POKLJUKA — V soboto, 16. decembra, so ob spomeniku borcem 3. bataljona Prešernove brigade na Goreljku svečano proslavili 35-letnico boja in moralne zmage partizanov Pre-tenro brigade Svečanosti so se udeležili ugledni družbenopolitični delavci, med njimi tudi predsednik CK ZKS France Popit, mladi iz jeseniške in radovljiške občine, nekdanji Wix? tofobčcuu obeh občin. Organizatorji so pripravili lep kulturni program, v katerem so nastopili pihalni orkester jeseniških železarjav, jeseniški recitatorji ter moški pevski tor. - Foto: J. Zaplotnik x, (u: ■■ ■imunima Kranj, petek, 15. 12. 1978 Leto XXXI. Številka 96 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. •tnovitelji: občinske konference SZDL *e«iee, Kranj, Radovljica, Skofja Loka » Trtic - Izdaja Časopisno podjetje ••Krsni - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Zalar GLASILO SOCI AL DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO aga mrtvega bataljona Spominske svečanosti na Pokljuki, kjer so poča m 35-letnico boja 3. bataljona Prešernove brigade se je udeležil tudi predsednik CK ZKS hance Popit - Nepozaben spomin na junaške borce Pokljuka - V soboto, 16. decembra, so se zbrali ob spomeniku in ob grobišču padlim borcem 3. bataljona -trnove brigade na Goreljku na 'oiljuki številni mladi, občani iese-•ftein radovljiške občine, nekdanji '.v[ in s proslavo počastili spomin hrabre, junaške borce, ki so padli Lovčevem hotelo na Pokljuki, ^nosti, katere častni pokrovitelj bil generalpolkovnik * rane Tav-Rokso se udeležili tudi predsed-CKZKS France Popit, koman- dant republiškega štaba za teritorialno obrambo Branko Jerkić, član sveta federacije Ivan Maček ter sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Organizatorji so ob 35-letnici boja 3. bataljona Prešernove brigade pripravili lep kulturni program s slavnostnim govorom, v katerem so obudili spomin na nepozabni 15. december ieta 1943, ko so se hrabri borci borili do zadnjega s premočnim sovražnikom in raje žrtvovali svoja mlada življenja kot da bi se predali. KOKRA - KRANJ ^zdVro:9zr.anovo.e,no okrasitev _ novoletni okraski _ lučke za novoletno je ko _ umetne novoletne jelke 75 do 220 cm Priporočamo za nakup v veleblagovnici GLOBUS Borci na Pokljuki so bili pred 35. leti izdani. Nemci so jih obkolili. Nihče ni hotel z dvignjenimi rokami iz hotela, zavestno so se odločili, da se bodo borili z vsemi močmi in do zadnjega diha. Nekaj ranjenih borcev se je hotelo prebiti skozi vrata iz hotela, vendar brez uspeha, omahnili so v sneg. Nekaj se jih je prebilo tako, da so se plazili pod snegom, drugi pa so imeli manj sreče. Partizani so odbili nekaj nemških napadov in ko so številčno močnejši Nemci uvideli, da ne bodo uspeli, so hotel zažgali. Začela se je strahotna agonija, pričakujoč zanesljivo smrt, a nihče ni hotel iz hotela. Ko je prvi Nemec stopil v hotel, je omahnil v smrt zadnji partizan. V spomin na junaški boj borcev, mladih partizanov, so na Goreljku postavili spomenik, ki ga je izdelal pisatelj in kipar Tone Svetina, ob njem pa so vsakoletne proslave. Ko pa so letos vojaki, inženirci, graditelji nove pokljuške ceste slišali pripoved o junaškem bnju in smrti partizanov, so ves svoj prosti čas namenili za ureditev zadnjega počivališča, grobišča, spominskega parka, ki je bil do tedaj zapuščen in zanemarjen. Jeseniški železarji pa so slovesno sprejeli pokroviteljstvo nad parkom. Sobotna svečanost na Pokljuki je minila v obujanju spominov nekdanjih borcev na težke revolucionarne dni, v globokem spoštovanju do žrtev pokljuškega boja in se zrcalila v številnih mladih očeh, ki so sprejele s krvjo darovano sporočilo mrtvega bataljona in bodo zavestno hranile dragocene pridobitve. D. S. BLED DUBROVNIK LJUBELJ DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA V sredo, 27. decembra, bo 4. skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica. Delegati se bodo zbrali v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica ob 16. uri in razpravljali o programu dela skupščine občine za prvo polletje, o predlogu poslovnika skupščine občine, o predlogu odloka o rebalansu proračuna občine Radovljica za leto 1978, o predlogu odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1979 ter o nekaterih predlogih odlokov in soglasjih. Gradivo za skupno sejo - predlog odloka o rebalansu proračuna in o predlogu odloka o proračunu ter o spremembi odloka o davkih občanov bomo objavili v naslednji številki — objavljamo na 6. strani, sklepe zadnjih ločenih sej vseh treh zborov pa na 7. strani. ^^voUtn^ejZ^ Je°eniške Wfc 9kt^čine Slavko Usredkar — Foto: J. Zaplotnih Zanimiv sejem Kranj — Novoletni sejem v Kranju, ki so ga odprli v petek, je doslejj obiskalo že skoraj 20.0(X) ljudi. Raz-! stavni paviljoni so dobro založeni. Letošnji sejem je urejen na 6(KM) kvadratnih metrih, na njih pa prek 1200 domačih in tujih razstavljavcev predstavlja nad o(MH) izdelkov. Zani-.: manje za sodelovanje na sejmu jej bilo še večje, vendar je svoje spet odigrala prostorska stiska. Dobro deluje tudi sejem rabljene smučarske opreme. -jk KRANJ — Minulo soboto je uredništvo Glasa obiskal republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Delavce Glasa je seznanil z nekaterimi aktualnimi vprašanji s področja ljudske obrambe in odgovarjal na vprašanja novinarjev o doseženih rezultatih in o problemih pri izvajanju obrambnih priprav. Zapis pogovora z Martinom Koširjem bomo objavili v petkovi številki. (S) — Foto: J. Za-plotnik Mladi povsod prisotni S plenarnim zasedanjem se je v petek v Beogradu končal 10. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Delegati so sprejeli kot zaključni dokument Titove besede, namenjene kongresu, resolucijo o skupni aktivnosti ZSMJ in družbenih organizacij v socialistični vzgoji mladih ter resolucijo o mednarodni aktivnosti in sodelovanju ZSMJ, dopolnjeni statut in druge dokumente. Mladi vidijo edino možnost za resnično in dolgoročno reševanje problemov, s katerimi se srečuje družba in kot njen del tudi mladi sami, v nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja. Mladinska organizacija se nikoli več ne sme spremeniti v organizacijo manjšine, v čakalnico zunaj družbe, iz katere nekakšni polzreli ali nezreli statisti sporočajo prošnje in čakajo, da jih nekoč sprejmejo kot odgovorne in zrele udeležence, je dejal novi predsednik konference ZSMJ Lev Kreft iz Ljubljane. Vprašanja razvoja izobraževalnega sistema, zaposlovanja in stanovanjske probleme je označil kot poglavitne za dejavnost ZSMJ. Delegati 10. kongresa so zadnji dan poslušali in sprejeli poročila o delu šestih kongresnih komisij. V razpravah je sodelovalo skoraj 400 delegatov in gostov, skoraj vsak tretji udeleženec. V komisijah so podprli predložene kongresne dokumente, usmeritve iz referata dosedanjega predsednika konference ZSMJ Azema V lasi j 5 in zlasti poudarili obveznost mladinske organizacije, da se svojih nalog v prihodnjem obdobju loti še z neposrednejšo in konkretnejšo akcijo, zlasti v okviru samoupravnega in delegatskega sistema. Spremembe in dopolnitve statuta ZSMJ je obrazložil Lev Kreft. Določila novega statuta {»odrobneie in določneje oprede-jujejo vlogo ZSMJ v delegatskem sistemu. Drugi razlog za dopolnitve je bila nujnost okrepiti osnovne organizacije in njihovo usposobljenost za delovanje v svojih okoljih. Mladi so s kongresa poslali tudi pozdravno pismo predsedniku Titu. Prebral ga je košarkarski reprezentant, zdaj vojak Dražen Dalipagič. Stražišče za samoprispevek STRAŽISCE — Krajevna skupnost Stražišče bo obnovila stari dom Svobode in zgradila nov večnamenski objekt, kar bo skupaj sestavljalo dom krajevne skupnosti. Za obnovo in gradnjo bodo del sredstev prispevali krajani s samoprispevkom, ki bo trajal od začetka leta 1979 do konca leta 1981. Tako so se odločili na nedeljskem referendumu, ki se ga je udeležilo 84 odstotkov volivcev, za samoprispevek pa jih je glasovalo 53 odstotkov! W19. novoletni sejem ___ ----————^ kranj',15.-26.11 — zabaviščni park, — vsak dan ob 16 uri obisk dedka Mraza z novoletnim programom. — sejem rabljene smučarske opreme. NAROČNIK: Darilo domovine V nedeljo je 40 družin iz vasi Selišče in Bardo v Benečiji, ki jim je potres pred dvema letoma porušil domove, prejelo ključe novih hiš, ki jim jih je zgradila in poklonila Jugoslavija. V prvi polovici prihodnjega leta bo dobilo ključe še 10 družin, 40 hiš pa je prebivalcem nadi-ških in tarskih dolin poklonila Slovenija že pred časom. Potres zamajal Dolomite V nedeljo dvanajst minut pred peto je prvi, dve minuti kasneje pa še drugi potresni sunek preplašil ljudi v Ljubljani pa tudi na Gorenjskem, zlasti v okolici Škofje Loke, v Poljanski in Selški dolini. Potres je imel moč med peto in četrto stopnjo po Mercal-liju, z epicentrom petnajst kilometrov globoko in petnajst kilometrov daleč od Ljubljane. Na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu v Ljubljani so ugotovili, da je bil epicenter pod Pasjo ravnijo pod Črnim vrhom. Preveč pesticidov Od celotne količine pesticidov, ki jih porabimo v naši državi, jih 90 odstotkov porabi kmetijstvo, preostalih 10 odstotkov pa gozdarstvo, komunalna higiena in druge dejavnosti. Ta kemična in biološka sredstva, ki so večinoma za ljudi in živali strupena, so nujno potrebna, da bi čimveč pridelali in ohranili pridelke za sodobno predelavo hrane. Toda nedavna analiza uporabe pesticidov je odkrila tudi temne strani tega varstva rastlin, saj je zaradi prevelike količine pesticidov lahko ogroženo tudi zdravje ljudi. Kje dobiti parket? Že nekaj časa v Sloveniji ni moč kupiti parketa, kar posebno občutijo gradbeniki, ki ne morejo dokončati gradnje stanovanjskih blokov. Vzrok za pomanjkanje je treba iskati pri trgovcih, kajti v naši republiki parket izdelujejo le v manjših količinah v celjskem LIK Savinja. Tu izdelujejo hrastov lamelni parket, prodajo pa ga največ kar na drobno v tovarni. Pred leti smo imeli v Sloveniji dovolj tovarn, ki so izdelovale parket, vendar so jih zaradi nerentabilnosti, ki so jo pogojevali visoki materialni stroški, večino zaprli. Srečanje prve proletarske Kraljevo je bilo v nedeljo ponovno gostitelj tradicionalnega srečanja borcev prve proletarske brigade, ki je bila ustanovljena 