\KTUALNO VPRAŠANJE V Kranju pravzaprav nimamo vajenskega doma. Stavba, ki je sedaj namenjena vajencem, je ena najstarejših v Kranju. To je poslopje nekdanje kranjske graščine, ki so ga zgradili t IS. in v začetku 17. stoletja. Muzejsko društvo se zavzema, da bi v tej stavbi uredilo muzej, saj sedaj vse znamenitosti hranijo v Prešernovi hiši, ki tak« tudi ne more služiti svojemu namenu. Poslopje, kjer sedaj prebivajo vajenci, ne ustreza temu niti po velikosti niti Slede drugih pogojev. Vzrok ca pomanjkanje vajencev, predvsem še v nekaterih kritičnih obrtih, prav gotovo ni le v nezanima-nju za posamezno obrt. Bržkone bi se marsikateri mlad človek, predvsem iz oddaljenih hribovskih krajev, odločil za poklic, v katerem ljudi najbolj primanjkuje, če bi imel v kraja, kjer se bo učil, preskrbljeno stanovanje i« hrano. Nedvomno je to, da dejansko mladih vajencev nimamo kam dati, eden izmed važnih vzrokov za pomanjkanje vajencev na Gorenjskem. O vsem tem je razpravljal tudi Svet sa gradbene in komunalne zadeve pri Občinskem ljudskem odbora v Kranju. Ker je sedanje stanje dokaj težko, je predlagal, naj bi družbenemu planu občine dodali še to, da bi občinski ljudski odbor skupaj z Obrtno zbornico okraja Kranj proučil v letu 1958 možnosti za gradnjo, določil lokacijo in poskrbel, da se še letos izdelajo načrti za gradnjo novega vajenskega doma. Tako bi bilo do prihodnjega leta, ko bo treba proučiti možnosti za pričetek gradnje, že vse ostalo pripravljeno. Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE Še nehaj dni . .. < * - GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO IETO XI., ŠT. 30., CENA DIN 10. KRANJ, 18. APRILA 1951 ia narava bo spet ozelenela. Andrej VerbiČ Odgovori tov. Aleksandra Rankovića na vprašanja uredništva „Dolenjskega lista" novi predsednik OSS Kranj Andrej Verbič je bil rojen leto 1920 kot kmečki sin na Vrhniki. Dokončal je 4. razrede meščanske šole. Leta 1941 je odšel P partizane. Januarja 1942 je bil ujet in zaprt, leta 1943 pa je po- Program ZKJ * temelj bodoče aktivnosti in borbe socializem Član Izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije tovariš ALEKSANDER RANKOVlC je na prošnjo uredništva »Dolenjskega lista« v Novem mesta odgovoril za pokrajinske časnike v Sloveniji na tri vprašanja pred VII. Kongresom ZKJ. fregnil in se ponovno vrnil v Partizane. Po vojni je bil — od ieseni 1945 — dve leti sekretar Okrajnega komiteja ZKS v Dol-rd Lendavi. Za tem je bil do krajši bolezni zaposlen na CK RKS. Kmalu nato je postal direktor Tovarne usnja na Vrhniki, od jeseni 1952. leta pa je direktor tovarne »►Planika« v Kranju. Leta 1956 je bil izvoljen za čla-°a Okrajnega komiteja ZKS ^ranj. Razen tega sodeluje tudi v mnogih organih družbenega upravljanja: je predsednik spravnega odbora Kluba gospodarstvenikov v Kranju, član spravnega odbora Gospodarske-Sa razstavišča v Ljubljani, Gorenjskega sejma v Kranju in Usnjarskega tehnikuma v Domžalah. Do lanskih volitev v ljudje odbore je bil predsednik okrajnega sveta za delo, sodeluje pa tudi v Združenju usnjarjev in čevljarjev. Na zadnji skupščini Republiškega sindikalnega sveta je bil izvoljen za člana predsedstva Zveze sindikatov Slovenije, na zadnji seji predsedstva Okrajnega sindikalnega ■veta pa za predsednika Sindikalnega sveta okraja Kranj. Pred nami je Sedmi kongres ZKJ, od katerega si veliko obetamo. Prosimo vas, ali bi hoteli za naše bralce odgovoriti na vprašanja, katere od nalog političnega dela in dejanske ideološke borbe, ki jih je bil pred jugoslovanske komuniste postavil Šesti kongres, so bile v preteklih letih najbolje uresničene? Odgovor na to vprašanje bo lažji, če najprej omenimo, katere glavne politične in idejne naloge je bil Sesti kongres postavil kot temelj bodočega dela ZKJ. Sesti kongres, ko je določal pot, po kateri moramo iti v nadaljnji socialistični izgradnji, je posebno poudaril dva temeljna činitelja: nadaljnje razvijanje materialne osnove socializma in nadaljnje izpopolnjevanje in razvijanje demokrat, mehanizma samoupravljanja delavskega razreda in delovnih ljudi sploh. Izvajanje teh nalog je povečalo borbo proti ostankom birokratizma in dogmatizma na eni strani, in borbo proti sovražnim elementom, malomeščanskemu anarhizmu, lokalizmu itd. na drugi strani. Razumljivo je, da so iz tega izhajale osnovne idejno politične naloge ZKJ. Skozi to moramo gledati in vrednotiti uspehe, ostvarjene po Kongresu, pri čemer je pa treba posebej poudariti in upoštevati nekatera vprašanja. Zveza komunistov kot celota se je izredno učvrstila in idejno politično okrepila. V tem, ko je Zveza odkrivala pota za razvoj socialističnih družbenih odnosov, se je tudi sama nepretrgoma razvijala. Glede tega je bil torej v razdobju med obema kongresoma dosežen velikanski napredek. To poudarjam na prvem mestu zato, ker je to dejstvo za naš celotni razvoj odločilnega pomena. Visoko stopnjo idejne in politične moči ZKJ najbolj očitno izpričuje tudi osnutek novega programa. To pomeni, da smo izbojevali uspešen boj proti raznim proti-marksističnim teorijam in teoriji-cam in jih politično onemogočili. proti staremu je dosegla velikansko širino, v nji so sodelovale milijonske množice s konkretnim reševanjem družbenih in političnih vprašanj. To je pomagalo učvrstiti in krepiti organe upravljanja in jih do kraja afirmiralo. Prav s tem si tudi lahko pojasnimo veliko enotnost naših aaro-dov na pozicijah socializma, kar se je tako očitno pokazalo tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah. To so, najširše povedano, naši največji idejni in politični uspehi. V osnutku Programa ZKJ je med drugim rečeno tudi to, da je novi program temelj naše bodoče aktivnosti in borbe. Kako se bo po vašem mnenju izvajala po novem programu nepretrgana zavestna akcija komunistov v sistemu oblasti delovnega ljudstva in kakšen naj bo sistem dela, da bi uresničili Leninovo načelo o »spreminjanju oblasti v imenu delovnega ljudstva v oblast delovnega ljudstva*? Razvoj našega družbenega in političnega sistema je nenehno usmerjen v krepitev demokratizacije v našem socialističnem razvoju. Zato si v praksi družbeno političnega življenja stalno prizadevamo, da se krepijo in razširjajo oblike neposredne demokracije in da se v njihovo funkcioniranje de- javno vključuje čim večje število delovnih ljudi. S prizadevnostjo zavestnih socialističnih sil se bo nedvomno krepil njihov vpliv, in Mcer na vseh področjih družbenega življenja, kajti pri nas ni več področja, na katerem ne bi naši socialistični ljudje imeli pomembnega in odločujočega vpliva, in to v organih samoupravljanja ali družbenega upravljanja. S takim sistemom nase socialistične izgradnje je v praksi uresničeno Leninovo načelo: »Spreminjanje oblasti v imenu delovnega ljudstva v oblast delovnega ljudstva«. Našo družbeno izgradnjo je nedvomno treba še razvijati in krepiti, kajti v praksi, v vsakodnevnem pridobivanju izkušenj je mogoče najbolje in najuspešneje graditi nadaljnjo nadstavbo družbenega in političnega sistema. Pozitivnejši rezultati zavestnih socialističnih sil v tej smeri so očitni v dejstvu, da se prav s tem najvažnejša vprašanja rešujejo skupaj z delovnimi ljudmi. Z njihovim sodelovanjem, zlasti glede reševanja konkretnih vprašanj, pa bodi v okviru občine ali v organih samoupravljanja ali v organih družbenega upravljanja, se vsekakor veliko močneje uveljavlja vsakodnevna skrb za ljudi, kakor če se s tem vprašanjem ukvarja le upravni aparat, posebno če so v »i NAŠ RAZGOVOR H tem aparatu še vedno ostanki birokratizma. V takem sistemu socialisticae demokracije imajo posebni pomeo (Nadaljevanje na 3. strani) VINKO HAFNER novi predsednik OLO Kranj Na ponedeljkovi seji je Okrajni ljudski odbor izvolil za novega predsednika OLO Kranj tovariša Vinka Hafnerja, dosedanjega predsednika ObLO Kranj. .iittSilii.} mamam Ta idejna in politična borba ZKJ je imela v minulem razdobju posebno obeležje in razvijala se je v posebnih oblikah. Posebne oblike in posebna obeležja so izhajala iz našega novega sistema družbenega upravljanja in s tem spremenjene vloge ZKJ in drugih družbeno političnih organizacij — Socialistične zveze, sindikatov, mladine itd. Politična borba za novo Komunisti v »Iskri* pomlajujejo svoje vrste OBČINSKA KONFERENCA SZDL NA BLEDU V SZDL je včlanjenih 74 odstotkov volivcev V sredo zvečer je bila na Bledu občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Prisostvovalo je 70 delegatov iz *3 osnovnih organizacij blejski« °bčine. O gospodarskem in po— stičnem življenju v občini zadnji dve leti ter o organizacijskih ^rašanjih je na konferenci ob" Širno in izčrpno poročal predsednik Franc Dijak. Analiziral je značilnosti gospodarskega razvo-J* v letu 1957, in sicer v indu-■triji, gozdarstvu, gradbeništvu, Prometu, kmetijstvu, goslinstvu, *l|rizmu, trgovini in obrti. Pou-**ril Je, da 00 narodni dohodek v minulem letu povečali za 20 •/#, Tovariš predsednik je v svojem poročilu opozoril tudi na nekatere slabosti v družbenem življenju občine, ki zavirajo širši razvoj in dušijo samozavest delavca proizvajalca. Pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ in besede tov. Tita na predvolilnem govoru v Beogradu naj bi bile osnova za pravilno usmerjanje nadaljnjega družbenega dela v občini in za odpravo pomanjkljivosti negativnih pojavov. Delo Občinskega odbora SZDL v minulem obdobju je bilo zelo vsestransko in uspešno, saj je le-ta vodil in usmerjal vse politično, kulturno in gospodarsko življenje v občini ter nakazoval smernice za nadaljnji razvoj. Delo osnovnih organizacij Socialistične zveze je bilo v nekaterih krajih bolj uspešno, drugod manj. Število članstva se je povečalo za 11%, tako da je združenih v vrstah SZDL 4511 članov ali 74 % vseh volivcev v občini. V precej živahni in razgibani diskusiji sta sodelovala tudi organizac. sekretar Okrajnega komiteja tov. Albin Jen-sterle in zastopnik garnizije Bohinjska Bela. -jb Cilko Zavrlovo, ki je delegat za VII. kongres ZKJ, smo poiskali v -Iskri«, kjer je zaposlena že več let. Spočetka je bila v splošni montaži, ob tekočem traku je sestavljala električne števce, pred meseci pa so jo premestili v tovarniški komite ZKS. » -Potegnili so me v komite, da vodim administracijo in da v stalnih stikih s sekreta-ji osnovnih organizacij ZKS pomagam usmerjati delo v organizacijah,« mi je dejala tov. Zavrlova in nadaljevala: -Priprave za kongres ZKJ, ki bo prihodnji teden v Ljubljani, so razgibale tudi naš kolektiv. Ne le komunisti, vsi se zanimajo za razna vprašanja. Naše organizacije so že proučile načrt statuta, trenutno razpravljamo o osnutku programa ZKJ in pismu Izvršnega komiteja CK ZKJ. Pripravili pa bomo tudi tovarniško konferenco o teh vprašanjih. V prihodnjih dneh bomo sprejeli v ZKJ nekaj mladih delavcev in delavk. Le-te sprejemamo pri nas sistematično in smo jih lani sprejeli 47. Morda vas bo zanimalo tudi to,« me je vprašujoče pogledala. -V naši tovarni pripravljamo obsežen program za vzgojo delovnega kolektiva. Organizirali bomo delavsko šolo, tečaj in vodenje sestankov in podobne oblike, tako da bomo nudili našim delavcem čimveč znanja, ki ga zahteva sistem delavskega in družbenega samoupravljanja.