klerikalci ali liberalci. Zato je zadnji čas, da izpuste vajeti, ker drugače zna zdrčati državni voz v prepad, od katerega ni več daleč. Pognal ga bo preiskušeni proletarski narod sam in naj se potem zgodi, kar hoče. - Volitve se morajo takoj izvršiti 1 Kriz smo siti! Hočemo močno narodno zastopstvo, ki bo imelo zaupanje v ljudstvu 1 —aa— jasne in ne odgovarjajo povsem resnici, kočemo nakratko opisati, v kolikor jih je zabeležila zgodovina, praktične komunistične poizkuse v preteklosti. Predvsem je res, da žive na najnižji stopnji stoječi rodovi zemlje, takozvani „primitivni lovcl“ (n. pr. zamorci južne Afrike. Weddah na Cey-lonu,Miukopi na Andamanih, australski črnci i. t. d.) v nekakem komunizmu produkcije in razdelbe dobrin. Poznajo sicer zasebno lastnino telesnih okraskov, orožja, domačega gospodarstva in žena, a na lovu se združijo in so dolžni tudi posamezno dobljen lovski plen deliti s svojimi lovskimi tovariši. Ali to so še institucije iz pradavnine narave, ki jih pozna tudi tolpa živalskih lovcev in se morajo prištevati skoro še k predčloveškim lastnostim, ki jih je vsilil živim bitjem boj za obstanek. Kot dokazi za uporabljivost ali vsaj možnost komunizma na višji in najvišji dosedaj doseženi stopnji civilizacije so pa tem manj porabljivi, ker žive v zgoraj navedenih rodovih v tem komunizmu le širše rodbinske tvorbe; so t° „veIerodbine“, sestavljene iz bližjih sorodnikov, in njihov komunizem dokazuje za višjo ljudsko družbo, ki sitega? Mu bodo li dala potrebno obleko, potrebna stanovanja, katerih ni? Tukaj v sedanjosti leži problem nedostatkov in bede, tukaj ga je treba rešiti in takoj pomagati. Zbežati in umakniti se pred tem problemom v bodočo socijalistično družbo, to zna vsako dete. V fantaziji je mogoče zleteti na luno ali še više. Z prižnic se tolažijo revni ljudje z nebesami. Tov. Skalak nima niti pojma, kako je s svojo ru-dečo logiko blizu oni črni logiki, ki tolaži trpeče ljudstvo že skoro dvati-soč let z blaženostjo na onem svetu. Socijalistična družba pride, o tem ni nikdo bolj trdno prepričan kot jaz. A da bi mogla biti ta družba del gospodarske katastrofe ali katerega naglega in nasilnega prevrata, na to pred nedolgim ni verjel niti Skalak sam, temu nasprotujejo vsa izkustva zgodovine. Iz zgodovine zvemo ravno nasprotno. Ta nas uči, da po Kalini ni prišla nikaka socijalna rimska republika, temveč Caesar. Kaj pride po Leninu in Trockemu, tega ne bodem prorokoval, a dvomim, da komunistična družba. Soc. demokratična levica (revolucionarni komunisti) bi morali či-tati, kaj je napisal slavni komunistični revolucijonar August Blanqui po svojih življenskih izkušnjah: ..Predčasne težnje upostaviti komunizem v iieprimerni (t. j. še ne dovolj kulturno pripravljeni) družbi, bi rodile le nesrečo. Niti volja cele Francije ne bi mogla pospešiti uro njegovega uresničenja. Vprašajmo le nepristranske ljudi, ki so se vrnili iz Rusije in potrdili nam bodo, da se besede Blanquija niso uresničile nikjer žalostnejše kot v Rusiji. (Spominjam na poročilo odposlanstva angleških socijalistev, desničarjev, kot levičarjev, ki vsi enoglasno obsojajo nasilni boljševiški režim in njega strašne gospodarske posledice. F.) Ena največjih zmot je, da je socijalizem le golo vprašanje moči in da bi mogel biti upostavljen po pregovoru: oko za oko, zob za zob — in to zmoto spoznava danes tudi že Lenin, ki bode kmalu od Vas (soc. dem.) spoznan in razglašen za antiso- jo ne druži več vez istokrvnosti, ravno tako malo kot dejstvo, da