22. decembra 1942. leta. Okoli 400 preživelih borcev (od 20.000, kolikor jih je bilo v brigadi med NOB), se je poklonilo padlim rodoljubom, obiskali, so nekatere kraje, kjer so bile prve borbe brigade, srečali pa so se tudi z vojaki in starešinami garnizij Sedem sekretarjev SKOJ. Manj prašičev V enajstih industrijskih klavnicah v Vojvodini so pre tekli mesec zaklali vsega 136.000 prašičev ali 17 odstotkov manj kot lani v ena kem času. Poglaviten razlog za zmanjšanje zakola je zmanjšana ponudba, kar govori o upadanju zanimanja za prašičjerejo. Poprečna cena prašičev je bila novembra od 23,69 do 24,74 din za kilo gram. V blejskem hotelu Park so tekli pogovori o sodelovanju maazarsne in jugoslovanske organizacije za tehnično kulturo. —Foto: S. Saje Obisk madžarske delegacije za tehnično kulturo Bled — Minulo sredo je na povabilo Zveze organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije prispela na enotedenski obisk v našo državo tričlanska delegacija MHS Madžarske. Goste iz te tehnično vzgojne madžarske organizacije, ki je podobna naši Ljudski tehniki, vodi njen generalni sekretar generalmajor La-još Kiš. Med bivanjem v Jugoslaviji, ki spada v okvir programa mednarodnega sodelovanja naše Ljudske tehnike, je delegacija 14. in 15. decembra obiskala tudi Slovenijo. Minuli četrtek jo je ob prihodu v Ljubljano na železniški postaji sprejel predsednik Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije Marjan Orožen. Po dogovoru o nadaljnjem sodelovanju med obema orga-nizacjama in srečanju s člani koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva pri republiški konferenci SZDL si je delegacija ogledala Avto-moto društvo Moste v Ljubljani, zatem pa odpotovala na Bled. Na Bledu jo je v hotelu Park sprejel predsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije Stane Menegali-ja. Navzoči so bili tudi sekretar v predsedstvu Narodne tehnike Jugoslavije Bata Zivojnovič, podpredsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije Gorazd Marinček, predsednik Zveze za tehnično kulturo občine Radovljica Miro Prešeren in drugi. Na Bledu so udeleženci nadaljevali pogovore o sodelovanju med madžarsko in jugoslovansko organizacijo ter izmenjali izkušnje o tehnični vzgoji mladine, modelarstvu in letalskem športu. Ob koncu obiska na Gorenjskem si je madžarska delegacija za tehnično kulturo ogledala Alpski letalski center v Lescah in Avto-moto društvo Radovljica. S. Saje Plodno dveletno delo Križe — V soboto ie bila v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah konferenca Kokrškega odreda, ki ima domicil v občini Tržič. Konference se je udeležilo prek tristo borcev Kokrškega odreda in drugih enot, predstavniki odbora ZZB NOV Slovenije in družbenopolitičnega življenja v tržiški občini ter nosilci imena Kokrški odred. »Leta 1976, ko smo zadnjikrat ocenili svoje delo,« je dejal predsednik odbora Kokrškega odreda Janko Prezelj-Stane, »smo zajeli celovito tematiko. Zato se bomo danes omejili le na najpomembnejše naloge, ki smo jih uresničili. Zavedamo se, da ima naš odred kot tudi vsak posameznik veliko odgovornost pri uresničevanju in spremljanju razvoja samoupravne socialistične graditve, ki smo jo pričeli že v času narodnoosvobodilnega boja.« V nadaljevanju je spregovoril o potrebnosti takšnih srečanj, o uspehih organizacije ter o nalogah, ki jih še čakajd. Delo odbora je bilo v tem dveletnem obdobju zelo živahno, saj so organizirali številne prireditve in proslave prek aktivov, ki so na Gorenjskem kar štirje. Ljubljanski aktiv zbira gradivo o poteku NOB in organizira razstave, med drugim pa končujejo tudi film o pohodu Kokrškega odreda. Prav tako dobro delu- Popravek V članek o bolniškem staležu v Glasu 8. decembra letos na 1. strani se je vrinila neljuba napaka: v gorenjski regiji je bilo letos v poprečju vsak dan v bolniški 42(K) delavcev in ne 38.3(K), kar bi bilo seveda nemogoče, saj je to kar polovica vseh zaposlenih. ŠKOFJA LOKA jejo aktivi v Kranju, Tržiču in Žirovnici. Na sobotnem srečanju so izvolili novo vodstvo odbora. Predsednik je še naprej J »nko Prezelj-Stane. Podan je bil tudi program dela za prihodnje obdobje, ki sloni predvsem na zbiranju vojnega gradiva, ohranjanja tradicij NOB, informativno-propagandne dejavnosti ter dela z mladino. J. Kepic Dežurstva za boljšo obveščenost TRŽIČ — Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZSMS Tržič so mladi med drugim sprejeli tudi poslovnik o uvedbi dežurstva v pisarni občinske konference. Ta nova oblika dela naj bi prispevala k boljšemu obveščanju članov mladinske delovne organizacije. V pretek losti je bilo namreč precej očitkov na račun neprimernega delovnega časa zaposlenih v občinski konferenci, saj zaradi delovnih in Šolskih obveznosti le malokdo utegne tja priti dopoldne in se seznaniti z akcijami. Odisej bodo trikrat na teden dežurali člani predsedstva tudi popoldan, vsakič pa bodo poleg obvestil o dežurstvu seznanili mlade še o temi, ki bi ji bilo le to namenjeno. Dežurstva bodo namreč oblikovana kot razgovori 0 določeni problematiki, o pripravljenosti za delo v ZSMS ter za dogovor o konkretnih akcijah. -mv Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine, začela se je ob 7. uri, razpravljajo o osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979, predlogih za odpis davkov, osnutku odloka o reji in registraciji psov, poročilu o uresničevanju poli-tike cen storitev in proizvodov v letošnjem letu in še nekaterih drugih zadevah. Ob 17. uri bo seja aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, na kateri bodo obravnavali uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu občine, osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v prihodnjem letu s poudarkom na kadrovski politiki, gospodarstvu in integracijah. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana bo tudi ena najbolj važnih točk skupnega zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine, ki bo v sredo ob 7.30 v sejni dvorani občinske skupščine. V četrtek, 21. decembra, ob 13. uri bo seja obeh zborov Nkup-ftčine socialnega skrbstva. Med drugim bodo spregovorili o ustanovitvi koordinacijskega odbora za socialno varstvo borcev in vojaških vojnih invalidov, nadaljnjem urejanju socialne varnosti borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, merilih za priznavanje varstvenega dodatka kmetom in gradnji socialnega zavoda v Skofji Loki. | }< Prireditve ob dnevu JLA JESENICE — Osrednja proslava v počastitev dneva JLA, ki jo za jeseniško občino prirejata občinska konferenca ZRVS in občinski štab za teritorialno obrambo, bo v četrtek, 21. decembra, ob 18. uri v jeseniškem gledališču. V kulturnem sporedu bodo sodelovali pihalni orkester jeseniške železarne, ženski pevski zbor z Jesenic, moški pevski zbor Vintgar, vokalni solisti in recitatorji. V petek, 22. decembra, bodo ob 10. uri na vseh '"h v jeseniški občini zbori pokrovite- ljev karavl, vojakov in mhw. "'o svečanostih in pogovorih o medsebojnem sodelovanju bodo sledila še razna športna tekmovanja. KAMNIK - V četrtek, 21. decembra, bodo ob 15. uri v dvorani nad kamniško kavarno odprli razstavo orožja in opreme enot teritorialne obrambe in drugih obrambnih struktur. Osrednja proslava v kamniški občini bo na sam praznik, 22. december, in sicer ob 19. uri v veliki dvorani kina Dom v Kamniku. Po svečanosti, ki jo pripravlja občinska konferenca ZRVS, in kulturnem sporedu bodo zaslužnim rezervnim starešinam podelili diplome, priznanja in plakete. V teh dneh se v kamniških osnovnih šolah in gimnaziji vrte obiski vojakov iz kranjske garnizije ter športna srečanja. KRANJ - Danes ob 8. uri je v Domu JLA šahovsko tekmovanje, ob 10. uri pa pri komandantu garnizije JLA v Kranju sprejem upokojenih aktivnih vojaških starešin. Jutri ob 10. uri bosta komandant garnizije ter predsednik sveta za LO in DSZ kranjske občinske skupščine v Domu JLA sprejela pionirje in mentorje šol iz kranjske občine. Ob 10. uri bo tudi tekmovanje v streljanju z vojaško puško na strelišču v Struževem. Ob 17. uri bo v kranjski občinski skupščini svečana proslava za člane sveta za ljudsko obrambo ter rezervne vojaške starešine iz kranjske občine. V četrtek, 21. decembra, bo ob 17. uri v kranjski občinski skupščini svečana akademija, ki jo prirejajo Pokrajinski odbor za Gorenjsko, Pokrajinski štab TO za Gorenjsko in Občinski štab TO Kranj. Ob 19. uri bo v Domu JLA srečanje pripadnikov kranjske garnizije in mladincev iz občine Kranj. V petek, 22. decembra, bo ob 9. uri v vojašnici Stane Žagar v Kranju osrednja proslava v počastitev dneva JLA. Ob 13. uri bo v domu JLA sprejem, ki ga prirejajo predsedniki občinskih skupščin z območja kranjske garnizije in komandant garnizije. Ob 20. uri in 30 minut bo v restavraciji Iskre na Laborah tovariško srečanje. RADOVLJICA - Osrednja proslava, ki jo organizira občinska konferenca ZRVS iz Radovljice, bo v četrtek, 21. decembra, ob 18. uri v festivalni dvorani na Bledu. Na slovesnosti bodo po svečanem govoru in kulturnem sporedu podelili plakete in priznanja ter objavili napredovanja, rezervnih starešin. V petek, 22. decembra, bodo ob prazniku JLA svečanosti tudi v vojašnicah na Bohinjski Beli in v Radovljici. Razen tega te dni potekajo v radovljiški občini tudi proslave v skoraj vseh krajevnih skupnostih, srečanja učencev z aktivnimi starešinami ter športna tekmovanja mladincev in rezervnih vojaških starešin. ŠKOFJA LOKA - 22. decembra dopoldan bodo delegacije osnovnih šol, centra slepih in mladinskih organizacij iz osnovne šole obiskale vojašnico Jože Gregorčič v Škofji Loki, kjer bo ob 9. uri akademija ob svečani zaobljubi vojakov. Istega dne ob 19. uri bo v osnovni šoli Podlubnik svečana akademija, ki jo prirejajo škofjeloška občinska skupščina, drubženopolitične organizacije in garnizija JLA. Po akademiji bo tovariško srečanje v škofjeloški vojašnici. Razen proslav pa te dni potekajo v škofjeloški občini srečanja mladincev in vojakov, učenci osnovnih šol pa krasijo grobove padlih borcev v občini. TRZiC — Danes dopoldan so vojaki iz karavl na obisku v trti- ških delovnih organizacijah in muzeju. Ob 18. uri bo svečana seja sveta za ljudsko obrambo pri tržiški občinski skupščini, združena s sprejemom pri