-« Se nekaj življenjskih podatkov o Cilki Zavrlovi. Rojena je bila leta 1925 v Ko-'kri pri Jezerskem v delavski družini. Prvo službo je nastopila tik pred vojno kot otroška negovalka pri babici v Preddvoru. Leta 1943. se je povezala z borci Kokrškega odreda in postala njihova ob-veščevalka. V jeseni naslednjega leta je bila aretirana in po nekaj tednih zasliševanj v Kranju odpeljana v Begunje. Tam je ostala do osvoboditve. Obsojena je bila na 18 let težke ječe. »Prav dobro se še spominjam prvega večera v begunjskih zaporih,« je po kratkem premoru spet nadaljevala najin razgovor. -Videla sem skozi okno, kako so gestapovci gnali preko dvorišča 6 talcev. Cez nekaj trenutkov so odjeknili streli. Tisti hip mi je bilo jasno, kaj se je zgodilo. To so bili moji najtežji trenutki in takrat so me pravzaprav do kraja zrevolucionirali.« Po osvoboditvi iz begunjskih zaporov se je spet takoj vključila v delo. Sodelovala je v številnih organizacijah. Ker so narekovala potrebe je delala v organih ljudske oblasti, od krajevnih ljudskih odberov, OLO do razvoja komun. Pred tremi leti pa se je zaposlila v tovarni -Iskra« v Kranju. -k KRANJ, 18. APRILA 1958 Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič je v ponedeljek dopoldne sprejel egiptovskega veleposlanika v Jugoslaviji Huseina Ruždija na poslovilni obisk. Opoldne je sprejel na poslovilni obisk tadi indijskega veleposlanika Radžašvara Dajala. Indonezijski zunanji minister Subandrio je v ponedeljek na tiskovni konferenci v Hongkongu izjavil, da bo vojaška akcija proti upornikom morda končana še ta teden. Dejal je, da so se na Celebesu izkrcale nove vladne čete. Radio Moskva poroča, da se je predsednik sovjetske vlade Hruščev v ponedeljek razgovarjal z belgijsko kraljico Elizabeto, ki je kot gost predsednika Vrhovnega sovjeta Vorošilova prisostvovala mednarodnemu natečaju violinistov in pianistov v Moskvi. Blizu Fackenhama v Veliki Britaniji je v ponedeljek strmoglavilo ameriško letalo, ki je letelo iz oporišča za vodikove bombe v Scaltorpu v Norfolku. Vsi letalci so so ubili. Predstavnik ameriškega letalstva v Londonu ni mogel povedati, ali je letalo nosilo vodikovo bombo. Pripomnil pa je, da letalo ni bilo opremljeno z napravami za vodikovo bombo. Avstrijska delegacija, ki jo vodi šef političnega oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Heinrich Hevmerle je v torek odpotovala v Beograd, kjer bo z jugoslovanskimi predstavniki nadaljevala pogajanja o aktualnih vprašanjih v medsebojnih odnosih obeh dežel. V palači Kremlja se je v torek začel XII. kongres Komsomola, ki se ga udeležuje 1900 delegatov iz SZ ia 37 tujih delegacij. Kongresu prisostvuje tudi delegacija Ljudske mladine Jugoslavije. Na centralnih področjih v Alžiriji so se vneli v torek ogorčeni boji med francoskimi četami in alžirskimi odredi. Ofenziva osvobodilne vojske, ki se je pred dve-aa mesecema začela na vzhodnih in zahodnih področjih dežele, se je razširila na centralno Alžirijo. Japonska in Indonezija sta v torek izmenjali ratifikacij ske instrumente o mirovni pogodbi, s čimer je aradno prenehalo vojno stanje med obema deželama. Ob tej priliki je japonski zunanji minister Fudžijama izrazil upanje, da bosta obe deželi v prihodnje razvili tesno sodelovanje na političnem, ekonomskem in kultur-aeza področju. Sovjetski veleposlanik v Washingtonu Menšikov je v sredo na nekem »prejemu izjavil, da imata ZDA in SZ pred seboj samo dve poti — da uveljavita razorožitev in da medsebojno trgujeta. SZ in ZDA se nista sklenili trgovinskega sporazuma, čeprav bi SZ rada navezala trgovinske stike z ZDA. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je v sredo sprejel delegacijo sindikata transportnih in drugih delavcev Velike Britanije, ki s« mudi pri nas na obisku. Okrog 5000 prebivalcev Zahodnega Berlina je v sredo mirno demonstriralo po ulicah proti oborožitvi za-hodnonemške vojske z atomskim orožjem. To kampanjo so sprožile socialno - demkoratska stranka in več dragih organizacij. V lionski ječi (Francija) so se v sredo uprli Alžirci, večinoma politični zaporniki. Nad sto Aliircev, ki so skušali pobegniti, je bilo ranjenih. Do upora je prišlo potem, ko so Alžirci v zadnjih mesecih trikrat začeli gladovno stavko in zahtevali zboljšanje prehrane kakor tudi pravico, da lahko bero dnevnike. Jugoslavija bo sodelovala skoraj na vseh prireditvah aa svetovni razstavi v Bruslju, ki bo trajala 8 mesecev. V posebnem paviljonu bo jugoslovanska razstava o družbenem, ekonomskem in kulturnem življenju Jugoslavije. Poleti bo naša država sodelovala tudi v večjem itovilu kongresov, ki jih bo v Bruslju okrog 350. Jugoslovanski paviljon na svetovni razstavi v Bruslju, so začeli graditi pred letom dni. Paviljon zavzema okrog 2500 kvadratnih metrov površine in je zgrajen pretežno iz stekla, marmorja in lesa. Po mnenju številnih tujih arhitektov sodi med najzanimivejše zgradbe na razstavi. LJUDJE IN DOGODKI KJE JE IZHOD? IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORBNJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSBK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61 -KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA •00 DIN, MESEČNA NAROČNINA M DIN Tudi najmlajši francoski ministrski predsednik Felix Gail-lard ni bil srečne roke. V torek zvečer ga je poslanska zbornica strmoglavila pri glasovanju o vladni politiki do Severne Afrike. Politične razmere v povojni Franciji so tudi njemu skopo odmerile čas vladanja na šest mesecev ali natanko toliko, kolikor znaša povprečna življenjska doba 24 povojnih francoskih vlad. Nepričakovana kriza francoske vlade je sprožila kopico vprašanj, ki terjajo odgovor. Predvsem je ponovno zapletla politični klopčič francoskega parlamentarizma. Vsi francoski časopisi se strinjajo, da bo zelo težko najti izhod iz krize, ker nobena stranka ni dovolj močna, da .bi sama ustanovila vlado. Zlasti je važno, kakšno stališče bodo zavzeli socialisti. Njihov prvi odgovor kaže precejšnje razočaranje, ker je desnica tako neusmiljeno zrušila sedanjo vlado. Glasilo socialistične stranke -Populaire« je zapisalo, da se je »francoska desnica diskvalificirala iz vseh mogočih političnih kombinacij«. Hkrati pa uvodničar tega časnika očita koloniali-stičnim krogom katolikov in neodvisnih, da so -zabodli nož v hrbet republikanskemu režimu«. Po tem sodeč, bodo socialisti le stežka pristopili k vladi, v kateri bi sodelovale desničarske stranke. Po drugi strani pa Mol-Ietovi socialisti spet odklanjajo sodelovanje z levico, se pravi s komunisti. Položaj je res sila zapleten. Kriza je tudi spravila v zagato francosko-1 uniška pogajanja. Tu je bil tudi kamen spotike, ob katerega se je spotaknila sedanja vlada. Gaillard je vsaj enkrat sklenil popustiti razumu in ne slepi politiki desnice in je zato privolil v predloge, ki sta jih dala anglo-ame-riška posredovalca v francosko- tuniškem sporu. Čeprav ti predlogi ne terjajo veliko popuščanja s francoske strani, je bilo tudi to preveč za skrajneže v Parizu. Gaillard je svoj poskus vsklajevanja francoske politike s stvarnostjo plačal s predsed- Tudi najmljašemu francoskemu ministrskemu predsedniku Feliksu Gaillardu usoda ni bila naklonjena niškim stolčkom. Desnica je sklenila strmoglaviti vlade in je to tudi storila. S tem pa se je izrekla proti predlogom obeh posredovalcev. Znano pa je, da kompromisni predlogi niso zgolj plod diplomatske spretnosti obeh posredovalcev, Murphvja in Beelevja, marveč da se zanje ogrevajo ta- ko v Washingtonu kot v Londona. Zato je tokrat francoska skupščina povzročila tudi krizo v odnosih z zahodnimi zavezniki. To desničarskim poslancem ni bila neznana stvar, saj so v zbornici odkrito obtoževali ZDA in Veliko Britanijo, da se vmešavajo v francoske notranje zadeve. Poleg vladne krize, bo torej morala Francija tudi obnoviti pokvarjene odnose z glavnimi zavezniki. Kriza je tudi pripeljala v slepo ulico franc. politiko do Sev. Afrike nasploh. Pokazalo se je, da sedanji franc. parlament ne želi razsodne in trezne rešitve fran-cosko-tuniškega spoja niti noče resničnega miru v Alžiriji. To pa je politika plavanja proti toku razvoja. Kakšno pot bo torej ubrala nova vlada, da bo zadovoljila parlament in da bo kos zahtevam stvarnosti? Francoski parlament pa je spravil deželo tuđi v neprijeten položaj, da je brez opolnomo-čene vlade, ki bi jo lahko zastopala na bližnjih pripravah za sestanek na najvišji ravni. To bo lahko zavleklo same priprave in odložilo težko pričakovani sestanek najvišjih predstavnikov. V primeru, da pa bi se razgovori začeli brez Francije, bi bila škoda za ugled francoske države še večja. Zato ima prav francoski časnik -Figaro«, ko pravi, da tisti, ki so zrušili vlado, prevzemajo veliknsko odgovornost. Še bolj prav pa ima časopis -Humani-te«, ko zaključuje uvodnik z besedami: Stvarni izbor ni med skrajneži in Gaillardom, temveč med vojno in pogajanji.