tudi naša »mala“ zakonska družina praviloma živi v komunizmu pridobivanja In navadno tudi razdelbe. Ruska vaška družba, imenovana njniru, pa ni komunizem, temveč individualno (posameznično) gospodarstvo na podlagi skupne lastnine polja, torej nekak agrarni socijalizem. To moderno gospodarsko tvorbo, ki je nastala morda na podlagi stare navade, je vsilil ruskemu ljudstvu carizem iz razloga, da bi na ta način ustvaril skupno odgovornost za plačevanje davkov. Vas je morala plačevati svoje davke kot ena celota. Sicer pa izkustva z »mirom“ niso ravno preveč vspod-bujajoča: z njim v zvezi stoječa peri-jodična novorazdelitev polja je bila velika ovira za gospodarsko tehnični napredek, ker nikdo ne gnoji in me-liorira (izboljšava) polja tam, kjer ni gotov, da bo tudi žel. Razen tega pa se je socijološkl zakon, da se moč tedno izrablja, ravno tukaj kar naj-bridkeje uresničil: skoro povsod so stvorili vaški predstojnik, pisar in vaški oderuh nekako notranjo zvezo in zadrugo, terorizirali In izkoriščevali. Večkrat se zastopniki komunizma cijalista, kot se je to zgodilo njegovemu nasprotniku in somarksistu Karlu Kautzkemu. ,,Ktf za kriu to je nauk srednjeveških vitezov, a ne znanstvenih socijaljstov. Že samo to, da predstavlja soci-jalizfm novo gospodarsko obliko zgo-govine, mora vsakemu pojasniti, da ne more biti umetno narejen, uresničen nanagloma po upravni poti, temveč da more biti !e rezultat skupnega delovanja družabnih razvojnih sil in da ga tudi politična moč lahko le podpira, nitdar pa ne ustvari. Napredni socijalizem se izraža, sledeče: Socijalizem ni le vprašanje moči, temveč tudi vprašanje uprave. Na to kažej > izkustva z vsemi demokratičnimi gospodarskimi formami, posebno izkustva s produktivnimi delavskimi zadrugami. Upravni problem kapitalističnih podjetij je mnogo jednostavnejši in lažji, kakčfr upravni problem podjetij, bližajočih se socialističnemu idealu. Na čelu kapitalističnega podjetja stoji lastnik ali ravnatelj z neomejeno dispozicijsko pravico; vse v podjetju delujoče sile so podrejene njegovi moči kot koleščki v uri; podjetnik odgovarja sam za vse svoje odločitve in sam spravi dobiček ali utrpi škodo; nikdo nima pravice mešati se do teh stvari. Tukaj se uprava podjetja osredotoči v eni sami volji, v eni sami osebi. V demokratičnem podjetju pa ne stoji pri parnem kotlu ali pri stružniku le goli namezdnik, najeta delavna sila, temveč svojepravni član zavoda, od katerega je voljena uprava podjetja, ki mu je odgovorna in ki stoji pod njegovo kontrolo in kritiko. Tukaj že je uprava nerazmerno kompliciranejša, ker se mora ozirati na nazore, koristi in voljo mnogih enakopravnih društvenikov. Tudi zahteva demokratična gospodarska uprava od uslužbencev mnogo več gospodarskega razgleda, mnogo več samodiscipline in smisla za soodgovornost kot pa kapitalistično podjetje — in to velja ne le za zadružna podjetja, temveč tudi za podjetja, pripadajoča politični demokraciji (državi). F. (Dalje prih.) opirajo na komunistične „državek v starem veku. Poehlmann je v svoji »Geschichte der sozialen Frage und des Sozialismus in der alten Welt“ (Monakovo 1912.) to snov natančno obdelal; njegove zaključke moramo presojati sicer z vso kritično previdnostjo, ker je odkrit antisocijalist in predvsem antikomunist, ki izhaja iz že vnaprej gotove sodbe, da je komunistična oblika osnovno nemogoča. Vendar pa mislim, da njegovih argumentov ne moremo zavreči Dokazal je z največjo gotovostjo, da so bile vse te komunistične države nekaka vojaška