predsedniku sveta in komandantu TO občine Tržič. Jutri dopoldan bodo starešine teritorialne obrambe obiskali karavle. Ob 16. uri bo v občinskem štabu TO sprejem za delegacije iz tržiških specializiranih organizacij, društev in šol. V petek, 22. decembra, bodo od 10. ure dalje na obisku v karavlah delegacije iz delovnih organizacij, vodstev občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in drugih organov. V soboto, 23. decembra, bo ob 17. uri v osnovni šoli v Križah svečani zbor občinske teritorialne obrambe. Ob 18. uri bo sveca seja sveta krajevne skupnosti Križe, po njej pa osrednja proslava ob prazniku JLA. V četrtek, 28. decembra, bodo borci iz NOB in vojaške starešine obiskali vojake v karavlah. S. SAJE JESENICE Danes ob 11. uri se bo sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Med drugim bo obravnaval informacijo o kontroli poslovanja mesnic v občini Jesenice ter predlog pogodbe o nabavi, skladiščenju in obnavljanju občinskih blagovnih rejerv Razen tega bodo člani sveta razpravljali o programu ukrepov ss odpravo poslovne izgube v kranjskogorski temeljni organizaciji Kompas in delovni skupnosti Družbeni standard SGP Gradbinec z Jesenic. Beseda bo tekla tudi o planu investicij in usklajevanju davčne politike v prihodnjem letu. Danes ob 17. uri bosta kar dve pomembni seji. Na prvi se bodo v restavraciji železarne sestali delegati obeh zborov skupščine kulturne skupnosti, na drugi pa v občinski dvorani delegati zborov skupščine telesnokulturne skupnosti. Delegati obeh interesnih ukupnosti bodo največ pozornosti posvetili razpravi o delu v 1979. letu. (S) KRANJ Sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Još« Kavčič je sklical včeraj, 18. decembra, 19. sejo komiteja. Člani komiteja so obravnavali predlog statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju ZK v občini Kranj, ocenjevali organiziranost in uveljavljanje vloge ZK v kranjski občini po 8. kongresu ZKS razpravljali o predlogu sistema informiranja v kranjski občini in obravnavali predloge za ustanovitev novih osnovnih organizacij. .... • i_*v w *r Včeraj je bila sklicana seja skupščine gorenjskih občin. Na seji so delegati obravnavali poročilo o preteklem delovanju, potrdili ključ za sofinanciranje regijskih institucij, razpravljali o letošnjem trošenju sredstev in prihodnjem finančnem načrtu ter volili predsednika in podpredsednika skupščine gorenjskih občin. Dosedanjim organom je mandat preteke Za novega predsednika skupščine gorenjskih občin « tal iizbrani Franc Rogelj, za podpredsednika pa predsednik škofjeloške občinske skupščine Viktor 2akelj. TRŽIČ Jutri, v sredo, bo ob 17. uri seja o^'nske k«nference ZKs Tržič. Glavna točka dnevnega reda je/"P™v>»• Poetičnih izhodiščih za razvoj gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju v tržiški občini. ymmškmum^ <57m » V četrtek ob 17. uri bo seja občinske k®»«™»" Ra*. nmvliali bodo o orehodu na celodnevno obliko šolanja v Vs*h oddelkih *ole Ko&keg. odreda v Križah, o razrešitvi sedaaje-oddeikin soit *OK™K *konference in izvolitvi novega ter o figa sekretarja občinske Konitrreii« o^ni ra nri h r»H r.; , i Z. program za prihodnje leto. pred J P Ur cen|k službo stanovanjske in komunainc k u t Dimnikarskega podjetja Kran; Ocena prehojene poti Neizpolnjene naloge iz prvih let tega srednjeročnega obdobja naj postanejo osnova za oblikovanje resolucije o družbenem razvoju občine Tržič v prihodnjem letu Trtic — Analiza uresničevanja družbenega plana razvoja občine Tržič v prvih treh letih tega srednjeročnega obdobja je pokazala ?rsto uspehov in tudi slabosti. O njih je pretekli teden razpravljal izvršni sve* skupščine občine in sklenil, naj vse neuresničene naloge postanejo osnova oziroma vodilo pri vstavi občinske resolucije o družbenem razvoju v prihodnjem letu. V tem času je bilo opaziti prizadevanja za hitrejše razvijanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, odražala pa *> se nekje bolj, nekje manj uspešno. Tržiška občina je znana po visokem prirastu prebivalcev. Na skupno število občanov še posebno vpliva selitveni prirast, ki ima precej neprijetne posledice predvsem v zaposlovanju. S tem vprašanjem se bo po mnenju članov izvršnega sveta treba ftmprej resno spoprijeti. Osnovni cilji rasti družbenega proizvoda so bili doseženi. Nasprotno pa kaže dokaj zaskrbljujočo sliko slaba rast produktivnosti in ekonomičnosti ter celo upadanje rentabilnosti in podjetniške akumulacije. Nekoliko razveseljivejši je J£ podatek o uvozu in izvozu. V zadnjih letih se je izvoz povečal za 19 odstotkov od začrtanega, medtem ko meja uvoza ni bila dosežena. Zunanjetrgovinska menjava tržiške- fa gospodarstva je torej ugodna, rav s tem v zvezi pa bo treba dati večji poudarek organizacijam, ki zdaj te možnosti nimajo. Brez strahu lahko spregovorimo tudi o izgubah. V 1976. letu je bilo nakej temeljnih organizaij, ki so poslovno leto zaključile z izgubo, lani je bila le še ena, za letos pa kaže, da bodo vse uspele. Potem bodo morda le uspele uresničiti tudi investicijske in razvojne programe, s katerimi trenutno močno Tkasnijo. Osebna, skupna in splošna poraba se gibljejo v okvirih srednjeročnega plana ter v skladu z republiško resolucijo in rastjo družbenega proizvoda. Kljub temu posamezna področja izstopajo; zaostaja predvsem družbena stanovanjska gradnja, katere plan bo leta 1980 treba izpolniti. Komunalno neurejena zemljišča pri tem ne bi smela biti ovira. Nekaj nalog ostaja še na področju PTT in vodovodne izgradnje, vendar te niso toliko vprašljive. Treba pa bo v prihodnje posvetiti več skrbi vzdrževanju in ne samo gradnji Novo vodstvo občinske konference 1 Jaka Gartner predsednik socialistične zveze Na petkovi seji občinske konfe-fence SZDL Škofja Loka so razrešili dosedanjega predsednika Jožeta Su-*«ca, ker odhaja na novo službeno b&no&t v občinsko komunalno ^upnost. Za novega predsednika je $ soglasno izvoljen Jaka Gartner iz Wje Loke. publiško konferenco SZDL. Prav tako je član republiškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji. Hkrati je tudi član izvršnega sveta občinske skupščine, kjer odgovarja za področje kmetijstva in gozdarstva, predsednik 10 zemljiške kmetijske skupnosti Skof-ja Loka in član izvršnega odbora živinorejske poslovne skupnosti Slovenije. Pred nedavnim je občinska konferenca SZDL Skofja Loka dobila tudi novega sekretarja - Milka Okorna iz Škofje Loke. Star je 35 let in je elektro inženir. Najprej je bil učitelj v osnovni šoli Železniki, leta 1968 je bil predsednik občinske konference ZSMS Skofja Loka in potem je do septembra letos delal v Šolskem centru za kovinsko in avto mehansko stroko v Skofji Loki. ftojen je bil leta 1933 na 3 are jem v kmečki družini in je po vojni paldoma na posestvu. V letih 1955 1960 ie bil član upravnega odbora age, kasneje njen nazadnje upravnik L uši. Potem je tem času je $ odbornik občinske skupščine nofja Loka ter predsednik vaškega '■ Njihovo dejavnost nam je v pogovoru pred ne-mnim predstavil eden od ustanoviteljev kluba književnik Miha Klinar z Bleda »Povejte nam nekaj o namenu ustanovitve kluba!« »Klub ie bil ustanovljen 1970. leta ^ pobudo nekaterih članov Društ-£ slovenskih pisateljev — Cveta Vrskega, Valentina Cundnča in 78» - ter predsednika jeseniškega Jrftva Svoboda Joža Varfa. Poznao se nam pridružili še nakteri genski književniki in literarni wmnarji, med njimi pesnik Črto-^ Šinkovec in pisatelj Ivan Jan, pa ^ka literata Andrej Kokot in '»ientin Polanšek. Osnovni namen ustanovitve kluba ;'bilo nadaljevanje tradicije nekaki) predvojnih pisateljev, ki so Rajali med jeseniško delavstvo in ^ pomagali pri dvigu kulturne %i. Poleg želje, da bi literarno ^rnost približali delovnemu člo-%, pa nas je k ustanovitvi kluba Linhartova proslava Radovljica — V spomin na svoje-^ rojak*, prvega slovenskega dražita in prosvetitelja Antona To-S» Linharta, slavijo 11. decembra Movlj&ki občini kulturni praznik, hš združijo s podelitvijo Linhar-% plaket m priznanj. .Utošnja osrednja Linhartova frfava je bila v petek, 15. decenija v Radovljici. Pripravila sta jo finska kulturna skupnost inZveza ^turnih organizacij. V kulturnem S prireditve je nastopila dramska DPD Svoboda Rudi Jedre-r a Ribnega z uprizoritvijo Lin-M*l Županove Micke. Slavnost-i^vomik je bil član izvršnega *Va kulturne skupnosti Radov-£» književnik Miha Klinar, ki je Jfci pomen Linharta in njegovih \to današnji čas. Najvišje priznanje kulturne skupaj Radovljica Linhartovo plaketo :* prejela zasluženi likovni ustvarit organizator in pedagoe Albin ž n ar iz Bohinjske B kletni požrtvovalni organizator 1 —1—x,-., amaterske kulturne ? prejela zasiuzcm organizator in pedagog Albin ičjnar iz Bohinjske Bistrice in iftoletni požrtvovalni organizator v področju amaterske kulturne ^•nosti Janez Beznik iz GorjuH. i|Posebne dosežke na področju šir- * in utrjevanja amaterske kul-l» dejavnosti in uspehe pa so £li pismena priznanja DPD %da Podnart — komorni moi^ki DPD Svoboda Rudi Jedretič fio in KUD Radovljica, Linhar- 'rier za predstavo Ta veseli dan Matiček se ženi. \__ kPERTOAR MŠERNOVEGA iZDALISČA KRANJ ^17. do 23. decembra 1978 ^SEDELJEK ?■ 12. 1978, ob 16. uri - za K S račišče E. I. Greidanus: IWDL DE BODL« ,-voJetna predstava z obiskom **ika Mraza t J2. 1978, ob 13. uri — za KS mo polje ob 16.30 - za K S /faiišče, E. I. Greidanus: $0DL DE BODL« Soletna predstava z obiskom ^ka Mraza %DA ? 12. 1978, ob 11. uri - za KS jMdvor, ob 15. uri — za KS Vo-Vxfni stolp, ob 17. uri - za K S j.povodni stolp £ /. Greidanus: »HODL DE ^voletna predstava z obiskom ^ka Mraza Stek 9 12. 1978, ob 15. uri - za K S povodni stolp, $ J7. uri — za KS Vodovodni C L Greidanus: »HODL DE m« ^OTA ?12.1978, ob II. uri in 19..N) > Hadžič: »ČLOVEK NA POLO Msvanje na Ravnah na Koro- vodila tudi potreba po poživitvi slovenske književne dejavnosti. Leta je namreč v tistem času postala neangažirana. Ob tem ko je posnemala tuje, zlasti zahodne literarne vzore, je težila k nekakšnemu elit-ništvu v umetnosti. Književna umetnost pa mora biti komunikativna in angažirana. Zato je bil naš program podoben tistemu, ki ga je za področje kulture pozneje potrdil tudi centralni komite ZKS v svoji resoluciji.« »Kdo je lahko član vašega kluba in kakšna je klubska dejavnost?