« Izhod ni v raznih parlamentarnih kombinacijah marveč v koreniti spremembi francoske politike. Težko pa, da bo katerakoli vlada, ki bo izšla iz sedanjega sestava skupščine, kos tej zahtevi. Martin Tomažič kratko, venctar zanimivo ZDRAVSTVENA PREDAVANJA NA BLEDU Ob desetletnici mednarodnega dneva zdravja je bilo na Bledu dvoje predavanj. Prejšnjo sredo je govoril o pomenu mednarodne zdravstvene organizacije šolski mladini dr. Janko Benedik, minuli petek zvečer pa v Društvenem domu na Bledu o temi -Deset let napredka v zdravstvu« dr. Borut Rus. -Jb BLED VKLJUČEN V LETALSKI PROMET Od 15. junija do 15. septembra letos bodo trikrat tedensko letela letala na progi Beograd -Zagreb — Lesce (Bled), enkrat tedensko pa tudi na progi Dubrovnik — Lesce — Dunaj — Miinchen. Te letalske zveze so dokaj pomembne za pospeševanje turizma na Gorenjskem, predvsem pa seveda za Bled. 8 ČLANOV LD JESENICE ODLIKOVANIH Lovska družina Jesenice, ki šteje 48 članov, je imela v nedeljo svoj 11. redni letni občni zbor. Iz poročil starešinstva je bilo razvidno, da so dosegli jeseniški lovci zadnja leta lepe uspehe. Predvsem so z ureditvijo lovišča in varstvom poskrbeli, da se je stalež divjadi dvignil za 80 %, zgradili so na Rožci lovsko kočo, v lovišču so postavili 43 solnic, 17 krmišč, 2 lopi in visoko prežo ter presekali 11 lovskih steza. Kot prva družina OLZ Kranj so dokončno uredili kataster z mapo in zbrali že 131.000 din za gradnjo lovskega doma -Zlatorog«. V tej akciji se je najboljše izkazal tov. Sega. Na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi zastopniki OLZ Kranj, Uprave državnih lovišč, Planinskega društva, Strelske družine in Komande graničar j ev, OBRAZI iN POJAVI Izmikajo se dolžnostim Tudi v našem mestu se je aktivnost komunistov povečala. Se posebno sedaj, ko so imele osnovne organizacije letne konference: volile so nova vodstva in kritično analizirale svoje delo. Razgibale pa so jih tudi priprave na VII. kongres ZKJ. Začeli smo odločneje odkrivati nekatere negativae pojave in jih odpravljati. Toda, ali je v vseh organizacijah tako? Mislim da ni. Mi smo se, aa primer zbrali že drugič. Toda obakrat je potem, ko smo že čakali kake pol ure, razglasil sekretar, da konference ne bo, ker je navzočih premalo članov. Bil pa je navzoč tudi sekretar občin, skega komiteja. B«seda je dala besedo. Začeli smo »neuradno« razpravljati o tem in onem. Vzrokov je vedno dovolj, predvsem pa smo govorili o tem: zakaj je tako slaba udeležba. Res je, da je v naši organizaciji veliko žena - mater. Toda sestanek je le enkrat na mesec? Razgovor se je vse bolj živahno razpletal okrog tega vprašanja. Na našem terenu, na območju naše osnovne organizacije, živi veliko komunistov. Mnoge je videti na vseh področjih dela. Ukvarjajo se s športom, kulturo, delajo v organih ljudskega odbora, v organizacijah in ne vem kje še vse. Srečavamo pa tudi take, ki nikjer ae delajo. Vključeni so sicer v tovarniški organizaciji, živijo pa med nami, a s« ne zmenijo dosti za okolico. So pa š« tretji. Tisti, ki živijo in stanujejo tu, vključeni pa so v sosednih organizacijah. V našem ssestu je kar precej takih. Saj res, smo hkrati pomislili. To bo treba pa še pregledati? Ugotavljali smo, kaj je pravzaprav temu vzrok in bili smo različnih misli. Nekdo je sodil, da je to pač normalen pojav, drugi spet, da je posredi špekulacija in podobno. Stvar je v tem. Nekateri tovariši so se preselili, niso se pa organizacijsko povezali na novem terenu. Ali pa taki, ki zaradi osebnih sporov, ali če mu kdo v organizaciji ni po volji, ne hodijo na sestanke, oziroma so organizacijsko povezani v drugih organizacijah. Nismo bili zadovoljni s tem. Ali se morda ne skriva za vsem tem nekaj drugega? Ali ni to neke vrste računarstvo, kje bo kdo manj obremenjen s političnim delom. Beg pred delom in odgovornostjo ter želja »ne zameriti se nikomur«. Skratka na lep način se izogibati delu in kritiki .Prav gotovo je v tem nekaj takega računanja: če se vključim v organizacijo na terenu kjer stanujem, bi mi kmalu naprtili kako delo, ali pa me grajali, ker nikjer ne delam. Tako pa imam lepo mir. Grem vsake kvatre enkrat na sestanek, plačam članarino ia zadeva je za mene opravljena. Za organizacijo pa bi zadeva ne smela biti rešena, ne za eno in »e za drugo. S teza le hromimo delo organizacij in slabimo vlogo komunistov. Ko govorimo o socialističnih odnosih, včasih pozabljamo na te stvari. Pozabljamo tudi na kritiko, ki bi morala biti izraz naših novih družbenih odaosov. k- so sprejeli vrsto sklepov, ki kažejo, da hočejo jeseniški lovci doseči še večje uspehe in odstraniti dosedanje napake. Lepo priznanje je dala jeseniški lovski družini RLZ v Ljubljani, ki je odlikovala osem članov Lovske družine Jesenice. Zelo uspelega občnega zbora se je udeležil tudi planinec Jože Čop, ki je bil deležen za duhovit pozdrav splošnega priznanja. PREŠERNOV PEVSKI ZBOR GOSTOVAL V MAVČIČAH Prešernov pevski zbor je vključil v svoj delovni program tudi vrsto gostovanj po Gorenjskem. S tem bo zlasti ugodeno ljubiteljem zborovskega petja, ki doslej še niso prišli v neposredni stik z zborom. — Preteklo nedeljo je zbor gostoval v Mavčičah pri Kranju. To pot je bila vključena v spored umetnih in narodnih pesmi tudi Liparjeva pesem -Snubači«, ki je na tem gostovanju doživela svoj krst. Posebnost te pesmi, za katero si je skladatelj izposodil gorenjski narodni motiv, je v tem, da polog moškega zbora nastopijo tudi štirje solisti. To in pa ostale pesmi sporeda so ljudje z navdušenjem sprejeli. aa USPEL DRAMSKI TEČAJ V Kamniku je DKP društvo Solidarnost organiziralo v novembru dramski tečaj za mlade igralce. Odziv je bil nenavadno dober, saj ga je skozi štiri mesece obiskovalo nad 30 udeležencev iz Kamnika, Duplice, Podgorja in celd iz oddaljene Tuhinjske doline. Tečaj sta vodila tov. Ciril Brglez in Polde Dežman tz Ljubljane. V petek, 18. aprila bodo udeleženci v veliki dvorani kulturnega doma izvajali del programa, ki so ga naštudirali. Na sporedu je med drugim odlomek iz -Srečnih dni«, Cehova -Dva bregova«, zborana recitacija -Kronanje v Zagrebu« itd. TUDI ZA OSNOVNO SOLO TELOVADNICA V Kamniku osnovna šola nima svoje telovadnice, ker Je biln prezidana in popravljena bivša sokoLskn telovadnica na dvorišču kavarne, bo te dni izročena osnovni šoli v uporabo za Itdor vadnico in se zato za druge namene ne bo smela uporabljati. t-:r:&:;:;:::::žj:tfi:i:;:^ V ORGANIH DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA NAJ SODELUJEJO TUDI INVALIDI Osnovna organizacija Zveze vojnih vojaških invalidov Kranj je imela v sredo redni letni občni zbor. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je zbora rdele-žilo nad 70 % članov organizacije. Potem ko so kritično pregledali svoje delo v preteklem letu, je prišlo do živahne razprave, kjer so med drugim načeli tudi vprašanje stanovanjske stiske. Le-ta namreč vse huje ogroža tudi vojne vojaške invalide in njihove družine. Ugotovili so več' primerov, da žive nekatere družine v slabih stanovanjskih razmerah. Razen sklepov, ki naj bi razgibali in poglobili delo invalidske organizacije, so kritizirali tudi pojav, da invalide iz kakršnihkoli razlogov ne vključujejo radi v delo organov družbenega upravljanja. S. RAZPRAVA O DELAVSKEM UPRAVLJANJU Pretekli ponedeljek se je začel v Radovljici nadaljevalni 14-dnevni seminar za vodilno osebje podjetij, predvsem pa za direktorje. Seminar prireja Zavod za proučevanje dela in varnost pri delu LRS. Med temami, ki jih bodo v tem času obravnavali, so v torek govorili o delavskem samoupravljanju. Na razgovor so povabili tudi predstavnike organov delavskega upravljanja nekaterih gorenjskih tovarn. RAZSTAVI OB DNEVU MLADOSTI V KRANJU Za Dan mladosti, 1. maja bo Dom JLA v Kranju priredil dve razstavi, in sicer razstavo fotografij iz življenja in dela gojencev vojno-pomorske akademije, ki bo odprta 17. in 18. aprila ter razstavo »Armada pri gradnji države in njen prispevek gospodarskemu razvoju države« v dneh 27. in 28. aprila. Razstavljeno bo več brošur in podobnega razstavnega gradiva. Rastavi bodo dokumentirali tudi filmi -Odred miru«, »►Modernizacija poljedelstva«, -22. december«, -Nova šola«, -Majske radosti« itd. Ogled obeh razstav priporočamo zlasti mladini, predvsem pa gojencem predvojaške vzgoje, saj bo razstavljeno gradivo zelo zanimivo, poučno in pestro. Ogled razstav je brezplačen, razen tega pa bodo del brošur razdelili med mladino. TEČAJI V TOVARNI -PLAMEN« Delavski svet podjetja -Plamen« v Kropi je priredil strokovni tečaj za visokokvalificirane delavce, ki ga obiskuje 17 kvalificiranih delavcev. Tečaj bodo zaključili maja meseca, nato pa bodo tečajniki polagali strokovni izpit. Letošnjo zimo sta bila v podjetju dva tečaja nemščine, in sicer za začetnike in nadaljevalni tečaj za ostale, ki so že lani po-sečali azčetniški tečaj. Tudi za izobrazbo vodilnega kadra je poskrbelo podjetje, ki ima začasno tudi svojega inštruktorja za izobrazbo. Sestanki PIV-1 z vsem vodilnim osebjem so bili že lansko leto, letos v marcu in delno v aprilu pa so bili 4 tečaji PIV-2 o analizi problemov v praksi. C. R. ZDRAVSTVENI TEČAJ V PREDDVORU JE DOBRO USPEL Krajevna organizacija Rdečega križa v Preddvoru je januarja organizirala za dekleta in žene iz Preddvora in okoliških vasi zdravstveno-prosvetni tečaj, ki je trajal tri mesece. Pred nekaj dnevi so zaključili s predavanji, sedaj pa tečajnice pripravljajo še kulturni program za slovesen zaključek tečaja. Tečaj je posečalo 28 tečajnic, ki so dokaj redno hodile na predavanja. V splošnem je tečaj dobro uspel, predavali pa so zdravniki in medicinske sestre iz Kranja in Golnika. Mnoga predavanja so bila združena s predavanji zdravstveno poučnih filmov, o splošnem zdravstvu, o prvi pomoči, o splošni in osebni higieni, o negi dojenčka, o pre-hrnni, o nalezljivih boleznih in raku na maternici in dojkah. -an KRANJ, 18. APRILA I Mi Program ZKJ - temelj bodoče aktivnosti in borbe za socializem • L ftrukf) tadi družbeno politične organizacija saj se z aktivnostjo na tem Področju najbolje usposabljajo za samostojno politično delo. Tako Postanejo te organizacije tisti važ-*} Činitelj, ki najbolj neposredno TPUva na dvig družbene zavesti *n°žic, kar je odločilnega pomena v prizadevanjih za nadaljnje raz-TlJanje socialističnih odnosov in ^ciaiizma sploh. Te naloge terjajo tudi za naše •adaijnje delo vse naše zavestne "^ialistične sile. Tudi v osnutku »ovega Programa ZKJ je posebno Poudarjena vloga, ki jo v bodoče *°rajo imeti komunisti v prizade-T*nJn, da čim širje uresničijo najdeno Leninovo načelo. Na Programu kot osnovi za prakso naše nadaljnje socialistične izgradnje, mora temeljiti ideološko delo komunistov; Program pa jim naj bo hkrati tudi vzpodbuda za še širje in globlje teoretično izpopolnjevanje. Zato je treba Program dobro in temeljito predelati in proučiti, p« ne samo sedaj, ko je dan v pretres članom ZKJ in naši javnosti sploh, ampak tudi kasneje, ko ga bo Sedmi kongres dokončno sprejel. V tej smeri mora Zveza komunistov na osnovi pridobljenih izkušenj nepretrgoma razvijati vsestransko dejavnost zavestnih socialističnih sil, izpopolnjevati in stalno bogatiti mora oblike in metode dela svojih organizacij. V Z zasedanja Okrajnega ljudskega odbora Kranj Okrajni zbor proizvajalcev kritičnejši od Okrajnega zbora DODATEN SKLEP OKRAJNEGA ZBORA PROIZVAJAL-CEV GLEDE PLANA DOHODKOV IN IZDATKOV OKRAJNE KOMUNALNE BANKE KRANJ — ZA KATERA PODJETJA IMENUJE V OBČINSKE KOMISIJE ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV SVOJE PREDSTAVNIKE OLO — NOVI PREDSEDNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA VINKO HAF- NER polno zaposlenih uslužbencev industrijska podjetja, za gradbe- skozi vse leto. Odborniki so me- no podjetje »Projekt« Kranj, za nili, da bi morala tudi Komu- gostinska podjetja hotel -To- nalna banka težiti za zmanjša- plice« in -Park hotel« Bled, ter njem števila nadur, ker je nad- za Gozdno gospodarstvo Kranj urno delo na eni strani dražje in Gozdno gospodarstvo Bled. kot redno delo, na drugi strani Ta sklep pa mora potrditi Se iz- pa je učinek dela v nadurah vršni svet LR Slovenije, manjši kakor pa v rednem de- lovnem času. Od tega pa ima družba