taborišča, v katerih je bil komunizem konzuma in skupno obedovanje naravnost vsiljeno; to dokazujejo tudi naše modeme vojašnice in častniške menze. To velja za Liparo, Sparto in Cuzko, trdnjavsko rtesto Inkov in Peruancev; tu kakor tam so živeli vojaški plemenitaši po večini v komunizmu konzuma vseh prejemkov, ki so jih donašali izven mesta stanujoči podložniki. V Peru so morali perieki in helotje (tlačanje tedanje dobe) obdelovati skupno državna polja; opraviti imamo torej tu z nekako vrsto komunizma produkcije, medtem ko je bilo v Lacedemonu že Stališče naprednih socijalistov v vprašanju socijalizacije. V debati s nar. poslancem Ska-lakom (soc. dem.) je podal Fr. Mo-draček, voditelj naprednih socijalistov na Češkem svoje stališče k socializaciji v daljšem govoru dne 10. junija v češkem parlamentu, iz katerega povzemamo sledeče: Skalak ima sledeči recept: kapitalistična družba se zruši, pride socijalna revolucija in pomagano bode. On je sicer ne bode delal, ali njegov proroški pogled, razsvetljen po Leninu, vidi, da more priti že jutri, ali čez mesec, če treba za pol leta ali pa še pozneje. Kaj pa, če ta revolucija ne pride niti čez pol leta, niti čez leto? Kaj, če pride in se obnese tako, kot se je obnesla na Ogrskem in v Rusiji ? Kaj, če niti čez leto ali dva ne bodemo imeli te v socijalističnem blagostanju kipeče družbe, ki z njo tolaži Skalak lačne in nage delavce? Bode se od teh prorokovanj revno ljudstvo le enkrat samkrat najedlo do Stari in novi socijalizem. V tem smislu gledamo na socializacijo. Socijalizacija pomenja za nas vstvarjanje novih, demokratičnih podjetniških oblik. Zato nam ne zadostuje samo delavsko zastopstvo v upravi tovarne ali končno morda le nekaka kooptacija socijalističnega politika v ravnateljstvo ali nadzorstvo kapitalistične družbe. Le sprememba notranje zavodne organizacije v demokratični smeri je so-cijalizacija, nikdar ne osebno zastopstvo ; le zastopstvo delavstva v upravi na podlagi demokratične organizacije podjetja ima socijalno vrednost, ker le tako je izraz novo tvorečega se gospodarskega reda. V dosego stavljenega cilja ni potrebna nikaka nasilna razlastitev. Na mesto tega srednjeveškega je našla in preizkusila moderna doba drugo civiliziranejše in uspešnejše sredstvo. V konzumnih društvih se letni prebitek razdeli med člane po razmerju njih nakupov, v produkcijskih zadrugah med delujoče člane po višini njihovih plač t. j. sposobnosti in te dividende (deleži letnega dobička) se pišejo članom na dobro neplačanih zavodnih akcij. Upeljimo ta način v kapitalistične zavode, dajmo delavcem, uslužbencem in uradnikom del dobička po njihovej zmožnosti in s temi deli dobička naj se plačujejo zavodne akcije, s čimer postanejo solastniki, člani zavoda z istimi pravicami kot člani v delniških družbah — in zavod, dosedaj kapita lističen se zdemokratizira, postane zadruga. Poiskušnje, ki so se napravile s tem sistemom dobrovoljno, čeprav ne dovršeno, v večjih In manjših podjetjih v Ameriki, Angliji in Franciji, kažejo, da je ta sistem zmožen nadomestiti sedanje namezdno razmerje. Bilo bi seveda otročjenaivno na-ziranje, če kdo misli, da se vztvori podlaga za naznačeno preureditev v prijateljskem dogovoru med delodajalci in delojemalci. Noben razred se ne odpove prostovoljno svojim prednostim. Posamezniki pač lahko uvidijo pravičnost novega reda in ga uvedejo v svojih tovarnah, a celota kot taka se bode uklonila le skrajni nujnosti. Zato mora razred izkoriščanih dobiti iz svojih lastnih