« »Član kluba lahko postane sleherni delavec, ki se profesionalno ali amatersko ukvarja, s kakršnokoli kulturno dejavnostjo. Med najbolj aktivnimi člani kluba, teh je okrog dvajset, je največ pesnikov, pisateljev, likovnikov in zgodovinarjev. Veliko je tudi delavcev in dijakov, ki skušajo napraviti prve korake v literarni in drugi ustvarjalnosti. Tako se je prek delovanja v našem klubu razvil prozaist Edo Torkar, ki je uspešno posegel v slovenski kulturni prostor, podobno pa tudi Benjamin Gracer, ki je predsednik našega kluba. Naš klub izdaja večkrat na leto Liste, kulturno umetniško prilogo jeseniškega Železarja. V njej predstavljamo sodobne slovenske, jugoslovanske in svetovne književnike, predsem pa tiste, ki so vedno stali na barikadah delavskega razreda. Največkrat gre za dela Bertolta Brechta, španskega pesnika Rafaela Albertija in drugih španskih, južnoameriških in ruskih literatov. Zamisel Listov pravzaprav izhaja iz partizanskega pesništva. Prizadevamo se, da bi z njihovo angažirano vsebino na širjenje kulturnih vrednost, ki bi pripomogle k oblikovanju socialističnih odnosov. Mislim, da bi tradicijo partizanskega tiska morala nadaljevati tudi vsa množična občila — od tovarniških glasil do lokalnih in drugih časopisov. Še posebno zato, ker naše založbe poezijo nerade izdajajo, ker je razvoj kulture še vse preveč povezan le z dogajanji v središčih, kulturna prizadevanja na obrobju pa ne vrednotijo dovolj. Razen za izhajanje Listov skrbimo tudi za izdajo Male Čufarjeve knjižnice. V njej je doslej izšlo že deset del: Tovarna - mladinska povest Toneta Čufarja, Poredni smeh — izbor otroških pesmi Slavka Saviška, Razmerja - izbor proze in likovnih reprodukcij Viktorja Gregorača, Čujte, zvonovi pojo — izbor pesmi Andreja Kokota, Soneti Valentina Cundriča, Na mrtvi straži — izbor partizanske lirike Miha Klinarja. V mraku — izbor pesmi Benjamina Gracerja, Škorčeva šola — izbor otroških pesmi Črtomira Šinkovca «: m • ter prvi in drugi zvezek zbranih del Toneta Čufarja. Ko govorim o delu kluba, moram poudariti, da zelo dobro sodelujemo z jeseniško železarno. Razumevanje njenega kolektiva za razvoj kulturne dejavnosti je lahko zglea vsem drugim. Naš klub pa pesti predvsem primanjkovanje finančnih sredstev, saj nam jih jeseniška kulturna skupnost, ki v glavnem podpira naše delovanje, ne more nuditi dovolj. Stroški za izdajateljsko dejavnost so namreč izredno veliki. Zato bi nam morala vsaj pri izdajanju Male Čufarjeve knjižnice priskočiti na pomoč tudi republiška kulturna skupnost.« »Kaj pomeni Čufarjeva plaketa za nadaljnjo dejavnost vašega kluba?« »Svoje delo bomo skušali v prihodnosti še izboljšati. K temu nas delno obvezuje priznanje, delno pa tudi program kluba. Prizadevali se bomo za popestritev naše dejavnosti. Težili bomo k temu, da bi kar najširšemu krogu bralcev približali predvsem tiste slovenske književnike, ki stoje na stališčih delavskega razreda.« »In kaj pripravljate v bližnji prihodnosti?« »V pripravi imamo zbirko pesmi Cvetka Zagorskega in mojo zbirko Pesmi na pozabljanje. Radi bi izdali tudi nekaj del naših drugih članov. Kot sem že omenil, pa je obseg založniške dejavnosti kluba odvisen predvsem od skromnih finančnih sredstev, ki so na voljo za ustvarjalno kulturo.« Stojan Saje FILM Surova igra Surova igra prikazuje propadajoče hokejsko moštvo, ki izgublja tekme, s tem tudi gledalce in pojavijo se v nezavidljivem finančnem položaju. Zato počasi svoje igre spremenijo v pretepa-ški show na ledu, kar zopet privablja gledalce. Med tekmami je prikazano tudi nešportno življenje teh športnikov. Ker se v to spuščajo redki filmi, vemo pa, da se to dogaja, je v tm filmu vse to zelo karikirano. Športniki so prikazani kot tolpa ljudi, med katerimi so zbrani na pol tepci, intelektualci, mali kriminalci, propadli umetniki, play-boyi itd. Torei kombinacija najbolj nemogočih tipov ljudi, ki pa le postane tisto uro in pol kolektiv, ki enako misli in ima enako željo — zmagati. Ker so njihove igre surove, polne krvi, gledalci pri tem uživajo, sprostijo svoje nizke nagone. Toda v zadnji, odločilni tekmi hočejo naši junaki doseči »očiščenje« in se odločijo za klasični hokej. Tedaj jih gledalci izžvižgajo, saj to ni več show pretep, ki so ga bili vajeni prej. Ko igralci zvedo, da tekmo gledajo managerji, pozabijo na svojo duhovno očiščenje; nastopi zopet ameriška potrošniška miselnost. Glavno vlogo trenerja in najstarejšega igralca je dobro zaigral Paul Neuman. BožoGrlj Za Cufarjevo plaketo se je v imenu kulturno umetniškega kluba zahvalil književnik Miha Klinar, eden od ustanoviteljev kluba. — Foto: J. Zaplotnik maslarić miklo8iče\ri katerih ie možnost za izdajo okacijskega dovoljenja. To so predvsem objekti, ki ne morejo bistveno vplivati na traso bodoče ceste, ki pa so nujno potrebni: daljnovodi, PTT vodi, vodovod, kanalizacija. Širino rezervata so določili na osnovi tehtne presoje. Modernizirana cesta bo dopuščala večje hitrosti in zagotovila potrebno propustnost, ob tem pa se bo fiovečal tudi hrup prometa na oko-ico. Prav zato z odlokom o splošni prepovedi gradnje na območju, predvidenim za gradnjo ceste Lesce-Bled-Bohinjska Bela, želijo zagotoviti zadostne odmike vseh novih objektov od trase bodoče modernizirane ceste. Zagotovljene proste površine so predpogoj za nadaljne načrtovanje in realizacijo modernizacije ceste. Veljavnost odloka naj bi bila največ tri leta, tako, da bi že pred rokom lahko zožili posamezne rezervate ali podaljšali veljavnost odloka za eno od variant. Poslovnik skupščine PrejSnje občinske skupščine niso uspele, da bi razen statuta občine in osnovnih predpisov za oblikovanje delegatskih zborov sprejele Se poslovnike za delo občinskih skupščin. Nove občinske skupščine pa so zaradi pomanjkanja izkušenj in ker je bilo potrebno za prve seje sprejeti najbolj osnovna pravila za način svojega dela sprejele začasne poslovnike. Po nekajletnih izkušnjah delegatskega sistema v občinskih skupščinah je umestno, da se začasni poslovnik nadomesti s trajnejšim, ki lahko bolj ustrezno in bolj popolno ureja vprašanja postopka in delovanja delegacij, delegatov zborov občinske skupščine, njihovih organov ter delovnih teles in služb, ki opravljajo delo za občinsko skupščino. Za gorenjske občine je ob soglasju predsedstev občinskih skupščin pripravila besedilo novega osnutka poslovnika delovna skupina, ki so jo sestavljali vsi sekretarji občinskih skupščin in še nekateri strokovni sodelavci. Osnutek poslovnika občine so delegati sprejeli že lani in sprejeli sklep, da se osnutek sprejme in da v javno razpravo, v kateri pa ni bilo bistvenih pripomb. Zdaj naj bi na seji poslovnik sprejeli, vsebuje pa nekaj bistvenih sprememb. Pripravili so le en poslovnik, ki pa obravnava delo občinske skupščine na skupni seji oziroma skupnem zasedanju kot tudi delo posameznih zborov. Poslovnik uvaja takšan način delovanja, da se bodo v skupščini ali na sejah zborov usklajevala in reševala vsa bistvena družbena vprašanja. Vse delo skupščine sloni na doslednem delegatskem sistemu, poseben pomen pa so dali sistemu obveščanja. V poslovniku je opredeljena vloga občinske skupščine v delu skupščine Slovenije in jugoslovanske skupščine, predvideni pa so tudi vsi različni načini odločanja zborov občinske skupščine. Pomembna je določba o večini glasov, ki so v zboru potrebni za sprejetje sklepa ali določenega akta. Poslovnik se opredeljuje za dve vrsti odločitev. Če gre za odloke ali druge splošne akte je potrebna večina glasov vseh delegatov v zboru, če v statutu ali v drugem predpisu ni zahtevana še višja stopnja glasovanja. Za vse drugačne odločitve pa zadostuje v zboru večina glasov delegatov, ki so navzoči. V besedilu poslovnika je podaljšan minimalni rok za pošiljanje gradiva za sejo od dosedanjih deset na štirinajst dni pred sejo. Tako bodo lahko bolje proučili gradivo in se bodo o gradivu lahko pomenili tudi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ter v samoupravnih organih. V poslovniku so opredelili tudi delo na posameznih sejah razmerja med občinsko skupščino in izvršnim svetom, skladno s statutom občine pa poslovnik predvideva dvofazni postopek pri sprejemanju odlokov, najprej kot osnutek, nato pa kot predlog. Ta zahtevna določba bo nedvomno precej prispevala h kvaliteti dela skupščin. V poslovniku je kot možna izjema predviden tudi enofazni postopek za sprejetje odloka, za kar pa mora biti obrazložen predlog dati predlagatelj ali delegat v zboru ali delovno telo skupščine, zbora oziroma skupščine samoupravne interesne skupnosti. ■ DOGOVORIMO SE Promet z ze Skupščina občine Radovljica je marca letos sprejela odlok o uprav ljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Radovljica V tem odloku je določeno, da občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje samoupravni komunalni skupnosti občine Radovljica al: krajevni skupnosti. Vendar pa je v odloku tudi določilo, da občina Radovljica upravlja s stavbnim zemljišči do organiziranja enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem v okviru komunale skupnosti, vendar najdalj za Sest mesecev po uveljavitvi tega odloka. Prehodni rok šestih mesecev je potekel, vendar v tem času dom opravili potrebnih priprav, kajti v komunalni skupnosti so se pojavile dileme: ali ustanoviti samostojno stavbno zemljiško skupnost ali enoto v okviru komunalne skupnosti. V teh razmerah je treba podaljšati rok v odloku ali pa še naprej tudi v okviru občine zadržati pristojnost upravljanja in razpolaganja s stavbnimi zemljišči. Delegati vseh treh zborov naj bi sprejeli o spremembi in dopolnitvi odloka s stavbnim zemljiščem, v late rem pravijo, da je poleg stavbno zemljiške skupnosti, posebne enote v okviru interesne skupnosti in krajevne skupnosti lahko tudi občina oziroma njeni organi še naprei upravljajo in razpolagajo s stavb nimi zemljišči. Ostale spremembe \ odloku so formalno-pravnega zna čaja. Več sredstev za vzdrževanje stanovanj Na osnovi zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj je morala samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica določiti vrednost točke za stanovanja, ki so bila zgrajena pred koncem leta 1977 in stopnjo amortizacije za leti 