škodo. Predlagatelj omenjenega plana dohodkov in izdatkov ter direktor Komunalne banke so tako visoko število V PRIHODNJE BO POTREBNO POROČILO O STANJU GOSPODARSKE ORGANIZACIJI Okrajni ljudski odbor je dal tudi dve garancijski izjavi, in sicer garancijsko izjavo tovarni usnja -Standard« Kranj za 15,8 borbi za zgraditev socializma so Katere od nalog, ki jih bo se naše organizacije, vzete na Postavil pred jugoslovanske splošno, znatno okrepile tako org. Komuniste v bodoče novi Pro- kot idejno politično. Toda ima-iram ZKJ, bi bilo treba po jo pa še vedno svoje slabosti in vasem mnenju spričo njihovega pomanjkljivosti. Te slabosti bodo splošnega značaja in nujnosti organizacije ZKJ najbolje in naj-staviti na prvo mesto praktii- hitreje uvidele in odstranile, če n*ga dela organizacij in čla- neutegoma začno konkretno predelov ZKJ? lovati in uporabljati novi Pro-N« to vprašanje je težko odgo- 5ram- Pomen Programa Je tudi v *°riti na kratic in tako, kakor je tcm' da bo služiI za osnovo Pri stavljeno. Sleherni program, in izgrajevanju enotnega stališča v ta, predstavlja strnjeno celoto, Tseh vprašanjih in enotne linije v te odraz linije in politike, izvajane praktičnem delu. T dosedanji praksi in ki jo bo iz- Od stopnje ideološkega dela in *a}aja ZKJ v bodoče tako v aa- zanimanja, s katerim začno komu-notranjem razvoju kot v zn- nisti Program predelovati, bo oddaje političnih odnosih. Program visna njihova sposobnost, da ga te torej, kakor je poudarjeno tudi v vsakodnevni praksi uresničijo. v osnutku, temelj naše bodoče ak- Zato bo kot ena od najnujnejših tivnosti in borbe za socializem. S in najpomembnejših nalog organi **^o prakso mi, jugoslovanski ko- zacije in članov ZKJ vsekakor pro Na ponedeljkovi eeji je Okraj- letnega plana dohodkov in iz- ni ljudski odbor ponovno raz- datkov Okrajne komunalne ban- pravljal o letnem planu dohod- ke za leto 1958, pa se je v kov in Izdatkov Komunalne ban- Okrajnem zboru proizvajalcev o nadur zagovarjali s stališča poke za okraj Kranj za leto 1958. predlaganem planu razvila do- eebnih nalog, ki jih ima Komu-določil je podjetja, za katera kaj živahna irt kritična razprava, nalna banka in ki morajo biti imenuje v občinske komisije za Znano je, da je Okrajni ljudski opravljene v kratkih in točno rnilijonov kredita iz splošnega razpis delovnih mest direktor- odbor na zadnjem zasedanju določenih rokih. Ker bi ponov- investicijskega sklada za nabavo jev eno tretjino predstavnikov zavrnil omenjeni plan dohodkov na zavrnitev predlaganega plana potrebne opreme, ki naj bi pod-OLO, dal je garancijski izjavi in izdatkov na iniciativo Zbora dohodkov in izdatkov vso stvar jetju omogočila preusmeritev za posojilo tovarni usnja -Stan- proizvajalcev, ker je zbor pro- preveč zavlekla, je zbor proiz- proizvodnje. Razen tega je OLO dard« Kranj in tovarni -Niko« izvajalcev smatral, da predlog ni vajalcev plan dohodkov in iz- dal garancijsko izjavo za 141 mi-iz 2eleznikov, razrešil doseda- zadosti utemeljen. Na današnji datkov sprejel, Svetu za druŽ- lijonov dopolnilnih obratnih njega predsjednika OLO itd. ločeni seji so v zboru proizva- beni plan in finance pa je na- sredstev iz splošnega investicij- jalcev postavili vprašanje pred- rocil, naj ponovno pregleda plan clro„„ i.?At ,« ♦ POSEBEN SKLEP ZBORA Vsem glede visokega števila dohodkov in izdatkov, zlasti ti- ^11^,11 vi PROIZVAJALCEV nadur. Komunalna banka nam- sti del, ki se tiče nadur, ter iz- 2elezmko^V. 2vezi Medtem ko je Okrajni zbor reč planira za letošnje leto 28 vrši potreben rebalans predla- z aaJanJem garancijskih izjav pa brez pridržkov sprejel predlog tisoč 934 nadur, kar pomeni 12 ganega plana v skladu z raž- je zbor proizvajalcev sprejel PRED TURISTIČNO SEZONO Na Bledu se vsestransko . pripravljalo pravo. Po zaključku polletja pa »»Sejen sklep, da mora v bode- mora Svet za družbeni plan in Pri vsakem predloga za ga- finance zboru proizvajalcev po- rancijsko izjavo svet za družbeni racati o izvrševanju predlagane- plan in finance podati tuđi krat- ga plana. ko poročilo o gospodarjenja Po zakonu o pristojnosti ob- ustrezne gospodarske organizaci- činskih in okrajnih ljudskih od- je. S tem se bo Okrajni ljudski borov lahko okrajni ljudski od- odbor zavaroval pred eventual- bor določi posamezna važnejša nimi presenečenji za primere, da Sodeč po številu že zdaj pri- domačinom, pa tudi vsem ostalim podjetja v okraju, za katera določena gospodarska organiza- •. ~ javljenih gostov, bo letošnja se- gostom, ki reflektirajo na cenej- imenuje v občinske komisije za Ciia ne bi sama mn«rla ndnla- »«jwti, izgrajujemo ne samo našo ucevanje, predelava in temeljito ZQna precej boljSa od lanske in šo prehrano . razpis delovnih mest direktor- ecnejšo socialistično skupnost, poznavanje Programa, ki bo spre- kaže tudl> ^ ge bo ^tela prej Privatni gostilni bodo odprli jev eno tretjino članov tudi ^Pak prispevamo svoj delež tudi jet na kongresu, saj je ta Program ko dnjga leta Go^nci na Ble- pri Zrimcu v Gradu i« pri Am- ustrezni svet Okrajnega ljud- borbi za splošni socialistični osnova vsega našega bodočega du Se ie zdaj vestno pripravlja- brožiču v Zagoricah. skega odbora (poleg ene tretjine čati vzetega posojila. »tevoj razvoja in dela. 2e napovedanega gostinskega predstavnikov občinskega ljud-objekta z družabnimi prostori pa skega odbora in ene tretjine TOVARIŠ KOSMELJ ODHAJA NA NOVO DOLŽNOST jo. Predvsem obnavljajo trgovske lokale v pritličju hotela -Trst« in v -Park« hotelu. Naj- letos žal še ne bodo gradili, vsaj predstav. DS posameznih pod- so razrešili dolžnost! dosedanje- Na skupni seji obeh zborov KRANJSKI RAZGLEDNICA prej bodo prenovili pročelja in izložbe, nato bo pa tudi notranjost dobila novo lice. Tudi go- jetij). v začetku sezone ne. Morda pri' de na vrsto .jeseni. sklenil, da imenujejo ustrezni Komunala Bled je začela z sveti OLO samo eno tretjino stinske prostore bodo letos pre- urejanjem cest, poti, sprehaja- predstavnikov v občinske komi- cej povečali. Gostinski obrat ližč in parkov, turistično dru- sije za razpis delovnih mest di- -Jelovica« pripravlja v depan- 8tvo pa pripravlja pester zabav- rektorjev gospodarskih organi- dansi hotela -Blegoš« prostore ni in kulturni spored. zacij za naslednja podjetja: vsa za novo restavracijo, podobne Tako je ljudski odbor ga predsednika Okrajnega ljudskega odbora tovariša Mirana Košmelja, ki je kot član Izvršnega sveta LRS bil imenovan za sekretarja sekretariata za blagovni promet Izvršnega sveta LRS in zaradi tega svoje dosedanje dolžnosti ne bo mogel več opravljati. V imenu enajstih odbornikov je tovariš Košmelj predlagal za novega predsednika Okrajnega ljudskega odbora Prebivalci iz Gori j smo po dol- godovanja (n. pr. 19. marca) ali tovariša Vinka Hafnerja, dose-gem prizadevanju vendarle do- na praznovanja (8. aprila) in če danjega predsednika Občinskega -SL,zazeleno avt°b"sno Jih odobrava - posebno če niso ljudskega odbora Kranj in po-• zvezo z Bledom, oziroma Radov- plačani Na«.i tovarniški delavci , „ a h«- Na zagrebškem velesejmu pre- j ^ % tedensko. L^i^7o1L^rS !S *"» ZvezneSa zbo™ Zvezne 1?*?2! ^ Promet vzdržujejo vozila -Tra«- gJR^g ®SSU**©jS **** T°VariŠ ^ * ner se je zahvalil za izkazano gostinske prostore pa bodo odprli tudi v hotelu -Union«. TI prostori so namenjeni predvsem Nova avtobusna zveza Gorij z Bledom -ISKRA« VZBUJA ZANIMANJE NA ZAGREBŠKEM VELE-SEJMU zaupanje ter obljubil, da bo po kovinsko-predelovalna industri- turista T nkp H „ •--------:-----r" -'"—j« ja. Podjetje -Mulaža« iz Zagre- turista" iz SkofJe L<*e, ki so bUa odbita % utemeljitvijo, da ba je razstavilo v paviljonu lah- mu. ^orjam za tox usluS° ™l0 take vožnje predrage in se ne cvn,ih ^ ke industrije modele atomeke in hvaležni Tudi s šoferjem To- izplačajo. P g m se ne svojih močeh skušal to zaupanje vodikove bombe ter jedrskega mažem Šolarjem so ljudje za- opravičiti. Tovariš Hafner je bil reaktorja Posebno mesto na sej- dovoljni. Do tu bi bilo vse prav ^rav bi bilo, da bi uprava predsednik bivšega Okrajnega mu zavzema tovarna -Iskra« iz *n v redu. Nikakor pa ni dosti- »Transturista« te nevšečnosti ljudskega odbora Kranj že pred Kranja, ki razstavlja tonske wi- I Pre šernovi ulici, glavni ulici Kranja, je ves dan živahen pro descreen, vistavision, kinoskop, treznega voznika zamenja superskop in plastorama kino njegov tovariš, ki je prijatelj projektorje, lahke prenosne ton- dobre kapljice in se menda ni ske in tonfilmske projektorje vedno zanesti nanj. Tako bi bil ter številne druge izdelke pre- 1. aprila kmalu povozil dva ko- cizne mehanike. Tovarna -Go- lesarja. Istega dne popoldne — ran« iz Zagreba razstavlja plin- bil je še vedno v službi — je ske grelce, plinske štedilnike, bil že nekoliko opit. To pa ni stroje za pranje in sušenje pe- edina napaka. Tudi zastonjkar- rila itd. Precejšnje je tudi zani- ska prevažanja sorodstva nika- B. C. dvanajstimi leti. -Iv m*t, zato bi bilo prav, če bi tudi pešci bolj upoštevali prometne manje za male žepne mikrosko- kor niso na mestu in radovedni Dredp hodili po pločnikih in z nepotrebnim postajanjem ne ovirali prometa 1 pe, ki jih sestavlja tvrdka iz smo, če uprava -Transturista« Miinchena. ve za razne prevoze sorodstva na r Ljudje na dolgo in široko razpravljajo o pismu Izvršnega komiteja CK ZKJ. Razpravljajo ne le komunisti v Svojih organizacijah, marveč tudi v organih samoupravljanja, ljudskih odborih, političnih organizacijah, društvih. Ukrepi, ki se jih lotevamo na podlagi ugotovitev v teh razpravah, pomenijo utiranje Poti socialističnih družbenih odnosov, ustvarjanje in krepitev novo nastajajočih moralnih norm. Na osnovi stališča, ki so ga •Prejeli komunisti ob razpravi v pismu, je delavski svet v enem izmed kranjskih podrtij dodelil dve tretjini pravkar dograjenih stanovnnj delavcem, tretjino pa uslužben-cem, medtem ko je bilo pri Prejšnjih dodeljevanjih stanovanj sorazmerje prec>j v •kodo delavcev. Hkrati je delavski svet tega podjetja razveljavil tudi neustrezen premijski pravilnik. V treh drugih gospodarskih organizacijah je politična intervencija komunistov preprečila neupravičena potova- Proti birokratski rji pojavov, pismo.