vrst dovoljno politično moč, da bode lahko dosegel nakazane cilje. Potrebna je trdna, enotna in razumno vddena strokovna organizacija in socialistična večina v zakonodajnem zboru (narodni skupščini). Kot se je suženjstvo in tlaka morala odpraviti po zakonodajnem potu, tako bode tudi odstranitev namezdnega razmerja delo zakonodajstva. Izprememba seveda ne bode nigla. Zakonodajstvo ne more vstvariti v družbi že gotov zadružni red, temveč ga more le varovati in gojiti. Pozadru-ženje gospodarskega života bode nasledek razvoja in ta ne bode v vseh strokah, niti ne v vseh podjetjih iste stroke enakomeren. Kakor hitro bode pa po zakonu prepovedano vsako drugo delavno in podjetniško razmerje kot zadružno, bode demokratizacija podjetij nevzdržno napredovala do dovršene zadružne oblike, in sicer v istem tempu kot bode delavno ljudstvo samo podpiralo ta napredek s svojo močjo in zrelostjo. Naj odgovorim pri tej priliki na nekatera oporekanja. Oporeka se, da zadružni način, ni primeren vsled svoje finančne šibkosti za vse gospodarske stroke in da se oblika produkcijske zadruge ne da prilagoditi potrebam velepodjetij, ker bi vpliv uslužbencev na upravo podkopaval nujno delavno disciplino. Ne bodem tajil, da imajo dosedanje zadruge poleg svojih koristi tudi svoje napake, ali zadružni sistem pripušča ravnotako kot kapitalistični razne podjetniške oblike. Na to po sebno opozarjamo, ker večina vseh ; kritik zadružnega sistema izhaja iz tega, ' da se na to okolnost ne ozira. Osnovana misel zadružnega sistema ne tiči v določeni organizacijski obliki, temveč v zahtevi, da se imajo posledki skupnega gospodarskega delovanja enakomerno razdeliti in da mora biti gospodarsko vodstvo pod kontrolo vseh udeležencev, A to se da uresničiti na različne načine, ki se na zunaj razlikujeje od sedaj navadne zadružne oblike. Na primer po načinu akcijske zadružne družbe, kjer volijo vodstvo podjetja posestniki kapitalističnih akcij skupno s poses niki delavnih akcij (uradniki, delavci in drugi uslužbenci) ali po načinu komanditne zadruge, kjer tvori nekoliko začetnih članov, ki so dali misel ali kapital ali oboje stalno ravnateljstvo pod kontrolo tih h družabnikov (delavcev, uslužbencev in konzumentov) ali v individualističnem zadružnem podjejtju kjer, pojedini podjetnik vodi podjetje pod nadzorstvom svojih sotrudnikov. (Dalje prih.) plačal „40 dinara" 160 K. Na tale način se prosveta in izobrazba ljudstva ne bo dvignila in po tem dejanju lahko prevdarimo, kako vneti so za izobrazbo naši klerikalci in liberalci. Po shodih se kar cede samega navdušenja za ljudsko izobrazbo, če pa da naš ubog delavec ali mali kmet svojega sina v šolo, da mu zboljša trdo vsodo in vstvari sebi pomoč za stara leta, takrat mu pa nalože kazen v obliki davka. S tem pač jasno pokažejo, da ne marajo, da bi revni sloji študirali, hočejo da ostane proletarec brez izobrazbe, da bo voljnejše služil njihovim namenom. — In značilno je, da tega kulturnega škandala, ki nima primere nikjer, nihče od naših strankinih organov ni ožigosal. Klerikalci so bili tiho, niti s svojo in-famnostjo nisi poskusili, češ liberalci so krivi tega nazadnjaškega zakona, in tudi naprednjaki sumljivo molče, dasiravno jim prostora ne bo manjkalo, ker o vladnih krizah vedno precej na široko pišejo, eni kot drugi. Takšno jadikovanje vslcd vladne krize! Vsled vladnih dejanj, ki nas sramote pred vsem kulturnim svetom, pa nihče ne jadikuje. — Radovedni smo, kedaj se upelje davek na pismene t. j. na ljudi, ki znajo