1978 in 1979. Vrednost točke je bila določena na osnovi povprečne cene stanovanj, /a katera je bila cena evidentirana v letu 1977 in formirana po določbah člena družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji brez stroškov /.a komunalne naprave. Povprečna cena je znašala 6.748,14 dinarjev, povprečno število točk 151,72, vrednost točke pa znaša 44.48 dinarjev. Najnižje možne stopnje amortizacije po zakonu so za leto 1978 0,2.r> odstotka, za leto 1979 pa 0,12 odstotkov. Nova vrednost bi po iz- računu znašala za eno stanovanje 264.041,32 dinarjev, pri skupnem številu stanovanj 1887 bi tore) nova vrednost stanovan| znašala dinarjev 498.24.r).970,8r). To je petkratno povečanje. Ce bi izhajali iz najvišje možne amortizacije v višini enega odstotka, bi to predstavljalo 1 milijone 982.24.r> dinarjev amortizacije, kar bi »našalo 64,45 odstot kov stanarine, planirane za lelo 1978. To pa pove, da bi za vzdrževanje ostalo bistveno premalo sred stev glede na vse probleme v občini Zato je nujno, da se obračun opravlja po stopnji 0,2.r» odstotkov, kar predstavlja milijon 246.561 dinarjev amortizacije tri kar se sklada s finančnim načrtom, ki |c sprejet za letošnje leto Delegati Občinske skupščine naj bi zato dali soglasje k stopnji amortizacije za letos in naslednje leto. Nadomestilo stavbnega za uporabo zemljišča Odlok o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča predstavlja izenači tev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občim Radovljica v primerjavi z ostalimi gorenjskimi občinami. Občina Radovljica zelo zaostaja In je po višini nadomestila na zadnjem mestu na (I oren jskem. Obenem pa so velike potrebe po izgradnji omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena ta kolektivno rabo, Med tak«- Objekt« štejejo UllCJ, Ceste, javne parke, otroška igrišča, javno razsvetljavo, kanaii- zacijo za odpravo meteornih voda m t ako dal je V Stanovanjskih soseskah se nadomestilo za uporabo stavpne- ga zemljišča poveča za povprečno 0,08 dinarjev za kvadratni meter, medtem ko se za poslovne površine 0,60 dinarjev in nezazidana zemljišča 0,10 dinarjev. Tako zbrana sredstva se bodo po sklepu komunalne skupnosti, ki upravlja s sredstvi, razdelila nazaj na prispevna področja za uresničevanje programov krajevnih skupnosti v tem srednjeročnem obdobju, medtem ko se sredstva iz industrij-sko-poslovnega območja porazdelijo po programu komunalne skupnosti. Nadaljnja sprememba se kaže v odmeri, ki jo bo v prihodnje opravljal oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja. DOGOVORILI SMO SE Preveč na proračunska ramena ^^fc=Xlah\štva Železniki, Kadrovsko socialni oddelek, (i422H Zele/.niki stev za deset mesecev in predvidevanja do konca leta. Rebalans proračuna naj bi se dopolnil s tem, da se 2 milijona dinarjev nameni za gradnjo večnamenske dvorane v Bohinjski Bistrici ter podprli predlog, da se predlaga predsedstvu skupščine gorenjskih občin, naj bi se v proračunskih dohodkih upoštevali le izvirni dohodki, ne pa tudi tisti, ki gredo skozi proračun. Delegati zbora so priporočili zboru združenega dela in termeljnim organizacijam združenega dela, da pristopijo k samoupravnemu sporazumu za financiranje potreb krajevnih skupnosti. Deiegati družbenopolitičnega zbora so sprejeli poročilo o gospodarskih gibanjih in sklenili, da bi se seje izvršnega sveta organizirale v tistih organizacijah združenega dela, ki imajo večje naložbe. Obenem naj bi ugotovili devizni priliv v gostinstvu na področju občine Radovljica, organizacije združenega dela naj bi izdelale analizo o razvojnih službah, temeljne organizacije pa naj bi se bolj aktivno vključile v planiranje krajevnih skupnosti. Posebno pozornost bodo morali posvetiti kadrovski sestavi, strokovnim kadrom pa ponudili čimboljše delovne in življenjske pogoje ter zagotovili njihovo stalnost v organizacijah. Zbor je na seji izrekel priznanje izvršnemu svetu, ker ie z oblikovanjem predloga konkretnih razvojnih nalog dal resoluciji občine pravo vsebino in podprl mnenja in stališča predsedstva Socialistične zveze. Ob polletju 1979 naj bi se analiziralo uresničevanje nalog iz občinske resolucije in izdelala analizo z vzroki, zakaj v posameznih primerih niso bile nekatere naloge uresničene. Tudi delegati družbenopolitičnega zbora so zahtevali, da uporabniki proračunskih sredstev — državni organi — pripravijo poročilo o realizaciji sredstev za deset mesecev in predvidevanja do konca leta po posameznih postavkah. Strinjali so se z dopolnili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov interesnih skupnosti ter predlagali, da bi o osnutku proračuna občine raz- Eravljali tudi po zborih občanov po raievnih skupnostih. Na vseh zborih so izvolili sodnike temeljnega sodišča v Kranju, sodnike porotnike, javnega tožilca in njegove namestnike ter imenovali Jerico Ogrič za ravnateljico Vzgojno varstvenega zavoda Radovljica. Družbenopolitični zbor je pozval vse delovne organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in druge delovne interesne skupnosti, da stalno spremljajo prizadevnost in uspehe svojih delavcev ter jih predlagajo za ustrezna priznanja in odlikovanja, še posebno ob njihovih jubilejih in upokojitvah. Ta predlog bodo posredovali delegacijam zbora združenega dela in zboru krajevnih skupnosti. Posebna skrb za borce Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica je na svoji seji obravnavalo povzetke dopolnil samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1976 do 1980. Za leti 1979 in 1980 je obravnavalo ločeno za vsako samoupravno interesno skupnost in sprejelo več zaključkov, ki so jih poslušali tudi delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. Prednost v programu izgradnje objektov za organizirano varstvo predšolskih otrok do leta 1980 se po zaključ ku dosedanjega programa iz gradnje vzgojno varstvenih objektov daje Radovljici, ust rezno podporo pa naj dobi tudi mladinski turizem. Prostorske rešitve za uresničeva nje programa usmerjenega izobraževanja so preuranjene, saj bi bile potrebne še pred hodne analize. Občinska zveza za telesno kulturo naj bi zahtevala od republiške skupnosti, da se še v tem srednjeročnem obdobju začne s pridobitvijo lokacijske dokumentacije za začetek gradnje športno-rekreacijskega centra v Lescah. Dom dr. Janka Be-nedika naj bi občinska skupnost socialnega skrbstva dokončno ustanovila, občinska zdravstvena skupnost pa naj bi kot prednostno nalogo sprejela posebno skrb za borce. Žanje naj bi organizirali dispanzerje, vključno z zobozdravstvenim varstvom, določila o varstvu borcev NOB pa naj bi se dosledno upoštevala. Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. samostojnega referenta • za splošne zadeve 2. čistilca letal — gasilca 3. več čistilcev letal in prostorov Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1.: višja izobrazba upravne, pravne ali vojaške smeri, tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, pasivno znanje angleškega jezika ustrezne moralno-politične lastnosti Pod 2.: nekvalificiran delavec z opravljenim izpitom za gasilca Pod 3.: nekvalificiran delavec Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Inex Adria Aviopromet, Letališče — Brnik, Kadrovska služba, v 15 dneh od dneva objave. Morebitna pojasnila lahko dobe kandidati na telefonski številki 064-23-647. GIP »GRADIŠ« Ljubljana, TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva ul. 56, bo na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 11. decembra 1978 prodala na JAVNI LICITACIJI 1. Rabljena osnovna sredstva: — mizarski štiristranski skobeljni stroj TIP AS-4-160 Izklicna cena je 80.000. — din — krožna žaga za obrobljanje desk Izklicna cena je 200,00 din — elektromotor — 7,5 kW Izklicna cena 400,00 din — skobeljni poravnalni stroj Izklicna cena 3.000,00 din — elektromotor pri skobeljnem poravnalnem stroju Izklicna cena 200,00 din — računski stroj FACIT (v okvari) Izklicna cena 100,00 din — konzolno dvigalo Izklicna cena 1.000,00 din — elektromotor pri konzolnem dvigalu Izklicna cena 300,00 din — električni ročni vrtalni stroj FEIN Izklicna cena 50,00 din — pisalna miza — 6 kom Izklicna cena 50,00 din za mizo — televizor RR NIŠ (v okvari) Izklicna cena 200,00 din Pri prodaji OS ima prednost družbeni sektor. 2. — vratna krila — vratni podboji — dvižna smrekova balkonska vrata — okna 3. reprodukcijski material Licitacija bo v soboto, 23. decembra 1978, ob 8. uri v prostorih TOZD LIO, Kidričeva 56. Blago si lahko interesenti ogledajo neposredno eno uro pred licitacijo. Kandidati morajo pred licitacijo položiti 10% kavcijo od izklicne cene. Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Radovljica Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti razpisuje proste delovne naloge in opravila ekonomsko tehničnega analitika Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: srednja strokovna izobrazba gradbene smeri z izpitom za projektiranje in nadzor, 5 let delovnih izkušenj na področju komunalnih dejavnosti, organizacijske sposobnosti, zaželeno je, da so kandidati vpoznani z upravnim postopkom Delo se združuje v delovni skupnosti za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Radovljica, Sercer-ieva 22/1. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM vasi, skupno pa jih je bilo kar 80. Praznovanje je bilo zaključeno s poročilom o opravljenih izletih. Ker jim je ostalo Se nekaj denarja, so po proslavi pripravili družabno srečanje in se dogovorili, da bodo prihodnje leto pri izletništvu še bolj aktivni. F. Pajer GLAS JESENI V ČETRTEK Kranj - Tudi letos bodo mladi iz DPI) Svoboda v Šenčurju pripravili festival pevcev amaterjev Slovenije Glas jeseni 78. To je že tradicionalna prireditev tega društva, saj bo letos že četrtič. Seveda se je festival v teh letih nenehno spreminjal - na bolje - in tako postajal priljubljen v vseh krajih, kjer se je ustavil. Tokrat organizatorji ne bodo pripravili karavane, ki bi potovala po Sloveniji. Organizacije združenega dela jim namreč niso priskočile na pomoč z denarjem kot vedno doslej. Pomoč sta jim ponudili le Zveza kulturnih organizacij in občinska konferenca ZSMS iz Kranja. Četrti festival pevcev amaterjev Slovenije bo tako v četrtek, 21. decembra, ob 20. uri v kinu Center v Kranju. Na njem bo nastopilo dvajset pevcev amaterjev: Franc Mali in Miran Zadnik iz Kopra, Helena Blagne in Alojz Bohinc z Jesenic, duet Darinka Balažič in Cilka Škafar iz Murske Sobote, Liljana Kaduc in VVedrana Coldarone iz Ljubljane, Olga Kemperle in Lado Brnot iz Kamnika, Franc Deržič, Stane Mam, Nevenka Šviligoj in Mojca Lampreht iz Kranja, Ivanka Klemene in Branko Besednjak iz Tržiča, Jana Žerjav iz Borovnice, Kristina Uran-kar iz Senovega, Vane Arizanov, vojak iz kranjske kasarne, Robert Horvat iz Lendave in Dragica Virant iz Zg. Pirnič pri Medvodah. V odmoru bo pela znana slovenska pevka Meri Avsenak. M. Erzin V Škofi i Loki je delavska univerza pripravila tečaj za voznike viličarjev. Pripravili so ga v sodelovanju z železarskim izobraževalnim centrom. Tečaj obiskuje 30 slušateljev. - B. Blenkuš UPOKOJENCI ZA PRAZNIK Srednja vas — Sodelovanje med upokojenci tovarne Sava in člani Društva upokojencev iz Šenčurja je postalo tradicionalno. Oboji se najpogosteje srečujejo na izletih, ki jih pripravljajo skupno. Letos jih je bilo kar 8, na njih pa so obiskali razne kraje Slovenije in Koroške. Zadnji je bil 16. novembra, udeležencev pa je bilo kar za dva avtobusa. Šenčurski in savski upokojenci so letos tudi skupno proslavili dan republike. Zbrali so se v gostišču v Srednji V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Organiziran odvoz odpadkov V tržiški občini se pripravljajo na organiziran odvoz vseh vrst odpodakov — Posode zanje bo treba namestiti najkasneje do konca aprila Tržič — Odvoz odpadkov je v tržiški občini trenutno organiziran le v mestu in njegovi ožji okolici, medtem ko za nekatere krajevne skupnosti vaškega tipa še ne. Osnutek odloka o odstranjevanju odpadkov, o katerem je pred dnevi razpravljal izvršni svet skupščine občine, predpisuje odlagališča, podroben način za posamezna naselja pa bo do konca marca prihodnje leto pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve pri skupščini občine Tržič. Tako bodo poslej občani v kontejnerje, smetnjake, koške ali sodove odlagali ostanke hrane, smeti, pepel, žaganje, konzervne in kartonske škatle, porcelan, steklo, manjše kovinske, tekstilne in papirne odpadke ter podobne neuporabne stvari, organizacije združenega dela pa bodo smele vanje odlagati tudi odpadne snovi v manjših kosih. Stanovalci in lastniki poslovnih prostorov naj bi posode nabavili najkasneje do konca aprila in jih ob izpraznjenju postavili največ deset metrov daleč od poti smetarskega vozila. Le-ta jih bo pobiral najmanj dvakrat v tednu. Na javnih mestih bodo na odpadke čakali koški, ki jih bo preskrbela samoupravna komunalna skupnost. Le-ta bo v soglasju z zbori skupščine občine oblikovala tudi merila in kriterije za cene odvoza odpadkov. Odpadki bodo shranjeni na javnih odlagališčih. Z zemeljskim materialom bodo zravnani vsaj dvakrat na teden, razkuževanje, uničevanje mrčesa in škodljivih glodalcev pa bo opravljeno enkrat na mesec. Posebno bo treba paziti na požare, zato bo moralo biti vsako javno odlagališče opremljeno s tekočo vodo, napravami za razkuževanje vozil in gašenje požarov. Za nadzirano odlaganje odpadkov bo skrbela stalna nadzorna služba. H. J. Te dni bo pri produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana izšla nova velika plošča priljubljenega slovenskega skladatelja in pevca Aleksandra Mežka. Plošča se imenuje Grenkosladke pesmi in bo istočasno Žlica ne ropota sama Žlica sama nikdar ne ropota, pravi star slovenski pregovor. Tega mnenja so bili tudi člani upravnega odbora sveta doma samskih delavcev TOZD - Jelen - Gostinstvo Kranj, ko so na seji 24. novembra med drugim obravnavali »moralo« v domu. Sprejeli so namreč predlog, da zaradi ohranitve reda in miru prihodnje leto ne bi več gprejemali žensk v dom. Tako, so menili, bi lahko v nekaj letih popolnoma odpravili problem, ki se je letos pokazal kot izredno pereč. Predlog ho poslali v potrditev delavskemu svetu TOZD Jelen Kranj in v vednost vsem delovnim organizacijam, katerih delavci stanujejo v omenjenem domu. , Žlica res sama nikdar ne ropota in, če v aomu ne bi bilo deklet, ki fante »spravljajo v skušnjave*, bi bil v domu red in mir. FamUe bi bili pridni, pametni, ne bi bila ogrožena njihova morala in ali morda celo sposobnost za delo. V prostem času, ki lahko popolnoma v miru, brez Turneja Aleksandra Mežka prišla na trg tudi v Veliki Britaniji v angleški verziji. Aleksander Mežek namreč kot pisec besedil in glasbe sodeluje z angleški, založniško družbo Island. Snemal je z daljšimi prekinitvami tri • mesece v znanih londonskih študijih KMI-Abbev Road. Da bi pesmi s svoje nove plošče čim boli stvarno prikazal slovenskim poslušalcem, se je Aleksander Mežek odločil za desetdnevno turnejo po nekaterih večjih krajih Slovenije. Tako bo med drugim v četrtek, 21. decembra, ob 20. uri nastopil v kamniškem kinu, v petek ob 19. uri v tržiškem in v soboto ob 19. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju. Solidarnost krajanov DOVJE - Navečer 18. novembra je v gospodarskih poslopjih Ivana Dovžana in Marije Janša na Dovjem izbruhnil velik požar. Ogenj je zajel dve veliki poslopji v strnjenem naselju skoraj v dolžini 150 metrov. Ker seje naglo širil, je bila potrebna čimnitrej-ša reševalna akcija. Vanjo so se takoj po alarmu vključile gasilske enote G D Dovje in G D Mojstrana, za njimi pa tudi druge gasilske enote iz jeseniške in radovljiške občine. Z dobro taktiko so gasilci uspeli preprečiti širjenje požara in rešiti vse, kar je bilo mogoče. Pri tem je treba omeniti, da se je v akcijo uspešno vključil tudi štab civilne zaščite krajevne skupnosti Dovje — Mojstrana. Poskrbel je za uspešno organiziranje reševalnih ekip, določil ljudi za vzdrževanje reda in urejanje prometa ter poskrbel za posipanje poledenele ceste. Pri tem ne smemo prezreti pomoči vseh občanov, od otrok do gospodinj in kmetov. Ti so skrbeli za kurirsko službo, prehrano in preskrbo z orodjem, saj je delo pri reševanju potekalo vso noč in ves naslednji dan. Štab CZ je že dan po požaru organiziral akcijo za očiščenje pogorišč in popravilo poškodovanih objektov. Pri odstranjevanju poškodovanega materiala in zasilnem obnavljanju obeh objektov je sodelovalo veliko krajanov in pripadnikov JLA. Akcija za popravilo gospodarskih objektov pa še vedno teče. Tako je s solidarnostno pomočjo krajanov Dovjega že uspelo zabetonirati betonski plošči na obeh objektih. Krajani bodo po svojih močeh sodelovali tudi do končne odstranitve posledic velikeg€i požara. Ob tej priložnosti izrekamo zahvalo vsem gasilskim enotam, reševalcem, organom javne varnosti, ekipam CZ, cestni službi, krajanom, vojakom in drugim občanom, ki so kakorkoli prispevali k uspešnosti reševalne akcije. Predsednik sveta KS Dovje — Mojstrana Sandi Kotnik K* vseh vznemirjanj počivali v svojih sobah in premišljevali o prihodnjem delovnem dnevu. Zebeljje treba zadeti na glavo, zlo izruvati pri koreninah. Ker dekleta motijo fantovski mir, jih je potrebno nagnati iz doma. Pravzaprav ne nagnati. To bi lahko vznemirilo javnost in mogoče tudi mir v domu. In morda bi kdo očital še nesamoupravno obnašanje upravi doma. Zato naj delavski svet, ki je vendar sestavljen iz delegatov vseh samouprav(javcev potrdi sklep, da bi dekleta postopoma in na lep način »odstranili«. Ker pa dekleta lahko motijo fante in žene može na delovnih mestih, saj jih je po tovarnah že kar dobra polovica, predlagam, da bi delavski sveti vseh TOZD na Gorenjskem sprejeli sklepe, da bi se z novim letom lahko na razpise javili le moški. In tako bi tudi povsod drugod lahko v nekaj letih odpravili problem, ki sedaj tako tare upravni svet doma samskih delavcev. Fantje in možje, kijih ne bi več motila ženska krila, bi se lahko v »miru božjem« posvetili le delu in z večjo produktivnostjo poskrbeli za še hitrejši razvoj naše samoupravne družbe. ___ L. Bogataj POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ (57. zapis) Ko sem pred letom zastavil pero, da bi pričel pisati popotne pogovore o teh lepih, a visoki Gorenjski resda malce oddaljenih krajih na obeh straneh Limbarske gore, sem seve brž opazil (in to tudi zapisal), da je na Moravškem le preveč nerodovitne zamočvirjene zemlje. Ta močvirja in kremenčev pesko-lom pri Drtiji, ki dan za dnem zastruplja ozračje in vodotoke, sta se mi videla edina madeža na sicer tako lepo zeleni Moravski dolini. Zdaj pa, nekako v uteho, zvem: dne 24. novembra t.l. so predstavniki Vodnogospodarskega podjetja Hidrotehnik predali v uporabo nekaj več kot 80 hektarov melioriranih polj, na katerih bo že do prihodnje Žetve obrodilo žito. Ta meliorirana polja na Moravškem so le prva etapa v uresničevanju velikopoteznih izsuševalnih del. Načrtujejo še melioracijo nadaljnih 360 hektarov zamočvirjenih zemljišč na področju domžalske občine. To je program do leta 1983. Nato pa se bodo lotili še obsežnejših del na območju Domžal in izsušili še nadaljnih 1200 hektarov. - Vsekakor optimistična perspektiva tudi za Moravsko samo. POMNIKI ZMAG T^T ajbrž komu ne bo prav, če po-J^ki vem, da le preveč pišemo o -L ^ porazih, o smrti borcev in talcev, manjkrat pa o zmagah, o uspehih junakov v NOB. Tudi sam sem v teh in drugih zapisih največkrat pisal o tragedijah celih vasi (Korene-ga, Hrastovice idr.) in o streljanju nesrečnih talcev. Kot da bi svetlih trenutkov ne bilo .. . (Zelo podobno je z našo Koroško: ko sem pred leti prevzel nalogo, popisati in poslikati pomnike NOB na Koroškem ozemlju, sem se kar zdrznil: vsi naši pomniki so le grobovi, krvavi mejniki v naši novejši zgodovini — pomnik zmagovitemu spopadu naših partizanov z esesovci pa je le en sam, na RobeŽu . ..) No, pomnik zmage, ki stoji na robu gozda blizu nekdanjega partizanskega taborišča pod Sv. Mohorjem pri razvalinah gradu Rožeka ob Drtijščici, pa le stoji tudi na Moravškem: tu je bil dne 22. septembra 1961 postavljen surovo obklesan pol-drug meter visok kamnit kvader z vklesanim napisom: Na tem hribu je bila 21. 9. 1941 napadena Mengesko-moravska četa od nemškega policijskega bataljona. — Dvanajst borcev te enote je odbilo vse sovražnikove napade in mu povzročilo velike izgube. Povzemam izpričano poročilo o tem boju: ko so Nemci po večdnevnem zasledovanju odkrili taborišče Mengeško-moravške čete Kamniškega bataljona v gozdičku blizu cerkve sv. Mohorja, sta dve četi 171. rezerv nega policijskega bataljona dne 0 9. 