« o katerih govori nja v inozemstvo (v enem izmed teh podjetij je prvotno nameraval potovati v inozemstvo kar celoten upravni odbor). V eni izmed gorenjskih občin so že nastopili zoper gradnjo razkošnega stanovanja za vodilnega uslužbenca podjetja, ki je hotel iz dobrega v še boljše stanovanje. Takih primerov, ki govore o odločnejši in konkretnejši borbi zoper birokratizem, pri-vilegionaštvo in podobne negativne pojave v političnem, gospodarskem in družbenem življenju, bi lahko našteli še precej. Prav tako pa bi lahko naštevali tudi primere, ko so komunisti le površno razpravljali o pismu Izvršnega komiteja CK ZKJ ter zato niso doumeli njegove vsebine. Marsikdo še smatra naloge, o katerih govori to pismo, le kot trenutno hajko, ne pa kot stalno uveljavljanje in poglabljanje sociali- stičnih družbenih odnosov. V takih primerih zreducirajo vso vsebino te borbe zgolj na kričav vrišč okrog avtomobilov in podobnih stvari, ne proučujejo pa hkrati, denimo, tega, kako se uveljavljajo in upoštevajo organi upravljanja, kakšne stike imajo ti organi z volivci, ali ti organi čutijo odgovornost do svojih volivcev, ali delujejo v interesu razvoja celotne socialistične skupnosti ali pa morda podlegajo lokalizmu, egoizmu kolektiva ali ožje lokalne skupnosti in podobno. V teh razpravah slišimo ponekod tudi takele odgovore: -Razna darila smo res razpošiljali in dajali nekaterim poslovnim prijateljem, toda to ni nobeno podkupovanje, to pač mora biti, je pač že navada.« Hkrati pa slišimo dostikrat ravno v teh primerih tudi takele ugotovitve: -Vse to velja samo za druge, pri nas ni takih negativnih Najbolj enostavno pa so razumeli pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ v neki terenski osnovni organizaciji ZK v kranjski občini. Ko so pismo prebrali, so sprejeli en sam sklep, -o borbi proti birokratizmu«. Sklenili so nič več in nič manj kot to, da odslej ne bo več stalno samo eden in isti človek zadolžen za pisanje zapisnika o sestankih osnovne organizacije, marveč da se bodo zapisnikarji menjavali po abecednem redu. Tako se zapisnikarji menda ne bodo mogli zbirokratizirati. Potem, ko so sprejeli ta velepomembni sklep, so si najbrž globoko oddahnili, kot da bi — najmanj — rešili usodo socializma. Primitivizem pa gre seveda zelo rad roko v roki z birokratizmom in tudi v tem primeru opozarja na to, da to osnovno organizacijo pokriva kar precej debela plast birokratskega prahu. Z. J Širom po domovini REPUBLIŠKE LJUDSKE SKUPŠČINE SO SE SESTALE V preteklih dneh so se sestale vse republiške ljudske skupščine in izvolile svoje organe. Za predsednika Ljudske skupščine Srbije so znova izvolili Jovana Veselinova, za predsednika Izvršnega sveta Ljudske skupščine Srbije pa Miloša Miniča. V Črni gori je bil na zasedanju obeh zborov Ljudske skupščine ponovno izvoljen za predsednika Blažo Jovanovič, za predsednika Izvršnega sveta pa Filip Bajkovič. Za predsednika Ljudske skupščine Hrvatske je bil izvoljea dr. Vladimir Bakarič, za predsednika Izvršnega sveta pa Jakov Bla-žević. V Bosni in Hercegovini so za predsednika Ljudske skupščin« BiH izvolili Djura Pucarja, za republiški Izvršni svet pa Osmana Karabegoviča. Za predsednika Sobranja Makedonije je bil izvoljen Lazar Koliševski, za predsednika Izvršnega sveta pa Ljubča Arsov. Na prvem zasedanju Ljudske skupščine LRS je bil za predsednika ponovno izvoljen Miha Marinko, za podpredsednika pa tovariša Heli Modic in Stane Kavčič, za predsednika Republiškega zbora ing. Pavle Zaucar, za predsednika Zbora proizvajalcev pa Lojze Ocepek. Za predsednika Izvršnega sveta je bil izvoljen Boris Kraigher. TEČAJI NA AVTO CESTI SO SE ZAČELI Pred dnevi so pripeljali na gradilišče avto ceste tri traktorje z osmimi prikjučenimi stroji, ki jih bodo uporabljali za šolanje brigadirjev. V vseh treh brigadirskih središčih se bo izšolalo najmanj 1500 brigadirjev. Avto-moto zveza Jugoslavije pa je sklenila, da bo dala za šolanje brigadirjev 12 biciklov, 20 mopedov, 8 motociklov, 3 avtomobile in 2 traktorja. Brigadirji v teh dneh tekmujejo v počastitev VII. kongresa ZKJ. Komandant Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad Mičo Novakovič je v zvezi s tem dejal, da je t« tekmovanje že prve dni pokazalo izredne uspehe. SPOMENIK 2RTVAM VELIKE STAVKE IZ LETA 1M9 V torek je bila v Ljubljani slovesna proslava Dneva železničarjev. Številni delavci in uslužbenci železniških prog in ustanov so se zbrali na Zaloški cesti. Sprevoda se je udeležila tudi delegacija trboveljskih rudarjev. Več tisočim železničarjem in drugim delavcem je spregovoril Franc Leskošek-Luka, ki je odkril tudi spomenik žrtvam velike stavke leta 1920 in padlim železničarjem v NOB. 4 Gtmm G&remi&km ..... — KRANJ, 1*. APRILA 195« Zdravniška dežurna služba Zdravstveni dom Kranj, Poljaka pot 8, telefon 218, naročila aa prevoz bolnikov telefon 04. Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. —• Cena malih oglasov je: preklic 20 dinarjev, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Izcrubil sem 13. aprila 1958 usnjeno rjavo rokavico v kino dvorani v Naklem. Poštenega najditelja naprošam, naj jo vrne na ime Kolšek, Naklo 73. 635 Izgubila sem avtobusno vozno karto, Mlaka — Kranj na ime foporš Marija, Mlaka 32, Kranj. 835 Sporočam, da sem zopet odprl krojaško delavnico. Zagotavljam aolidno postrežbo. Za obisk se priporočam. — Slabe Ludvik, Kranj, Prešernova 12. 637 Prebivalce Gorenjske obveščano, da ima vrtnarstvo Brečko na Jesenicah telefonsko št. 252. Se priporočamo. 638 Kupim dvoplužni plug. Naslov v oglasnem oddelku. 639 Kupim večjo kmetijo. Ponudbe oddati na oglasni oddelek pod »Gotovina arondirana«. 640 Kupim enosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 641 Štedilnik na dve plošči (levi) z bakrenim kotličem, zelo dobro ohranjen prodam. Perne, Javor-nik, Dobravska 4. 642 Kupim žensko kolo v dobrem stanju na torpedo, prodam električni motor Vi KS 2 fazni 380 vr ali zamenjam za enofazni 220 vr. — Nov razvijalee za avtogensko varjenje prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 643 Prodam seno in otavo 4.000 kg — Naslov v upravi lista. 644 Prodam motorno kolo -Saks« 97 cem, uporabno. Naslov v upravi lista. 645 V smislu določil zakona o sredstvih gospodarskih organizacij proda Elektrotehnično podjetje Kranj, Jahačev prelaz 1 pi-•alni stroj z valjem normalne dolžine, znamke -Underwood«. 646 Elektrotehnično podjetje Kranj sprejme več nekvalificiranih delavcev. 647 Za gumi voz prodam 6 kompletnih koles z gumo in zavorami. — I. Mrak, Log nad Skofjo Loko. 648 Prodam 3 prašiče 90 kg težke za rejo. Naslov v oglasnem oddelku. 649 Prodam dobro ohranjen železni štedilnik — Huje 72, Planina (kletno stanovanje). 650 Ugodno prodam 2 kompletni postelji. Stepan — Stritarjeva 2, Kranj. Ogled od 15. do 16. ure. 651 Gospodinjsko pomočnico, samostojno, za stalno ali od 6. do STARŠI, VZGOJITELJI, UCENCB Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranja ko v šolskem leta 1958/5» sprejelo t ak 2 VAJENCA ZA ROČNA STAVCA 2 VAJENCA ZA STROJNIKA Pogoj: dovršenih 8 razredov osnovne šole. Prednost boio imeli dijaki z boljšim učnim uspehom. Podjetje Je pripravljeno andlti sprejetim kandidatom med počitnicami honorarno prakso. Vse inlormaclje dobite v tajaištva. ČP »Gorenjski tisk« KJIC SEM VIDEL PARIZ-. 28. aprila ob 15., 17. in 19. uri francoski film »PODZEMLJE PARIZA«. ►SVOBODA« STRAZlSCR: 19. aprila ob 18. uri amer. barv. film »POSLEDNJIC SEM VIDEL PARIZ«, ob 20. uri angl. barv. film -SMRT NA CESTI«. 20. aprila ob 15., 17. in 19. uri angl. barv. film »SMRT NA CESTI«. NAKLO: 18. aprila ob 28. uri franc. film -PODZEMLJE PARIZA«, 20. aprila ob 16. in 19. 15. ure išče 3-članska družina. Naslov v oglasnem oddelku. 652 Dam hrano in stanovanje fantu, ki bi pomagal na mali kmetiji. Križnar Janez, Stražišče 74, Kranj. 653 Hran« ia stanovanje nudim dekletu, ki bi pomagala po službi. Poizve se Huje 1, Kranj. 654 Nudim hrana in stanovanje tovarniškemu delavcu, ki bi pomagal na kmetiji — Velesovo 24, Cerklje. 655 Iščem žensko, ki bi varovala otroka. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. 658 Podpisana Rozalija Zonta obžalujem besede, ki sem jih izrekla • Mariji Trelc na sindikalnem sestanku 21. 10. 1957. 657 Samostojna frizerska pomočnica iz Maribora z yečletno prakso želi primerne zaposlitve v Kranju. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Jesenšek Tatjana, Maribor, Principova 1. 858 Prodam zazidljivo parcelo v Kranju ob glavni cesti. Naslov v upravi lista. 659 Prodam moška ln žensko športno italijansko kole s prestavami. Prečna ul. 3. 660 Ugodno prodam novo žensko kolo, nemško NSV. Naslov v oglasnem oddelku. 661 Prvovrstni jedilni semenski krompir lahko kupite vrtičkarji pri zadrugah: Kranj, Trata, Naklo in Skofja Loka. Zahtevajte sorto Bitnje! Kmetijska poslovna zveza Kranj. 662 Črnivec Anton, Koseze 20 pre-klicujem dopis, objavljen v -Glasu Gorenjske« ker je neresničen. Zahvaljujem se predsedniku Kmetijske zadruge Bukovica, ki odstopa od tožbe. 663 Frizerski salon Merjr Primožič na Zlatem polju se je preselila v Kranj, Majstrov trg 17. 664 8 1. majem odprem elektrein-stalatersko delavnico v Tržiču, Koroška c. 22 — ae priporoča Jernej Naglic. 614 Trgovske pomočnico - kvalificirano - špecerijske stroke, sprejme takoj -Trgovsko podjetje Lesce«. Interesenti iz bližnje okolice imajo prednost. Pismene ponudbe pošljite na naslov podjetja. ZAPORA CESTE Uprava za ceste OLO Kranj spe-roča, da bo odsek ceste Jesenice — Gorje — Bled III/1358 preko žel. nadvoza na Jesenicah, zaradi popravila vozišča zaprt za ves promet v času od 21. aprila do 30. maja 1958. Promet bo preusmerjen na občinsko cesto skozi podvoz na Jese-aicah in od tu do Hermana ali pa od Pokojninskega doma do Hermana. ►STORZIC«, KRANJ: 19. aprila ob 16., 18. in 20. uri ameriški barv. film -ZGODBA O JOL-SONU«. 20. aprila ob 10. in 14. uri amer. barv. film -POSLEDNJIC SEM VIDEL PARIZ«, ob 16., 18. in 20. uri ameriški barv. film -ZGODBA O JOL-SONU«. 21. aprila ob 16. In 18. uri franc. film -PODZEMLJE PARIZA«. ►TRIGLAV«, PRIMSKOVO: 19. aprila ob 20. aprila ob 20. uri amemi barv. film »POSLED- Casopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj sprejme krepkega, vojaščine prostega POMOŽNEGA DELAVCA ZA KNJI-GOTISKARSKO STROJNICO Plača pa tarifnem pravilnika. -Elektro - Kranj v Kranju proda takoj 3 motorna kolesa starejših tip v nevoznem stanju«. Prodamo večje število oken in vrat po telo ugodnih cenah — IBI, Kranj. Poceni prodano: 1. Motorno kolo NSU 250 cem • rabljeno, v voznem stanja. 1. Ročni razmnoževalni stroj. 3. Razmnoževalni kovček na valček. 4. Dva pisalna stroja s dolgim valjem. Ogled od 14. 4. 