brati in pisati. Če pojde tako naprej, nas kmalu modrost iz Beograda tudi s tem izumom osreči. Škandal! Masaryk o boljševizmu. Ob priliki VII. vsesokolskega zleta v Pragi se je med drugimi razgovarjal s prezidentom Masarykom tudi dopisnik ogrskega lista-.Ungyari Kbzlony“. Na vprašanje, kaj misli predsednik o boljše-viški agitaciji v čehoslovaški državi, je dobi sledeči odgovor: „Kot sem že večkrat izjavil, ne more biti o boljševizmu pri nas niti govora, že zato ne, ker manjkajo pogoji same stvari. Najbolje zdravilo proti boljševizmu je, uresničiti mnogo socijalnih reform in demokratični način, ki omogoča prole-tarijatu življenje in mu zagotovi vse politične pravice. Misel diktature je že vsled tega zavrgljiva, ker jeden del delavstva še ni zrel in bi se pri taki revoluciji pojavili tudi taki življi, ki nimajo niti najmanjšega pojma o upravi. Boljševizem bi po mojem mnenju uničil vse, kar smo s težkim delom ustvarili." Te besede starega in skušenega socijalnega bojevnika za pravice svojega naroda in celega trpečega človeštva bi pač lahko privedle marsikterega prenapeteža k treznemu premišljevanju. Žalibog je pri nekaterih ljudeh vsaka beseda bob v steno. * JUGOSLAVIJA. -f Naša vlada podala ostavko. 8 «*-stavo nove vlade aopet poverjen dr. Tesnld. Beograjska vlada je podala ostavko. S sestavo nove vlade je poverjen aopet dr. Vesni6, ki Je mandat sprejel. Tudi novo vlada bo koncentracijska, katere življenje pa bo, kot obič^no, gotovo zopet kratko. ČeSko-jugoslovanska pogajanja.-Te dni bodo končaui razgovori med našo češkoslovaško vlado glede trgovine in carine ter medsebojnih gospodarskih oduošajev. -|- Krivda pri splitskih dogodkih ni na naši strani. Ameriški admiral, ki jo vodil preiskavo, je dognal, da glede izgredov v Splitu ne zadene Jugoslovanov niti najmanjša krivda. -j- Ameriški admiral prevzel poveljstvo V splitski inkl. Da se preprečijo nadaljni incidenti med Jugoslovani in Italijani v Splitu, ja prevzel vrhovno poveljstvo v splitskih vodah ameriški admiral Audrevvs. -J- Tržaški Jugoslovani so s 9 pritožili pri ameriškem končala. Jugoslovani v Trstu so Uročili tamošnjemu ameriškemu konzulu memorandum o uničevanju naše imovine s strani Italijanov. -|- Radi pogromoT v zasedenem ozemlja se Je odločila naša vlada, da sc pritoži na vrhovni svet. -f Važna prometna konferenca v Maribora. 20. t. m. se vrši v Mariboru konferenca, na kateri bosta zastopani naša država in avstrijika republika. Obravnavala se bodo vprašanja, ki se tičejo železniške, carinske, poštue, brzojavne, telefonske, policijske in sanitetne službe na obmejnih železniških postajah. PO SVETU. -j- Mirovna pogodba z Avstrijo stopila v veljavo. 16. t. ni. so bile izmenjane ratifikacijske listine mirovne pogodbe, z Avstrijo v francoskem zunanjem ministerstvu. Z istim dnem jo stopila pogodba v veljavo. 4- Mora vlada aa Madžarskem. Novo vlado na Madžarskem jo sestavil grof Teleky. 4- Konferenca v Spni jo končana. Z Nemci se je dosegel sporazum. Nemška delegacija je sprejela in podpisala zahteve antante tudi v premogovnem vprašanju. Nemčija bo morala dobavljati antanti 24 milijonov ton premoga letno. 4- Romunija in Bolgarska se pogajata. Francoski listi poročajo, da »e v imenu Romunije pogaja Take Jonescu z Bolgarsko s katero bi rad dosegel sporazum glede Dobrudže. -|- Boljševiki prodirajo v Besarabijo. Razne vesti poročajo, da so rdeče čete že v Besarabiji in da so ponekod že prekoračile romunsko mejo. -|- Rusija odklanja antantlno posredovanje glede premirja med Rusijo in Poljsko. Sovjetska vlada je izjavila, da sprejme promirje, ako Poljska prosi zanj. Ceiijcnl dopisniki, prosimo, da nam poročate radi pomanjkanja prostora kratko In jedrnato! Tedenske vesti. Politične vesli. Značilno na vse strani. Jugoslovansko ministrstvo si je izmislilo nov davek. 