1941 napadli naše borce, kolikor jih je bilo tedaj v taborišču (poročilo niha med 10 in 12). Naši so se odločno uprli nemškim policistom, ki ■ taborišče obkolili od vseh straiu Nemške policiste so partizani sps-stili le 50 m blizu in jih nato z moč nim ognjem zaustavili. Prizadejali so Nemcem že takoj hude izgube. C mraku so naši borci izkoristili vr»-v obroču, ko je morala skupina polh cistov odnesti z bojišča hudo nune nega oficirja, in se prebili proti Zla temu polju. Nemci spretnega preboja niso niti opazili in so nasledi:, dan, ko jim je prišel na pomoč šeer policijski bataljon, naskočili pnur taborišče... USPEL NAPAD PRI TRNJAVI Zvso gotovostjo lahko trdiš da je bil partizanski nap* na kolono trinajstih okup* torjevih kamionov z dvema tank" ma v začelju, pri Trnjavi blizu Kra šnje v Črnem grabnu, eden od na. hujših udarcev partizanske pesti >' nemškem okupatorju — vsaj ni področju, ki ga obravnavajo ti zapt-si. Bilo je dne 27. aprila 1944, kmait po 9. uri dopoldne. Borci drugega ba taljona Šlandrove brigade so m okrepljeni s četo prvega bataljoni iste brigade razporedili na obeh stri neh ceste skozi Črni greben. In sic**" na odseku, ki ga je zapiral na et strani strm hrib, na drugi pa mco ' nato zemljišče ob Radomlji. Neir*-" so se res kmalu pripeljali iz Krašn.* in nameravali v Domžale. Partiz** so na dogovorjeni signal hkrati »* padli celotno nemško kolono. Glede uspeha te akcije je bu dnevnem povelju slovenskih part> zanskih enot (t. j. glavni štab V in PO Slovenije) z dne 6. maja rečeno: Posebno sijajen uspeh ie Ho«* VI. SNOUB Slavka Šlandra p> poveljstvom kapetana Sekirnika-** mona, ki je dne 27. aprila t.l vi nem grebenu v eni sami borbi umen 1 sovražnikov tank ter 12 kamion; 1 motocikel, uničila pri tem tudi v* jo količino orožja in opreme ter J* plenila 1 puškomitraljez, 1 brzosti«-ko, 10 pušk in večjo količino ekspk živa. Pri tem je bilo 10 sovražnik«1 ubitih, 1 ujet. - Ugotovljeno je tac bilo, da toliko kamionov naenkrat * uničila še nobena enota IV. op?rs tivne cone. No, prav zato bi bilo prav, če bi -zmagi v spomin postavili ob »s med Trnjavo in Krašnjo prin*-pomnik. Prav, če z vso častjo in pieteto -N stavljamo pomnike padlim borcem toda tudi za zmage, ki so jih prav : junaki izbojevali, ne smemo poubijan. Pomnike zmag nam bodo v ponos in zadoščenje. Turizem, planinstvo, alpinizem Mojstrana - Prav nir rudnega ni. da ima Mojstrana bogato turistično tradicijo. Kazen tega. da 10 obdaja privlačno naravno okolje, njeni prebivalci /elo skrbijo za urejenost kraja m dobro gostinsko ponudbo. Poleg naravnega zdraviliška Triglav |e v Mojstrani tudi 112 privatnih sob. v katerih imajo prek 2(M) ležišč Kipih temu. da poleti sprejmejo veliko gostov tudi nekatere kmetije, ki se preusmerjajo v kmečki turizem, m Aljažev dom v Vratih. |>a M o|st lančanom v glavni sezom največkrat primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti. To pove se podatek, da ie bno letos okrog 4500 nočitev več kot prejšnje leto. Kol predvidevajo v krajevni skupnosti, bodo ta problem lahko rešili le z isgradnjo novega hotela, kar imam že dolgo v načrtu. K dosežkom na področju turizma veliko prispeva Turistično dru-AtVO. Njegova delavnost ie bila v preteklosti zaradi novega zakona o društvih precej okrnjena, vendar pa si Člani društva tudi danes «10 prizadevajo za napredek PVOjega kraja Zato s<> bili toliko bolj prizadeti po zadnjem ocenjevanju turistične urejenosti krajev na Oorenj- sketn. ki jih i«' PO krivici postavilo na sadnje mesto Komisija |e namreč obiskala njihovo krajevno skupnost nekaj dni po viharju s točo Prav tako kot turizem imata vidno mesto V inoistranski krajevni skupnost. tUdi planinstvo ... a p.m-zon. Planinsko druAtvo danes združuj« okrog MO Manov, k. ' membno vlogo člani gorske valne službe. Le-teh je 16. ima v tudi okrog 15 pripravnikov. Ker obisk planincev v naših gorah iz W v leto večji, narašča tudi Hm nesreč. Zato ima mojstranska posi* ja GRS veliko dela. Letaš je m *j jem področju posredovala v 15 ve* rgodah. Reševalce tare predv*"* slaba tehnična opremljenost ■ sodelujejo v najtežjih akciiah H se pokvari veliko opreme. Če k*J f.RS v prihodnosti priznali kot !>** manitarno organizacijo, se K1 bodoče tudi pri njenem delov*'"5* rsikai spremenilo na boljše s.saje i ma i i. l i kranjska I gora Osemnajsti Pokal Vitranc Kranjska gora '78 Najkvalitetnejša izdaja Vitranca KRANJSKA GORA - Smučišča Vitranca, kjer bo 21. in 22. decembra tekma za svetovni moški pokal v veleslalomu in slalomu, so pripravljena na osemnajsti Pokal Vitranc in peti za svetovni pokal. Čeprav •o se se med tednom organizatorji te prireditve spopadali s snegom in progo, saj je odjuga ie kazala, da bodo to tekmovanje morali odpovedati, vseeno niso obupali in naredili vse kar se je dalo. V soboto je padel še novi sneg na dvajset centimetrov podlage, ki je bila ie preparirana. Tako sta sedaj progi že na red za to največjo decembrsko prireditev molkih na svetu. Progo si je v nedeljo ogledal tudi FIS delegat Bibbo Nordenskiold s Švedske. Bil je presenečen nad njo, taj je po ogledu dejal, da je taka, kot doslej še nikjer, kjer so bile tekme za svetovni pokal. Vsak dan je na progi delalo od 150 do 180 ljudi. S snegom so se spoprijeli vojaki, učenci osnovne šole ter gozdni delavci in drugi. Prav zato švedski FIS delegat ni imel pripomb« Potrebno je le še nekaj olepšav in zaščita proge. Če bi prišlo do odjuge, prireditev tudi ne bi bila v nevarnosti. V četrtek in petek bodo ljubitelji alpskega smučanja v Kranjski gori lahko pozdravili vso svetovno alpsko moško elito. Na startu veleslaloma in slaloma bodo vsi najboljši v teh dveh tehničnih disciplinah na svetu. Tu bo Šved Stenmark ter njegova rojaka Strand in Jakobson, Avstrijci Enn, Stock, Heidegger, Bolgar Peter Popangelov, predstavnik ČSSR Zeman, Italijani David, Gros, Bieler, Thoeni, vedno boljši Švicarji Donnet, Uscher, Furnier ter Neureu-tfeer iz ZRN. Na startu ne bo le Američana Phila Mahreja, ki je izven forme in trenira doma. Vendar ne smemo pozabiti tudi ostalih. Tu so še Liechtensteinci, Poljaki, Kanadčani in drugi. Med vsemi favorita lahko iščemo v obeh tekmah prav med temi imeni. Vendar je še največji prav Stenmark, ki se po vsej verjetnosti ne bo odpovedal zmagi v obeh disciplinah. Dvojno zmagoslavje mu lahko zagrenijo prav mladi obetajoči tekmovalci iz Švice, Italije, Avstrije, Bolgarije in ČSSR. Med to druščino bodo tudi naši fantje. Od njih se pričakuje, da bodo izkoristili domači teren in se kar najbolje odrezali. Največ si obetamo od Bojana Križaja, ki je z dvema petima mestoma v Madoni dokazal, da je v izvrstni formi ter od vedno boljšega Ločana Borisa Strela. Tu bodo še Kuralt, Zib-ler, Tone Koželj in drugi. Organizatorji v dveh dneh vsak dan pričakujejo do 20.000 obiskovalcev, čeprav bo tekmovanje prenašala tudi TV. Za oba dni bo veljal poseben prometni režim. Pri vstopu v Kranjsko goro bodo promet urejevali prometni miličniki in jih usmerjali na pripravljena parkirišča. Kdor si ni že v predprodaji nabavil vstopnice in nalepk za parkiranje, bo to lahko dobil na parkirnem prostoru v Kranjski gori. Cena vstopnice za odrasle je 20 dinarjev ter 10 dinarjev parkirna nalepka, mladina pa bo morala odšteti 10 dinarjev, medtem ko bo za avtobuse parkiranje po 50 dinarjev. Vsekakor bodo imeli prednost tisti, ki bodo na prizorišče prišli že z nalepkami in vstopnicami. Le-te pa še lahko nabavijo v vseh turističnih poslovalnicah v Sloveniji- V četrtek bo prvi start veleslaloma ob 10. uri, drugi pa bo ob 13. uri. Pričetek petkovega slaloma je ob 10. uri, druga vožnja pa je ob 12. uri. Ob 15. uri pa bo pred hotelom Larix svečan zaključek in podelitev priznanj najboljšim. D. Humer Plavalni miting ob dnevu JLA Rekordna udeležba > KRA.VJ — Plavalci plavalnega klub« 'ripav so v zimskem bazenu pripravili že naicionalni plavalni miting ob dnevu ju-fc*Jovanake armade. V konkurenci mlajši pionirjev in pionirk ter starejših konirjev in pionirk in članov ter članic je '»•topijo nad stošestdeset plavalcev iz "Sitjatih slovenskih plavalnih kolektivov, M dvanajsti pa še tekmovalci iz zagreb- , It sama udeležba je presegla vrta pričakovanja. Vsi nastopajoči pa ho plavali Mje od svojih osebnih rekordov ter v ka-t^f>riji mlajših pionirjev, starejših pionirjev in mladincev postavili tudi kopico slo-veH«kih, hrvaških in jugoslovanskih zim-*k»b rekordov. ftezultati — pionirji A — 400 m kravi: I. ''«<*ković (Triglav) 4:49,5, 2. HuCar 'Ljubljana) 4:51,6, 3. Pavlekovič (Mladost) HI,l, »t. pionirji: 1. D. Petrič 4:21,0, 2. rtl»r 4:33,1, 3. Kolenc (vsi Triglav) 4:42,4, *»ni: 1. Vilar (Ljubljana) 4.21,3, 2. Koželj Triglav) 4:44, S; iMn kravi — pionirji A - l. Kadoić ■ OiJ (rekord SRS za ml. pionirje A), 2. *<* roba Triglav) 1:04,2, 3. Miknič (Branik) b***, rt. pionirji: 1. E. Sevo 57,3, 2. B. Vo 58,0, 3. Žurič (vsi Mladost) 59,9, člani: I Kot(Futinar) 57,0, 2. Vozel (Hudar) 58,2, •' M umalo (Ljubljana) 5S.8; ]0# m prsno — pionirji A — 1. JociC (Tri-1:18,2 (rekord SFRJ za ml. pionirje V, 2. Sluga 1:18,5, 3. Kovač (oba Ljublja-««) 1:24,2, at. pionirji: 1. Brlić (Branik) «rd SRS -m. J2.7, 3. Gabersek (Velenje) 1:14,3; **m hrbtno — pionirji A - |. Mrkoci 1:12,7, 2. Velickovic 1.10,2, 3 (oba Triglav) 1:18,3, st. pionirji: 1. »evo 1:05,6, 2. Žurič (oba Mladost) 3. D. Petrič (Triglav) 1:10,8. člani *oa (Fuiinar) 1:04,9, 2. Lauš 1:08,8, 3 r<* (oba Ljubljana) 1.09,0; l¥)tn delfin — pionirji A — l. Jocič ■J1-*(rekord 8RS za ml. pionirje A) 2. Rus (oba Trilgav) 1:13,2, 3. Miksič (Hranik) 1:13,8, nt. pionirji: 1. K. Ševo (Mladost) 1.0.1,5 (rekord SRH /a st. pionirje), 2. Brlič (Branik) l:10.H, .1. Cclar (Triglav) 1:11.5. člani: I. Botteri 1:02,7, 2. Lauš (oba Ljubljana) 1:01,0. .1. Momič (Mladost) 1:05,2, 4 x 200 m kravi: 1. Mladost 8:40,1, 2. Ljubljana 8:43.4. 3. Triglav 8:53,.I; pionirke A — 100 m kravi: 1. Poljka (Triglav) 5:24,1. st. pionirke: 1. Separovič (Mladost) 1:49,1, 2. Bučar (Ljubljana) 5:01.2. .1. K. Bcrložnik (Triglav) 5:07,5, članice: 1. Kolenc (Rudar) 4:58,1, 2. I.cvar (Fuiinar) 5:04,9; 100 m kravi — pionirke A - I. Praprot-nik (Triglav) 1:05,5 (rekord SRB M ml. pionirke A), 2. Mozetič (Ljubljana) 1:07,7, 3. Pretnar (Radovljica) 1:17,3, st. pionirke: 1. Krašovcc (Ilirija) 1:03,8. 