1958 dalj« vsak dan od 7. do 14. nre na Okrajni zadrnini zvezi v Kra-njn. orc A Naneslo je tako, da sem priklobuštral na Bled. Nenadoma me je pograbil tak glavobol, da nisem bil za nobeno rabo. Kaj sem hotel — ročno sem se zasukal na peti in poiskal blejsko lekarno. — -Tamkaj mi bodo že kaj dali zoper glavobol,« sem se tolažil, ko sem vstopil v lekarno. Se preden pa sem povedal svojo željo, sem zapazil velikega psa, ki je vohljal po kotih in se sprehajal po lekarni tako dostojanstveno, kakor bi bil najmanj magister farmacije. Že sem hotel stopiti k prodajni mizi, da bi povedal svojo željo, ko mi je mrcina kosmata prekrižala načrt. Pes se je namreč poz-pel na zadnji nogi, s prednjima tacama se je pa naslonil na prodajno mizo. Ta pasji podvig pa je očividno vse tri farmacevtke razveselil, saj so pozabile, čemu so v lekarni. Začele bo božati kosmatega klienta, se mu nasmihati in se igrati z njim. Kaj sem hotel? Lepo potrpežljivo sem čakal, kdaj bom prišel jaz na vrsto — ne na vr?to za bo- c e tanje, temveč da bi kupil prašek zoper glavobol. Ko jo pes z gospodarico vred zapustil lekarno, so me pa le blagovolili vprašati po moji želji. Ko so mi stregli, sem pa-ael poglede na odtisih tac, ki Jih je bil pustil pes na prodajni mizi. Pa še o tem sem razmišljal, če je umestno puščati pse v lekarne. A Tistikrat sem obiskal tudi Prešernovo rojstno vas Vrbo. Potem ko sem obiskal njegovo rojstno hišo, sem se mimogrede zaplel v pogovor z domačini. O tem in onem smo pokramljali, nazadnje pa so mi potožili, da je zelo nerodno, ker ni v bližini Prešernove rojstne hiše javnega stranišča. Ta pomanjkljivost Je zlasti občutna takrat, kadar obiskujejo pesnikov dom skupine ljudi, zlasti pa šolarji. Nič kaj prijetna pripomba — okrog kozolcev in na drugih primernih mestih je vs« ponesnaženo. Ta ugotovitev menda res ni posebno pri- merna za kulturni kraj, kakršen je Vrba. f\ Mejdun — nimate pojma, kako močno sem si po letošnji dolgi zimi zaželel zelene salate. Da bi si odri piko z jezika, sem zavil v eno Izmed kranjskih prodajalnic zelenjave in kupil pol kile motovilca. Zaradi ljubega miru in vroče krvi bom trgovino in ceno rajši zamolčal. Jadrno sem jo potegnil domov in se spravil k treblje-nju. Prav hitro mi je šlo opravilo spod rok. Ko sem namete! zadnji listič, sem se zgrozil. Vsega skupaj ni bilo za dobro prgišče. Nič čudnega, ko je bila pa polovica motovilca gnilega, en del pa razcvetenega. Za želodec jo bilo bolj malo paše, pa še oči so ostale lačne. Se danes, dva dni po tem mojem ponesrečenem nakupovanju preklinjam trgovino, ki prodaja tako blago. Vas pozdravlja VaJ Bodičarf uri amer. barvni film »POSLEDNJIC SEM VIDEL PARIZ«. LJUBNO: 19. in 20. aprila i tal. barvni filra »TEODORA«. V soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 18. uri. RADOVLJICA: 18. do 20. aprila francosko - španski barvni film -MLIN LJUBEZNI«. V petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. BLED: 18. do 21. jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GO- Na podalgi čt. 33. in 37. ZJU RAZPISNA KOMISIJA pri OZSZ Kranj, razpisuj«: NATE CAJ za prosta delovna mesta pri Okrajnem zavoda sa socialno zavarovanje Kranj 1 delovno mesto — stenodaktilograf - strojepisec Ib ali Ia rasr. Pogoj: popolna srednja šola. 1 ielovno mesto — referent za statistiko Pogoj: popolna srednja šola ali njej enaka. 1 delovno mesto — referent za rehabilitacijo in sa zaposlovanje invalidov Pogoj: višja strokovna izobrazba aH popolna srednja šola. Kandidat mora obvezno izpolnjevati pogoje po Č1.31. Zakona • Javnih uslužbencih. Ponudbe poslati v roku 15 dni od dneva objave razpisa. Temeljna in položajna plača po predpisih Zakona o Javnih nslaibenclh. Prošnje kolkovati z din 30.— ln občinska taksa. Razpis Za pripravljalni tečaj za dopisno ekonomsko srednjo šole Slovenije FEBRUARJA 1959 se bo pričel nov prvi letnik dopisne ekonomske srednje šole Slovenije za bivše borce in aktiviste ter sa otroke padlih borcev in aktivistov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da ima veliko kandidatov nezadostno osnovno izobrazbo. Nekateri imajo sicer formalne pogoje ia vpis, nimajo pa potrebnega znanja. Zato organizira šola DRUGI PRIPRAVLJALNI TEČAJ iZ SLOVENŠČINE, MATEMATIKE, ZEMLJEPISA Ia KEMIJE, Po končanem tečaja bo za vse kandidata izpit iz vsek štirih predmetov. Vsi interesenti, ki ieUJo vstopiti v prihodnje« Selskom lota v ESS naj se prijavijo do 15. maja t. L Prijave bodo sprejemali samo Okrajni odbori Zveze borcev do 15. maja 1958. Obrazce za prijavo lahko dobite aa okrajnih ša občinskih odborih ZB od 25. aprila dalje. Komisija sa nslolbenske zadeve ObLO Kranj razplsaje naslednja delovna mesta v opravi Občinskega ljudskega odbora Kranj: V ODDELKU ZA SPLOŠNO UPRAVO IN NOTRANJE ZADEVI 1. reierenta za splošne upravne zadeve t«, referenta za civilno saščlto ln poiarne varnost 3. referenta za kulturo ln prosveto 4. referenta sa nslašbeaske unevo V ODDELKU ZA FINANCE i. šefa finančne inšpekcije *. finančnega inšpektorja f. referenta sa odmero davkov 8. referenta za prometni davek, takso ta deal&ctne 8. 2 referenta xa kontrole dohodkov 10. davčnega knjigovodjo V ODDELKU ZA GOSPODARSTVO 11. referenta za gospodarsko pravne zadevo 12. referenta za npravne sadove (blagovni premet) 13. referenta za plan 14. referenta za delovna razmerja 15. inšpektorja dela 18. šefa trine inšpekcije V ODDELKU ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADIVE 17. gradbenega inšpektorja V ODDELKU ZA ZDRAVSTVO IN IOCIALNO VARITVO 18. referenta za invalidnine referenta za zdravstvo referenta za varstvo drniiae V ODSEKU ZA NARODNO OBRAMBO 21. 3 referente sa evidenco obvenaJkov V SANITARNEM INSPEKTORATU 22. sanitarnega tehnika 23. 3 pisarniške uslužbence (v rasnih edd«dktn) NA KRAJEVNIH URADIH 24. 3 namestniki matičarjev (Naklo, Preddvor, Predoslje) Za delovna mesta pod zaporedno številko 1, 3, 4, 5, 12, 13, 14, 15, 18, 17, 19 ln 22 se zahteva najmanj srednja, zaželena pa Je višja ali visoka strokovna Izobrazba. Za delovno mesto pod zaporedno številko U se zahteva visoka strokovna Izobrazba. Za delovna mesta pod zaporedno številko 2, 8, 7, 8, 9, 19, 18, 20 ln 21 se zahteva srednja strokovna izobrazba. Za delovna mesta pod zaporedno številko 23 se zahteva nižja strokovna izobrazba, pod zaporedno številko 24 pa izpit sa matičarje. Za posamezna delovna mesta se lahke prijavijo tudi prl-' pravniki z ustrezno šolsko Izobrazbo. Za vsa delovna mesta Je določena plača po zakona e javnih nslnžbeacih ter najvišja ustrezna položajna plača. Razpis bo zaključen s 30. majem 1958. Vsak kandidat aa) v ponadbi izčrpno obrazloži svojo šolsko in strokovno izobrazbo, dosedanje sluibovanje ter kratek življenjepis. Kolekovane ponadbe Je aaslevltl aa komisijo sa aslaieea-sfce zadeve občinskega ljndskega odbora Kranj. Komisija za asluibeaske zadeve OhLO Kranj SPODAR«. V petek, soboto i" ponedeljek ob 17. in 20. uri, f nedeljo ob 14., 16., 18. in t$. uri — dopoldan ob 10. uri nu* tineja. »SORA«, SKOPJA LOKA: * do 20. aprila ruski barvni fil* -BREZSMRTNA LJUBEZBtf* -KRVAVC«, CERKLJE: 19. i" 20. aprila avstrijski zabavni film -PET MINUT PRED 1* URO«. Predstave v soboto 0» 20. uri, v nedeljo ob 16 19. uri. GLEDALIŠČE. PREŠERNOVO GLEDALIŠČI KRANJ Sobota, 19. aprila ob 20. *» KONCERT — Gostuje Učitelj«* pevski zbor OLO Kranj — I> ven. Nedelja, 20. aprila ob 16. «1* Radovan Gobec: PLANINSKA ROZA — Opereta v treh dejanjih — Izven in za podeželje. TRZNI PREGLED V KRANJU V ponedeljek smo na kranj* skem živilskem trgu zabeležil naslednje cene: ajdova moka 7*. koruzni zdrob 50, koruza 40, kaša 70—80, ješprenj 65—70, krm« za kokoši 35—40, fižol 50—74 proso 40, oves 30, orehi 10*» krhlji 50, šalotka 40, čebulče* 180—250 din liter; kromptt 10—11, rdeče korenje 40—60, navadno korenje 15—20, čebul* 50—60, kisla repa 25—28, kisi« zelje 30—40, pesa 30, redkev 30. jabolka 100—130, skuta 90—109, surovo maslo 460—480 din kgl česen 5—10 din kom, por 5—1* din kom, regrat, motovileč i* radič 20—25 din merica, solat« berivka 25 din merica, špinač* 20 din merica, kolerabe 5—20 di» kom, šopek peteršilja 10 din, kokoši 300—450 din kom, jaje« 13—17 din kom, mleko 38 din. smetana 200 din liter. Časopisno podjetje -Gorenjski tisk« Kranj sprejme takoj 2 KNJIGOTISKARSKA* STROJNIKA in 1 STROJNEGA STAVCA Plača po tarifnem pravilniku. Družinska stanovanja v gradnji. Opremljena soba sa samca je vseljiva takoj. NAS NAROČNIK PREJEL ZAVAROVALNINO Državni zavarovalni zavod p*" družnica Radovljica nas je obvestil, da je nakazal tovariša Janezu Sušniku iz Sp. Desnice 8* 12.000 dinarjev kot odškodnino a* 38 •/• trajno invalidnost. Vse naročnike -Glasa Gorenjske« opozarjamo, da so zavaravani, če imajo vplačano vsaj mesečno naročnino (50 dinarje*) vnaprej: za primer smrtne nezgode «* 20.000 dinarjev; za primer trajne nesposobnosti ca delo za 40.000 dinarjev. NESREČE SPLASENI konji Mimoidoči, ki so bili v torek« 14. aprila opoldne na KorošJ*' cesti v Kranju prod Kmetijska zadrugo, so bežali pred splašeni-mi konji, ki jih je voznik Naglic Mihael pustil tam v začasno varstvo uslužbencu zadruge. Konj'< ki le-tega niso bili vajeni, so •* nenadoma iztrgali in aplaŠili te* v diru skočili z desnega rob* ceste na drugo stran. Pri tem s« podrli kolesarja .S. D., ki je ravn* privozil mimo. K sreči so se konji kmalu umirili in je bilo P0* škodovano le kolesarjevo vozil"' ki je prišlo pod kopita. SPET VINO V torek popoldne se je poito-vornjak na cesti pri Spodnji'1 Gorjah pri Bledu kar na lepel* zaletel v obcestno ograjo, 1° podrl in tam obtičal. Ko so tovili, je nezgoda bila spet P°~ sledica prevelikega -razpoloženja« pri kozarcih, kar je m^* šoferji sicer že zelo redek Pr'' mer. Tokrat se je Ignac Man' deljc, voznik tega tovornjaka, *r rešil z manjšo poškodbo. ZMRZNIL V APRILUI V soboto, 12. t. m. so domači«* v Strahinju našli ob tamkajš^ vaški cesti moško truplo. Kor*'' sija, ki je truplo preiskala, J9 ugotovila, da gre za 55-lotne** Jožeta Sušnika, domačina, ki *J je tam onemogel zgrudil ln urn? vsled izčrpanosti, vinjrno.-itl '* mraza. Imenovani je večkrat P°" pival ln se zadrževal tudi zadnJ1 večer, 11. t. aa. v gostilni d* po«ne ure. K. m> KRANJ, 18. APRILA 1958 V KRANJU Posvet o dramski dejavnosti prosvetnih društev z območja ObLO Kranj, ki ga je v torek. 