'Davek od šolanja. Kdor hoče pridobiti nekoliko več izobrazbe, kot jo nudi ljudska šola in gre v gimnazijo, bo moral plačati za prva 4 leta 80 K, če pa še ne bo odnehal v svoji ukaželnosti in bo hotel iti v peto šolo, mu bo davkarija vsled ukaza gospodov ministrov naložila že večjo kazen, namreč 160 K. Dosedaj je bila navada, da je plačal šolnino le Ibn učenec, sedaj bo moral pa tisti, ki je bolj priden, več plačati, kajti če si len In padeš v 4 šoli, boš plačal le 80 K, če pa zdelaš in greš v peto šolo, boš pa vsakemu plemiču dodeljen njegov lastni dom z lastnimi hlapci, katerega pridelke je moral odstopiti kot s /oj delež svoji obedovalnici. Torej tudi ta izkustva ne pomenijo prav nič za komunizem, ki noče imeti za svojo podlago sužmjsti in izkoriščanja naroda od skupno živeče vojaške in plemiške kaste. Druga, baje zgodovinska dejstva so očividno legende, kot so to razne pravljice o „zlatem veku", v katerem ni bilo mejnih kamnov in razne umetne pesni, v katerih slika komunistično nadahnjen pesnik svoje ideale v preteklosti mesto v bodočnosti. Pač pa smo imeli v novem veku celo komunistično državo, znamenito jezuitsko državo v Paraguayu. Obsta jala in cvetela je dolgo, dvignila svoje indijansko prebivalstvo na precej visoko stopinjo civilizacije in ga docela osrečila; propadla je zgolj vsled zunanjega napada, nikakor ne zaradi notranjega nereda. Ali to ni bila nikaka moderna industrijelna in trgovska država, temveč skoro skozi in skozi agrarna država z nekoliko obrtne marljivosti in nekaj manufakture, torej stoječa še na zelo nizki stopnji gospo darskega razvoja. Nadalje ni vladala v tej državi demokracija, temveč do skrajnosti razvita teokracija Patri so bili neomejeni gospodje nad- svojimi podložniki, ki so jih obvladovali z vsemi sredstvi svoje duševne premoči; in njihovo milo gospodstvo je vseeno pripuščalo, da se je prebitek skupnega gospodarstva, po v resnici zadostnem kritju potreb prebivalstva, porabljal v svrho jezuitskega reda. Torej nima tudi to izkustvo za demokratičen, vsega izkoriščanja osvobojen komunizem nikakc dok azilne vrednosti. Država se je zgradila na novo, torej ni bilo nikakega prehoda iz ene gospodarsko družabne oblike v drugo; klic vesti in vere, vzbujana vedno znova s prižnice in spovednice, je bil zadosti močna gonilna sila k delu; uradništvo ni izhajalo jz ljudstva in ni bilo od njega voljeno, temveč je stalo skoro na božanski višini nad njimi. Sicer bodemo pa takoj videli še na drugih primerah, da je dosedaj vedla komunistične poskuse k uspehu le uiogočna religiozna vez — in da jih najbrže le ta sploh k uspehu privesti more. F. — Priitljugoslovanskl pogromi r aa-sedtmem ozemlja. Po izgredih v Trstu so uprizorili i talij auski barbari pogrome tudi v Pulju, na Reki, v Buzetu klor so izropali in požgali Narodne dome. Na Reki so polili podirjaui arditi 6 velikih Jugoslovanskih jadrenic in nekaj čoluov z petrolejem in bencinom ter jih zapa-lili. Preganjali so tudi naše ljudi. Izgredi pa še sedaj nia, kakor da njihova zbe.melost ne mara vzeti konca, so vnovič napadli njegovo kavarno in mu vse uničili. Hot.li so napadi tudi slovensko solo pri Št. Jakobu, pa so si premislili, ko so zvedeli, da stražiio