15. aprila sklical v Kranju okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev, je prikazal dokaj pestro in zanimivo podobo. Težav, s katerimi se bore amaterske "'gralske družine, zares ne manjka. Da je temu tako. so pogosto krive objektivne težave, ki jim igralske družine kljub vsem prizadevanjem niso kos. Seveda pa *eh ugotovitev ne kaže posploševati. Tudi neprožnost, malomarnost, mlačnost, pa tudi nezadostna strokovna usposobljenost vodilnega in igralskega kadra za dramsko delo, so pogosto vzrok .da so hotenja' nekaterih igralskih družin zašla v slepo ulico. Res da vseh težav ne bo moč čez noč opraviti, vendar pa bi si dramske sekcije z načrtnim delom vendarle lahko pomagale iz najhujše zadrege. Namen tega posveta torej ni bil zgolj v odkrivanju problemov, temveč je nanizal tudi vrsto nasvetov in pobud, ki utegnejo našim dramskim skupinam Pri delu dobro služiti. Ker je pogosto scena tisto, kar spravlja naše amaterje v zadrego, bo okrajni Svet Svobod maja priredil v Kranju dvodnevni inscenatorski tečaj, ki bo obravnaval sodobno inscenacijo in tehnično opremo odra. Drugi predlog pa je obravnaval sodobno inscenacijo in tehnično opremo odra. Drugi predlog pa je bil, naj bi prosvetna društva ne začela s pripravami za gledališko sezono 1958/59 šele jeseni, temveč še pred koncem letošnje sezone. Semkaj sodi predvsem sestavljanje programskega načrta. V zvezi s tem je padla tudi pobuda, naj bi prosvetna društva, ki delujejo v istem okolišu in ki jih ločijo le majhne razdalje, skupaj sestavila in vskla-dala repertoarje. S tem bi se namreč društva izognila sočasnemu uprizarjanju istih dramskih del. Del razgovorov je bil posvečen tudi medsebojnemu zbliževanju prosvetnih društev. To bi bilo moč doseči z meddruštvenimi gostovanji. Eno najbolj perečih vprašanj, ki je menda kar pogojeno z delom naših igralcev amaterjev, pa je pomanjkanje režiserjev. To pomanjkanje pa bi bilo moč omiliti s hospitacijami manj spretnih režiserjev - začetnikov pri starejših režiserjih, ali določneje povedano: režiserji - začetniki naj bi prisostvovali režijam ^starejših kolegov. Tudi posveti režiserjev po občinah bi nedvomno ugodno vplivali na delo dramskih sekcij in izravnali prenekatere režijske probleme. Vsega upoštevanja je vredna tudi zamisel, da bi z vsakoletnim festivalom dramske dejavnosti dvignili zanimanje za delo v dramskih sekcijah naših prosvetnih društev. aa ZAPISEK OB GOSTOVANJU Operne šole v Kranju Gojenci Operne šole iz Ljubljane so si s svojim lanskim opernim večerom v Kranju pridobili med tukajšnjim koncertnim občinstvom nemalo simpatij. Zato tudi živahno zanimanje za tokratno gostovanje ni bilo zgolj naključje. Dvorana je bila dobro zasedena, program posrečeno izbran, interpretacija več kot zadovoljiva — skratka, občutja nastopajočih in publiko so zabeležila ta večer lepo doživetje. Tudi to pot je program posegel v zakladnico najpopularnejše domače in tuje operne literature. Izvajano je bilo III. in IV. dejanje iz Puccinijeve opere La Boheme, III. slika iz opere Caj-kovskega Evgenij Onjegin in III. dejanje iz opere Marjana Kozine Ekvinokcij. cenzent, ki bi moral oceniti glasovni material in pevsko in igralsko interpretacijo nastopajočih, bi se bržčas znašel v nemajhni zadregi. Težko in odgovorno nalogo bi si namreč zadal; če bi hotel oboje z nekaj besedami objektivno oceniti. Vsekakor pa sta to pot po pevski in igralski plati presenetili sopranistka Stevka Čalovska in mezosopra-nistka Irena Oblakova. V operi La Boheme so peli: Stevka Čalovska, Zdenka Go-ljevšček, Ljudmila Siljan, Branko Ziger, Peter Bedjanič, Jože Stabej in Samo Vremšak. V Ev-geniju Onjeginu tsta nastopili Irena Oblak in Dolores Budal, v Ekvmokciju pa Milka Evkimo-va in Branko Žiger. Glasbeni vodja večera je bil prof. Ciril Prizor iz III slike opere Cajkovskega -Evgenij Onjegin«: Tatja na (Irena Oblakova) in stara služabnica (Dolores Budal) Operni večer je bil še posebno impresiven zavoljo vizuelnega učinka, ki so ga dosegli kostu-^iiani in maskirani pevci ter ^trezna scena. Ce se naposled še na kratko pomudimo pri pevski in igraLski Interpretaciji posameznih vlog, tedaj moramo temu večeru v Prid zabeležiti, da imajo nekateri 2t>l<) žlahten glasovni material, ^i ga bo moč s smotrno vzgojo glasbenih pedagogov v dogled-n«rn času visoko kultivirati. Re- Cvetko, glasbene fragmente vseh treh oper pa je režijsko pripravila prof. Cirila Skerlj-Medve-rlova. Vtisi s tega večera so pri kranjskem koncertnem občinstvu zapustili še nekaj — namreč željo, da ta nastop mladih gostov ne bi bila zadaja tovrstna prireditev v Kranju. Tukajšnja koncertna poslovalnica obljublja IMtladnje gostovanje operne šole v Kranju za letošnjo jesen. 8. NA JESENICAH V četrtek zvečer je bilo na pobudo dramskega sosveta OS Svobod in prosvetnih društev na Jesenicah posvetovanje predsednikov, tajnikov in režiserjev prosvetnih društev in Svobod na področju jeseniške občine, ki so se ga poleg predstavnikov okrajnega Sveta Svobod udeležili tudi režiser Drame France Jamnik in predstavnik Zveze Svobod tov. Tomše. V sproščeni razpravi so navzoči prišli na dan s problemi, ki jih tarejo in med katerimi sodi brez dvoma na prvo mesto upadanje zanimanja za igralsko dejavnost ter pomanjkanje režiser j ev-amater jev, na drugo pa zavlačevanje okrog ustanovitve Prosvetnega servisa na Jesenicah, ki praktično že dela, potrebuje pa še formalno potrditev ObLO. O koristnih sklepih, sprejetih na tem posvetovanju, bodo razpravljali delegati na bližnji občinski konferenci Svobod in prosvetnih društev na Hrušici. J. S. V ZlREH Nehote sem pomislil na naslov knjige -Ne živi se samo od kruha« enostransko in specifično kritiziranega sodobnega mladega sovjetskega avtorja, ko sem kot član dramskega sosveta Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj sodeloval na posvetovanju, ki ga je organiziral Svet Svobod z namenom, da se seznani z delom prosvetnih društev. V občini Ziri in v Gorenji vasi posvetovanje dramskih delavcev in predsednikov društev zaradi deloma objektivnih težav ni bilo obiskano kakor je bila želja okrajnega odbora. Posebno težke pogoje za kulturno prosvetno delo najdemo v občini Ziri. Tam deluje samo eno društvo, in še to edino, zaradi slabega odnosa gospodarskih organizacij sploh nima prostora za vaje, celo ne za sestanke odbora, kaj šele za eventuel-no individualno delo pri studiranju posameznih vlog. Tovarna -Alpina« je odpovedala sobo (biblioteko), kakor da bi kulturno prosvetno delo bila osebna zadeva članov -Svobode« ne pa kulturna potreba delavcev in prebivalcev občine sploh. Velika dvorana in oder stojita nedokončana, ker primanjkuje materialnih sredstev. Letos je bilo v ta namen odobreno še pet milijonov, vendar to še vedno ne bo dovolj, da bi se ta izredno potrebna kulturna tribuna in žarišče sodobne misli dokončala in tako omogočil razmah kulturno prosvetne in politične dejavnosti. Dom Partizana je štiri dneve v tednu zaseden za telovadne vaje; ob sobotah in nedeljah so kino predstave, kar je popolnoma paraliziralo delo -Svobode«. V občini Gorenja vas je situacija nekoliko boljša, vendar morajo tudi tam posamezna društva delati v učilnicah osnovnih šol. Po vaji pa je treba takoj kulise zopet podreti in odstraniti, da bi se zjutraj lahko odvijal pouk. Tajnik SS in PDO Kranj je informiral člane o načrtih republiškega in okrajnega odbora sveta Svobod glede strokovne in materialne pomoči, o tečajih in servisni službi, ki naj bi bolj smotrno in dinamično pomagali kulturni prosvetni dejavnosti, še posebej v takšnih pogojih kot so v Poljanski dolini, odkoder je obisk vsake predstave ali predavanja združen z velikimi potnimi stroški in navadno tudi z izgubo delovnega časa. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi vsi merodajni forumi, posebej pa še gospodarske organizacije, močnejše tovarne, nudile večjo moralno in materialno pomoč. Mislim, da ni potrebno dokazovati, da je kulturno prosvetno delo zelo pomemben činitelj v življenju človeka — da kino predstave s pogostokrat idejno zelo šibkimi sporedi, zelo malo prispevajo h kulturni vzgoji in zabavi delovnega človeka. Ne bi smeli dovoliti, da postaneta kino in gostilna edini center, kjer naj se naš človek družabno izživlja. Naš naslov vsebuje elementarno resnico, ki jo je treba gojiti in ji posvečati konstantno pozornost. fid ' filmi. kfj& qUdćUMCr NEVŠEČNOSTI S HARRYJEM V zadnjem desetletju je zabeležila dramatika vrsto smelih odrskih in dramaturških prijemov, iz česar se je med drugim dokončno izoblikovala -mystery comedv«. To je posebna zvrst komedije, ali nekakšna parodija na kriminalne zgodbe. Ena izmed posebnosti tega prijema je v tem, da še bolj grozljivi dogodki zgodbe zadobe bolj ali manj prepričljiv prizvok komičnosti, dasiravno igralci niso karikirani. -Mvsterv comedv« si lahko privošči tudi najbolj nemogoče komične situacije, spričo katerih bi stereotipne kriminalke zvode-nele ali pa bi padle na raven najneokusnejše filmske plaže. V to zvrst dramaturgije sodi tudi kriminalna komedija -Arzen in stare čipke«, ki smo jo pred nekaj leti gledali tudi na odru Prešernovega gledališča v Kranju. V zvrst -mvsterv comedy« sodi tudi ameriški barvni vi-stavision film Nevšečnosti s Harrvjem. Ustvarjalci so bili vsekakor mojstri, ki so vedeli, kaj hočejo povedati s tem filmom. Film je režira! slavni ameriški režiser Hitch-cock — njegovo ime pa hkrati jamči, da je film dober. Filmu bi morda kazalo očitati, da je v prvem delu, ali bolje v zapletu malce razvlečen, kasneje pa preide v večjo dinamiko. Nevarnost pa je, da naše občinstvo filma ne bo sprejelo tako kot bi to zaslužil. Tovrstno risanje dogodkov in ljudi nam je vendarle tuje; odmaknjeno je od naših okusov. Vsekakor pa zasluži zgodba vso pozornost, zlasti še zaradi nenavadnih prvin, ki jih omenjamo v uvodu ocene. SMRT NA CESTI je angleški barvni film, ki je močno podoben ameriškemu filmu Dirkači, katerega smo pred nedavnim gledali v Kranju. Medtem ko je namen prvega filma osvetliti življenje dirkačev, zlasti pa avtomobilske dirke, je film -Smrt na cesti« poglobljen z zgodbo, ki pripoveduje o nelojalni konkurenci med dvema tovarnama avtomobilov; le-ti se v borbi za prestiž poslužujeta tudi gospodarske špio-naže, ki se pogosto stopnjuje do najbolj nečloveških oblik. Dirke avtomobilov, ki so že same na sebi dovolj razburljive, zaostri scenarist s prizori, v katerih doseže zgodba kulminacijo in razplet. — Film je kot celota zelo spretno grajen in je v zvrsti pustolovskih zgodb vreden pozornosti. Kulturno društvo „Partizan Leon t Bohinjski Beli se lepo razvija Kulturno društvo -Partizan Leon« je na sestanku 6. t. m. nazorno ilustriralo vsestransko dejavnost in težkoče, ki jih imajo v društvu. Iz poročila je razvidno, da je najbolj delavna dramska skupina, ki s svojimi predstavami nudi prebivalstvu v razvedrilo prenekateri kulturno-zabavni večer. V pretekli sezoni je dramska skupina, ki šteje nad 70 članov, naštudirala kar 10 iger in ske-čev, razen tega pa dostojno pripravila programe za vse pomembnejše državne praznike. V društvo so pritegnili tudi lepo število tamkajšnje mladine. Poleg kulturnega dela je mladina v pretekli sezoni s prostovoljnim delom pomagala pri adaptaciji doma, ki je tudi dobil ime Mladinski dom. Novo preurejeni Mladinski dom ustreza kraju in številu prebivalstva. Kljub živahni dejavnosti pa niso pozabili sklepa -Kongresa Zveze Svobod in prosvetnih društev za pridobivanje novega članstva. V zadnjem času so vključili v društvo nad 30 novih članov, ustanovili bodo novo tamburaško sekcijo, ki naj obogati pestrost predstav. Polet, razvoj in napredek, kakršen se kaže v Bohinjski Beli, je mogoč samo v vasi, ki je enotna in ve kaj hoče. F. S. AKAD. SLIKAR DANILO FUGGER RAZSTAVLJA V KRANJU Literarno-giasbeni veter kranjskih dijakov Literarno-glasbeni večeri so bili med dijaki že od nekdaj zelo priljubljena oblika izvenšol-skega udejstvovanja. To staro resnico