solo Slovonci. Policija in karabinjerji so zverioj-sko počotje mirno gledali. — Puljski nacionalisti napadli tudi komuniste. Drugega dne po divjanju laških nacijonalistov v Pulju so napadli italijanaši tudi prostore Društva socijalistične mladine, kjer so zažgali Ljeninovo sliko in izvršili še več drugih vandalstev. — Napadi na tramvajske uslužbence v Rimu. Po večdnevnem štrajku so uslužbenci cestne železnice v Rimu zopet nastopili službo. Ob tej priki so okrasili tramvajske vozove z rdečimi zastavami iu s cveti cami. To je naci-jonalističuc hujskače tako razburilo, da so jeli napadati tramvaje in nretepati 1 tramvajske uslužbence. Organizacija tramvajskih uslužbencev je vsled tega proglasila splošen protestui štrajk. | — Napad na socljaPstično tiskarno v Rima. Neciionalistične bande so navalile tekom : pogroma na tramvajske uslužbeace tndi na tiskar-i no soc. demokratičuega dnevnika „Avanti“. Tolpe so hotele poslopje zažgati, kar pa so ka-rabiuijerji, ki so drugače demoliranje mirno gledali zabranili. Ko je delavstvo zvedelo za razdejanja delavske tiskarne, se Je zbralo v velikanskih množicah in priredile burne protidemou-stracije, pri katerih ja prišlo de krvavih "po-padov. Delavstvo bo proklamiralo splošno stavko. — Štajerski Nemci raztrgali tračnice na progi med Cmurekom in Gozdiščem. Vlak, ki je vozil tamkaj, bi se bil kmalu ponesrečil, ko bi ne bil vlakovodja čc pravočasno upozorjen na nevarnost. Tako jo pa skočila s tira samo lokomotiva in prvi voz. Ponesrečil se ni nihče. Južna železnica je vsled tega promet na progi Maribor-Radgona do nadaljnjega ustavila. — Apaška kotlina na Štajerskem v naših rokah. Apaška kotlina, ki nam jo je priznala mirovna konferenca, so zasedle naše čete. — Davek na vojno dobičke. Kakor se sliši od več strani, se odmerja davek na vojne dobičke jako krivično. V nekem kraju ob Savi so, ker je župnik klerikalec, prista^SLS., faktično vojni dobičkarji, in celo vojno oproščeni, izšli nekateri popolnoma prosti, drugi zopet s tako malimi zneski, da se niti črnilo in papir nista splačala. Na drugi strani pa so ljudem, ki so bili cel čas vojne vojaki in so si po vojni komaj toliko pridobili, da žive, a seveda ne trobijo v klerikalni rog, bili prisojeni občutni in krivični zneski. Nas narodne socijalistc bi stvar, ker pač v zadevi vojnih dobičkov ne pridemo v poštev, ne zanimala toliko, i toda čudno sc nam zdi, da je sploh mogoče v demokratični (!) državi odmerjati davke ene ali druge vrste potom zaupnikov. V vseh enakih zadevali naj bi se izvolile ali vsaj imenovale komisije, ki bi bile pod javno kontrolo in katere bi naj nepristransko določevale davek. — Učitelj iki kongres v Beogradu, katerega se je udeležilo učitelj- utvo iz vseh krajev naše domovine, se je vršil te dui. Med dragim se je skle-ailo tndi, da se ustanovi enotna učiteljska organizacija za vso državo. — Dva nemška hujskač* zapm-tila A cono. Ker sta obupala na£ nemško zmago v coni A, sta zapustila slovensko Koroško zdravnik dr. Herbst v Pliberku in notar Rabitseb v Velikovcu. "Naši ljudje se ne bodo jokali za njima. — Razprava proti Radiča je končana. V nekaj dneb se bo razglasi!« obsodba. — Bela Kun r Moskvi. Bivši •orgrski boljševiški diktator Bela Kun je dospel v Moskvo, kjer namerava ostati kot Ljeninov gost. — S.momor Viljemovega naj-mlajšega sln». Zadnjo soboto se je ustrelil vslid omračenja razuma bivšega nemš' ega cesarja Viljema najmlajši sin -Joabiiu Pruski. — SOletnlco tretje francoske republiko bodo praznovali prihodnji mesec v Franciji z velikanskimi svečanostmi. — Tihotapstva s saharinom. V zadnjem času se je kljub strogim odredbam zopet močno razpaslo tihotapstvo a saharinom v Jugoslaviji. Pred par dnevi so zaprli v Zagrebu večjo družbo, ki je vtihotapila iz inozemstva 27 kg saharina. Saharin je bil zaplenjen, tihotapci pa so bili v zmislu obstoječih predpisov obsojeni na 800.000 K globe. — Bar za tiskom! sklad. Iz Sevnice ob Savi smo sprejeli K 64-—, ki so jih zbrali člani krajevne organizacije NSS za tiskovni sklad. To je že drugi dar, za katerega se Vam najtopleje zahvaljujemo. Posnemajte! — Prva jugoslovanska tovarna za usuje in čiflje je pričela g svojim obratom. Opozarjamo Da inserat na drugi strani. To po-djotye jo prvo v naSi državi, ki izdeluje vsakovrstno luksurijozno blago iz usnja, kakoriino se je do sedaj uvažalo le iz inozemstva. Upamo, da se bodemo tudi v tej stroki industrije osamosvojili in da ne bomo veS odvisni od nvoza. Ljubljana. — Protestni shod proti nkinjenjn demarkacijske ti te med cono A in B im Kort 8 nisko eskomptna bunko in srbsko banko v Zagrebu. — IzvrSu.e »se bančne tiHiisaUciJe n»J-ku a» tnt*je. — Denarne »loge — Nakup in prodaja : efektov deviz, valut — eskompt menic akreditivi — borza. Brzojavni nasiov: ,,eskomptna. Interurl). leiefonsk Met. '45 je pričela z Izdelovanjem torbic In drugega galanterijskega blaga iz naj finejše ga usnja. V zalogi Ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila se izvršujejo po najnižjih cenah. ^ {se priporoča za obilen obisk. y/ Somišljeniki, naročajte in razširjajte „Novo Pravdo4! Zahtevajte naš list v vsakem javnem lokalu! I Vsp1 Priporočljive tvrdke I S S Sv. Lovrenc na Pohorju: I Najcenejši nakup Cigaretnega papirja in stroČufc vseh vrst ter pralnega in toaletnega mila, papirja, kreme in drugega blaga na debelo pri tvrdki grata SEVER, ijuaijni*q-rv>uxtJ riamfrlibi ki ste plačali naročnino I lu! ULE tl IVI pa lista ne dobivate, javite to pismeno ali ustmeno uprav-ništvu, Gradišče štev. 7, Ljubljana. ]| Alojz Jager j j trgovina e mešanim blagom Feliks Ht inschko usnjar »“! I ® Tape/hišk> ! I Autoii Brezočnik \t : | lesna trgovina Karol ITsuki čevljar Ljubljana, Reuljeva cesta 20. Zahtevajte cenik. !! Jakob Novak j) hotelir in lesni trgovec Julija Sabadl pekarna Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-vič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimikraji ta-in ? inozemstvu Članski prispevki in podpore Narodno-socijalne Zveze. I. razred. — Članarina 1 k na teden. — Podporo: II.razred. —Članarina 2 k na teden.— Podpore: III. razred. — Članarina 3 knateden.— Podpore: članstvo nad '/» leta nad 2 leti nad S leta V bolezni 10 tednov po 20 k 10 tednov po 26 k 10 tednov po 80 k — — — V brezposelnosti nad 1 leto 6 tednov po 46 k 6 tednov po 60 k 6 ted. po 40 k — 1 ted. po 26 k — Porodnice — 4 ted. po 20 k — PogrebšSlne — enkrat 160 k enkrat 200 k članstvo nad /2 leta nad 2 leti nad S leta V bolezni 12 tednov po 60 k 10 tednov po 66 k 10 tednov po 60 k — 6 tednov po 60 k 10 tednov po 60 k V brezposelnosti nad 1 leto 6 ted. po 60 k 10 tednov po 66 k 10 todnov po 70 k 6 tednov po 60 k 4 tedne po 60 k 7 tednov po 60 k Porodnica — — — Pogrebščina — enkrat 360 k enkrat 400 k lNo/j. ima bvojc Uiusivene prostore v ANaroaneiii aomu v j-guLiijcuu ~ poldne in od 4. ure do 7. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. Tam lahko dobi vsakdo vsa nadaljna pojasni a. a pisma je naslov: „Narodno-socijalna Zveza" v Ljubljani, Telefon št. 77.