je potrdil tudi četrtkov večer (10. april) mladih litera-tov in glasbenikov na I. gimnaziji v Kranju, ki je sicer napra- V glasbenem delu se nam je predstavil močno razglašen klavir. Ljudje, ki so imeli na skrbi organizacijo večera, zaslužijo vso grajo. Mladi glasbeniki so pokazali dobršno mero talenta in le škoda je, da so njihova izvajanja tako žalostno in smešno vil bolj vtis šolske produkcije, izzvenela na razglašenih strunah kakor pa dijaške predstave. To dejstvo pa le govori, da so se izvajalci zelo potrudili. Program je bil dokaj pester. Mladi reci-tatorji so nam najprej predstavili tri naše pesnike — Srni ta. Kovica in Bordona, nato pa še domače ustvarjalce — profesorja Klančnika in nekatere dijake. razmajanega klavirja. Prof. Pe- i rovškova se je pri tretji točki Sicer opravičila, vendar to ne j more zabrisati slabega vtisa pri poslušalcih. Za vstopnino 20 dinarjev, ki je za dijakov žep razmeroma visoka, bi pričakovali vsaj tehnično brezhibno izvedbo. m-č Danilo Fugger: DEČEK Z RUTO (oljo) Z obiska v radovljiški knjižnici Včasih se zgodi, da za nekatere ustanove ljudje na pristojnih mestih ne najdejo prave cene in odnosa; seveda so potem take kulturne institucije odvisne od dejavnosti in volje posameznika. O tem sem razmišljal, ko sem se vzpenjal po stopnicah stare radovljiške graščine in iskal puščico, ki bi mi pokazala pot do sobe, kjer domuje knjižnica. Tamkaj sem našel knjižničarko Lojzko Horvatovo, s katero sva se domenila za kratek pomenek o stanju in problematiki knjižnice v Radovljici. Takoj sem napeljal razgovor na njeno delo ter jo vprašal, kaj pomeni kup knjig, ki jih ima na mizi. .•Te knjige so tukaj zato, da si jih bralec ogleda in izbere,« mi je pojasnila. »No, saj,« som pomislil. -Po vseh knjižnicah imajo navado najbolj brane knjige pustiti na ogled obiskovalcem.« Medtem ko sem se razgledoval po tesnem prostoru, sem povprašal: -Kako dolgo ste že knjižničarka?« -Dobro leto, od februarja 1957.« Potem je nadaljevala. -Knjižnica sodi v delavno področje Prosvetnega društva A. T. Linhart. Ustanovljena je bila 1946. leta. Od ustanovitve je večkrat menjala prostore, že tu v graščini dvakrat.« Prelistala je neke papirje in nadaljevala: -Sedaj imamo 2467 knjig. V začetku leta 1958 je bilo vpisanih 642 bralcev, od teh se jih je samo leta 1957 vpisalo 128, januarja in februarja letos pa se jih je prijavilo še 58, tako da je trenutno vpisanih članov 700.« Videl sem, da si prizadeva v nekem redu nanizati podatke, zato sem jo pustil, da je sproščeno pripovedovala. -Mladinskih knjig je 564, kar je odločno premalo glede na to, da je bralska vnema naše mladine velika. In še to: imamo samo knjige v slovenščini, zelo pogrešmo dela v srbohrvatskem jeziku, kajti v poletnih mesecih obišče Radovljico mnogo leto-viščarjev s srbohrvatskega jezikovnega področja. Lani so se čudili trem neprijetnim značilnostim naše knjižnice: kako da nimamo hrvatskih knjig, da nimamo čitalnice in kako, da imamo knjižnico na tako skritem prostoru? Za domače obiskovalce že gre, ker poznajo razmere.« -Kako to, da ne nabavite knjig?« Vzroke za to sem sicer vedel, želel sem natančno pojasnilo. -No, zdaj sva pa tam!« je poudarila. -Naša knjižnica životari in se razvija z zelo skromnimi sredstvi. Leta 1957 nam je bilo nakazanih 100.000 dinarjev dotacije, s eemer smo nakupili nekaj antikvarnih knjig, pa mladinskih, pa tistih, ki so tedaj izšle, a smo bili z njimi v zaostanku. Potem smo poslali prošnje vsem okoliškim podjetjem, vendar ni bilo nobenega odziva. Sredstva pa, ki sproti pritekajo kot izposojevalnina, komaj zadostujejo za nakup knjig, ki izhajajo na slovenskem knjižnem trgu, in to samo po en sam izvod. To je odločno premalo, če pomislimo, da si naši bralci najbolj žele prav najnovejših knjig. Tako pa čakajo, kdaj bodo prišli na vrsto. Po krajšem premoru je nadaljevala. -Knjižnica je odprta trikrat na teden, pri tem pa" skuša ugoditi tudi tistim, ki se vozijo v službo z vlakom. Leta 1957 je bilo izposojenih 5292 knjig, kar je zelo visoko število če pomislimo, da nekatere sploh ne najdejo poti do bralcev. Pri oddajanju knjig mi pomaga Pret- narjev Janez, gimnazijec; to moraš napisati, ker je zelo prizadeven.« Kakšne knjige najraje bero vaši obiskovalci?« »Od slovenskih avtorjev Cirila Kosmača Pomladni dan, dela Franceta Bevka, Ocvirkovo Hajko, Manice Lobnikove Roso na pajčevini, Finžgarjevo povest Pod svobodnim soncem in Prerokovano, Prežihove Samorastni-ke; od prevodov jih najbolj zanima Rimljanka Alberta Mora-vie, Španska balada Feuchtwan-gerja, Zolajevi romani Rim, Pariz, Lurd, Človek zver, Paganini Vinogradova, Francoise Sagan, Dober dan žalost itd. Mladino vleče Ingoličev Deček z dvema imenoma, Bevkova dela za mladino in knjige iz zbirke -Čebelica«; sploh pa imamo mladinskih knjig premalo!« Potem je še pikro pristavila: Karla Maya pa bero vsi vprek« Spoznal sem, s kakšno vnemo opravlja Lojzka Horvatova knjižničarska dela. Vsak človek, ki z veseljem opravlja svoje delo, ima gotovo kakšne želje v zvezi s tem delom. Vprašal sem jo po njih. -Saj sem že povedala: predvsem sredstva, večji in dostopnejši prostor in morda še skromen prostor za čitalnico. Vse bi bilo moč urediti, če bi se za to pozanimali na pristojnih mestih.« France Vurnik / KRANJ. 18. APRILA 1958 Plodno delo »Svobode" v Šenčurju Prejšnji teden so v Šenčurju zaključili že tretji tečaj, ki so ga priredili v okviru delavsko-prosvetnega društva »Svoboda«. Oktobra so pričeli dva tečaja za ročna dela, in sicer tečaj za dekleta in gospodinje ter tečaj za pionirje in cicibane, kleta in gospodinje, ki je trajal nekaj več kot mesec dni. V tem tečaju je bilo 27 tečajnic, v glavnem delavskih deklet. Tudi ta tečaj je vodila tov. Erzinova. Na teh tečajih pa niso skrbeli samo za strokovno usposabljanje tečajnic, ampak V čakalnici ginekološke ambulante so se tri žene tiho pogovarjale. Najbolj zaskrbljena je bila najmlajša. S strahom se je ozirala na vrata, za katerimi je komisija za abortuse. Eno uro pozneje je odločala tudi o njeni nosečnosti. »Doma še ničesar ne vedo,« je pripovedovala. »Fant je odšel k vojakom in tako sem ostala v najbolj težkem položaju sama. Pisal mi je, naj se odločim za splav, ker ga še dve leti ne bo nazaj. Jaz sem si po nasvetu svoje poročene prijateljice izbrala tole pot. Kje naj dobim 10.000 dinarjev, kolikor zahteva neki zdravnik za to v privatni ordinaciji,« je razlagala. Soseda je bila že četrtič noseča. Povedala je, da se z možem slabo razume, ker je vdan pijači in mu je življenje idružine deveta briga. Zaradi tega bi rada preprečila rojstvo še enega otroka. iMBumniiiKi MODA Dva prikupna oprijeta kostima za spomladanske dni Tretja žena je molče poslušala pripovedovanje ostalih dveh. Svojo zgodbo je povedala samo zdravnikom. Besede so ji šle s težavo z jezika, toda ko je začutila, da je naletela na razumevanje, se je opogumila. Povedala je, da dela na kmetiji že vrsto let in da ima eno nezakonsko hčer v reji. Zanosila je z gospodarjem, to pa je nerodna zadeva. Gospodar je namreč poročen, ima družino in že vnaprej ji je povedal, da očetovstva ne bo priznal, naj si torej pomaga kakorkoli hoče. Tudi ona si otroka ne želi, saj ne ve kam z njim. Sorodnikov nima, da bi ga vzeli ksebi, sama pa mu tudi ne more nuditi primernega stanovanja in oskrbe. V službi želi ostati na kmetih še vnaprej, ker je kmečkih del vajena, vsega drugega pa bi se morala šele priučiti. Zdravniška komisija je v njenem primeru težko odločala. Končno je med člani prevladalo mnenje, da so vzroki, ki jih je omenjena žena navedla, vredni spoštovanja. Zato so ji odobrili spia/ v bolnišnici. Zahvalila se jim je in vesela stopila v čakalnico. Na vrsto je prišla žena, ki je pričakovala četrtega otroka z možem pijancem. Tudi ona je zadovoljna zapustila komisijo, ki je enoglasno ugodila njeni želji. Najmlajše, najbolj dolgo ni bilo nazaj. Komisija je zagovarjala mnenje, da pri njej abortus ni priporočljiv. Dekle je takšno odločitev komisije sprejela z jokom. Razložili so ji, da ima prekinitev prve nosečnosti lahko neprijetne posledice, če tudi je opravljena pod strokovnim vodstvom v zdravstvenem zavodu. Končno se je le potolažila in izjavila, da ne želi biti vse življenje nesrečna. Eden od zdravnikov ji je svetoval ,naj se oglasi v posvetovalnici za žene, da se bo v prihodnje lahko izognila nezaželeni nosečnosti. Ubogala ga je in je čez nekaj dni res odšla tja, kjer je prvič slišala o moderni kontracepciji. »Moja hčerka bo takšne stvari zvedela pravočasno,« je tedaj v mislih odločno sklenila. -ey Na Jesenicah: »Počakajte do poletja!" TakSnale gneča je bila pri štedilnika, ko so pekle dunajske zrezke. Mlade so in vesele, zato je imel Francelj precej opravka, preden jih je umiril. Posebno razposajena je bila Cilka, ki so ji tovarišice zaradi njene vitke linije izbrale nadimek »Slovenijakost« . .. Obleka v črno - belem vzorca po aknsu nov« poMladaask« aiose Na Jesenicah v soboto ali katerikoli delavnik ob desetih dopoldne: Čakam, da pridem na vrsto v mlekarni. Mleka je sicer že zmanjkalo, zato vprašam za jogurt. »Tega pa zdaj pozimi ne morete dobiti,« je vljudno pojasnila prodajalka. »Kaj pa skuto, imate?« »Ne, tudi te nimamo. Zelo poredko jo dobimo. Vzemite maslo, to je popolnoma sveže!« »Drugič!« sem odgovorila in odšla po srečo na trg. Jogurta in skute tudi tam niso imeli. Več kot štirinajst dni sem vsak dan spraševala za ti dve stvari, vendar vsakokrat zaman. Tudi v delikatesnih trgovinah nimam sreče. Z ementalskim sirom mi zlepa ne morejo postreči. Nanj čakamo že več tednov. Upam, da ga bodo dobili vsaj do poletja — morda tudi kaj dobre šunke zraven. Kdo neki je kriv za tako pomanjklji- I l kaznoval. Ob sobotah in nedeljah zjutraj nisem imel pouka >n tedaj sem moral pomesti v krčmi žaganje s poda, izprazniti pljuvalnike in očistiti predmete iz medi. Natakarski posel se mi je zdel zabaven in naučil sem se psovati, kot znajo psovati samo pristaniški delavci. Razvpit in zapi* boksar me je naučil boksanja. Z ribiči sem hodil lovit ribe. Poslušal sem njihove pustolovske zgodbe o ženskah in pijačevanju. Vse so bile zelo prostaške in zelo zanimive. Ob štirinajstem rojstnem dnevu sem obesil šolo na klin in sklenil, da si bom odslej pošteno služil kruh. To pa nikakor ni bilo lahko. Namenili so mi posel mehanika. V uk so me vzeli v neki garaži in tam sem nalival bencin in čistil avtomobile: tedensko sem zaslužil šest šilingov. Štiri noči v tednu sem delal malone do polnoči. Za to sem prejel poldrug0 mezdo. Ob nedeljah sem delal za dvojno mezdo. Ko sem zbit prišel domov, sem se pri priči zavalil na posteljo in mati me je naslednje jutro ob šestih zbudila, češ, skrajnl čas je, da vstanem. To sem sovražil. Mislim, da sem bil len in da nisem bil dosti prida.