2. Avbelj (Ljubljana) l oti.i,. 3. Burja (Rudar) I oh,m. članice: 1. Merhar (Branik) 1:03.«, 2. Pisnik (Fuiinar) 1:04,6, 3. Vehovec (Ljubljana) 1:05,5; 100 m prsno — pionirke A — 1. Praprot-nik (Triglav) 1:22.6, 2. Porenta (Ljubljana) 1:25,3, 3. Hudorin (Rudar) 1:28,5, st. pionirke: 1. Tisanič (Mladost) 1:20,9, 2. Zibert (Velenje) 1:21,8, I. Bradaška (Triglav) 1:21,9, članice: 1. Brumcn (Fuiinar) 1:19,7, 2. Vrbinc (Ljubljana) 1:27,7, 3. Ber-toncelj (Triglav) 1:30.2; 100 m hrbtno — pionirke A — 1. Lorenci (Branik) 1:11.H, 2. Poljka (Triglav) 1:19,5, .'). Ferovič (Velenje) 1:27,1, nt. pionirke: 1. Separovič (Mladost) 1:12,1, 2. Cesnik (Fuiinar) 1:17.1, 3. Avbelj (Ljubljana) 1:17,2, članice: 1. Kolenc 1:13,6, 2. Livar (obe Rudar) 1:15.6, 3. Herlah (Velenje) 1:18,5; 100 m delfin - pionirke A - 1. Mozetič (Ljubljana) 1:19,6, 2. Lorenci (Branik) 1:20,5, 3. Hudorin (Rudar) 1:23,5, st. pionirke: 1. Močnik (Ljubljana) 1:12,4, 2. Kra-aovec (Ilirija) 1:12,7, 3. Burja (Rudar) 1:15,2, članice: 1. Pisnik (Fuiinar) 1:12,8, 2. Merhar (Branik) 1:11,7, 3. M. Levar (Fuiinar) 1:15,1, 4 x 100 m kravi: 1. Fuiinar 4:33,1, 2. Mladost-Branik 4:33,4, 3. Ljubljana 4:35,0. I) Humer Hokej Žvižgi pod Mežaklo JESENICE - Mednarodni hokejski turnir, na katerem so igrala moštva Olimpije, Zetorja in Jesenic, ni prinesel pričakovanega hokeja. Jeseničani so nastopili oslabljeni. Nastopilo je kar 7 igralcev Kranjske gore, kar ni moglo prinesti uspeha na tako močnem turnirju. Z Olimpijo so Jeseničani zgubili z 8:3 (2:0, 5:2, 1:1). Prikazali so izredno slabo igro. Zato ni čudno, če so jih gledalci po tekmi nagradili z žvižgi in protesti. Na taksnem turnirju bi morali sodelovati popolnejše in uigranejše moštvo, predvsem pa bi bilo pričakovati večjo borbenost. Igralci češkoslovaškega prvoligaša Zetorja so bili razred zase. Olimpijo so premagali gladko s 7:1, v nedeljo zvečer pa so opravili tudi z Jeseničani, ki so zasedli zadnje mesto. Čehi so bili zasluieno prvi! -bef Pomembna zmaga Bleda JESENICE - V tem kolu II. zvezne hokejske lige sta Bled in Tivoli v derbi srečanju prikazala res izvrstno in borbeno igro. Blejci so ie na začetku priigrali odlično prednost, saj so vodili s 3:0, na koncu pa zmagali s 6:3 (3:2, 0:0, 3:1). Zadnji šesti zadetek so dosegli sekundo pred koncem srečanja. Blejci so za zdaj na prvem mestu v ligi. Zadetke za Bled so dosegli Fartek in Pirih po dva in škrjanc in Kunšič po enega- . .... Sobotno kolo v I. zvezni hokejski ligi je odpadlo. Zato bo na sporedu ie jutri (sreda). Ob 18,30 bo na Jesenicah derbi med Jesenicami in Olimpijo. Po igri, kakršno so prikazali Jeseničani na zadnjem turnirju, se jim ne piše dobro. Morali bodo zaigrati boljše in resneje, če lahko računajo na uspeh. Kranjska gora pa gostuje v Zagrebu, kjer proti Medveščaku nima veliko možnosti. -bef Triglav : INA 8:1 LJUBLJANA — V nadaljevanju sloven-sko-hrvaške hokejske lige so Kranjčani v Ljubljani gostili moštvo Ine iz Siska. Izid - Triglav : Ina8:l (4:1,2:0,2:0). Strelci za Triglav: Nadi/ar, Gros in Sajo-vic po 2, Smolej in Grmovšek po 1. Hokejisti Triglava so ie v uvodni tretjini dobro napolnili gol vratarja INE. V obdobju največje premoči triglavanov pa so gostje iz Siska dali tudi edini zadetek. V preostalih dveh tretjinah pa so bili Kranjčani za razred boljši nasprotnik. 11. stran G L AS Najboljši slovenski športniki v Kranju, najboljši gorenjski na Bledu KRANJ — Združenje športnih novinarjev Slovenije in TKS Kranj bosta ob dnevu JLA v kino Center v Kranju v petek ob 18.30 organizirala športnoza-bavno prireditev. Na njej bodo ljubitelji športa v pogovorih z najbolj znanimi slovenskimi športniki slišali marsikaj zanimivega. Kranjčani bodo pozdravili najboljše športnike v Sloveniji. Med drugimi bodo v pogovoru s slovenskimi športnimi novinarji in TV ter radijskimi reporterji sodelovali Borut Petrič iz Kranja, Joško Papič, košarkar Iskre Olimpije, rokometaš Kolinske — Slovan Krivokapič, lokostrelec Postruž-nik ter kcgljači Gradisa in atlet Rok Kopitar. V zabavnem delu bo sodeloval ansambel Union s pevko Meto Močnik. Razen tega bodo podelili tudi plakete najboljšemu slovenskemu športniku, športnici in ekipi za leto 1978. Podelili bodo priznanje najbolje organizirani tiskovni službi ter kot prvič proglasili tudi športnika desetletja. Na tej prireditvi bo kranjska TKS podelila 'udi letošnje Ručigajeve plakete in znač ke. Po anketi slovenskih športnih novinarjev je letos najboljši gorenjski športnik Borut Petrič. Najboljša športnica je Nuša Tome in najboljše moštvo HK Jesenice. ZTKO Radovljica in ČP Glas bosta najboljše nagradila na kul-turnozabavni prireditvi na Bledu v soboto, 23. decembra, ob 18. uri v festivalni dvorani na Bledu. Pokroviteljstvo nad Borutom Petričem je prevzela tovarna Elan, Vezenine Bled za Nušo Tome, medtem ko bo za jeseniške hokejiste obdarila Murka Lesce. Na tej prireditvi bodo sodelovali tudi tekač Tone Djuričič, alpska smučarka iz Tržiča Polona Pehare ter alpinist Borut Ber-gant. Iz loške občine pa bosta prišla Boris Strel in Jože Kuralt. Razen teh bodo sodelovali še športniki radovljiške občine in podelili priznanja najboljših na sindikalnih igrah občine Radovljice. -dh Korču-lanci niso uspeli LJUBLJANA - Bazen Tivoli, KPK : Or-vos' 3:5 (2:1, 0:2, 1:1, 0:1), gledalcev 600, sodnika Blan (ZRN), Copoila (Italija). Strelci — za KPK Boško Lozica, Marovič 1, za Orvosi Kunz 3, Homori 2. Evropskemu pokalnemu prvaku KPK iz Korčule ni uspel veliki uspeh, da bi v igri z evropskim prvakom državnih prvenstev Orvosijem iz Madžarske dobil tudi pokal Odbojka Dve zmagi Bleda BLED - Odbojkarji Bleda so v sobotnem kolu premagali Bulevard z Reke s 3:0. Blejci so tokrat zaigrali izredno dobro, čeprav so gostovali na vročem reškem igrišču. Domačini so pokazali bore malo odbojkarskega znanja. Bled je za zdaj peti. Žele/ar je gostoval v Izoli in bil poražen s 3:2. Tekma je imela polno preobratov. Nasprotnika sta pokazala borbeno igro. Zele-zar je celo povedel z 2:1, vendar so domačini vseeno zmagali. Zelezar je tretji. Blejke pa so premagale Vič s 3:1. S tem so zaključile jesenski del prvenstva. B. Kauh Tempa. Madžari so bili boljši nasprotnik in zasluženo so slavili. V kvalitetnem srečanju smo lahko gledali vse oblike dveh najboljših vaterpolskih moštev v Evropi. Organizacija, ki je bila v rokah kranjskih vaterpolskih delavcev in sodnikov, je bila na višini. Za najboljšega igralca je bil izbran Madžar Kunz, ki je Bil obenem najboljši strelec. Pokaži za fair plav pa je osvojilo moštvo Korčule. -dh Kros v počastitev dneva JLA LJUBLJANA - Okoli 170 atletov in atletinj ter pripadnikov JLA in veteranov se je v nedeljo udeležilo preglednega republiškega krosa, ki sta ga v počastitev dneva JLA v Tivoliju pripravila ljubljanska območna atletska zveza in komanda LAO. V dokaj ugodnem vremenu so udeleženci pokazali dobro pripravljenost, vendar favoriti niso dovolili presenečenj. Od Kranjčanov seje najbolje odrezal Tomaž Križaj, ki se je z zmago poslovil od kategorije mlajših mladincev, Pogačnikova je zasedla drugo mesto pri članicah, Božnik pa tretje pri članih. Bronasto kolajno je osvojil tudi Alojz Jošt (Naklo) pri veteranih. REZULTATI - mlajši mladinci (3000 m): 1. Križaj (Triglav), 2. Okrogelnik (KAK), 3. DeBernardi (Koper), 28. Grum, 29. Kelbič, 31. Jurančič (vsi Triglav); mlajše mladinke (1500 m): 1. F ras (Mb); starejši mladinci (5000 m): 1. Arzehšek (Kladivar); starejše mladinke (2000 m): 1. Bunderla (Kladivar); članice (2000 m): 1. Dolenc (Olimpija), 2. Pogačnik (Triglav); pripadniki JLA (3000 m): 1. Žužek (V. P. 8164 Maribor); člani (8000 m): 1. Ukič, 2. Rozman (oba Kladivar), 3. Božnik (Triglav); veterani (5000 m): 1. Majcen, 2. Groznik (oba Olimpija), 3. Jošt (Naklo). L Kavčič Beton in Martinjak zmagovalca v Avstriji ZAHOMEC - Na 16. mednarodnem tekmovanju je nastopilo 97 skakalcev iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. V obeh mladinskih konkurencah sta bila najboljša Kranjčana. Med starejšimi mladinci je zmagal Stane Martinjak, Roman Beton pa je bil najboljši med mlajšimi mladinci. Beton je bil hkrati tudi zmagovalec dneva, saj je med vsemi nastopajočimi zbral največ točk. Med pionirji pa sta bila najboljša domačina. Rezultati - starejši mladinci: 1. Martinjak (Triglav) 192.1 (30,5, 30), 2. Šink (Triglav) 187,2 (30, 29,5), 3. Pichler (Celovec) 186,9 (289,5, 30,5)... 6. Kancilja (Triglav), 8. Finigar (Triglav); mlajši mladinci: 1. Beton (Triglav) 201.1 (30,5, 30), 2. Godec (Zahomec) 193,8 (30,5, 30,5)... 5. Jošt (Križe), 10. Bernard (Triglav); starejši pionirji: 1. Wiegele (Zahomec) 191.0 (30, 29), . . . 5. Erjavec (Ilirija) 182,5 7. Dolar (Jesenice); mlajši pionirji: 1. Kaiser (Zahomec) 150,6 (23,5, 27), 2. Horvat (Ilirija) 149,2 (26, 26), 3. Pogačnik (Križe) 145,0 (25,5, 25), 4. Skrjanc (Triglav) 149,8 (25, 24.5), 5. Smid (Jesenice) 1 10,2 (25, 24,5) in Semenič (Triglav) 140.2 (25,5, 24); •J Javormk Smučarski teki Moštvu Gorij spet memorialni pokal POKLJUKA — Čeprav je močno snežilo, so se organizatorji TVD Partizana Gorje potrudili, da seje tekaška prireditev v spomin Zmage mrtvega bataljona odvijala nemoteno. Na težkih progah so se najbolje /našli domačini Gorjani, saj so ponovno osvojili dragoceno lovoriko Zmage mrtvega bataljona. V konkurenci članov je slavil Cveto Podlogar, pri mlajših članih pa je bil pre- f»rečljivo najhitrejši Cvetov brat Dušan. )ušan Djuričič i/. Mojstrane pa je bil za razred boljši od ostalih v kategoriji starejših mladincev. V moštveni uvrstitvi so bili najboljši Gorjani pred Jeseničani in tekači ljubljanske Olimpije. Rezultati - člani (12 km): 1. C. Podlogar 44:12, 2. Burger (oba Gorje) 45,55, 3. Mrak (Jesenice) 47,05, ml. člani (12 km): 1. D. Podlogar (Gorje)" 47:26, 2. Orešek (Kamnik) 48,40, 3. Rodman (Gorje) 50,43, st. mladinci (10 km): 1. D. Djuričič (Jesenice) 39,47, 2. Krišnar (Olimpija) 42,49, 3. Brati-na (Gorje) 43,17, ml. mladinci (7 km): 1. Ve-rovšek (Olimpija) 33,58. 2. Kustec (Jesenice) 34,09, 3.Gregorič (Ihan) 34,36; st. mladinke (7 km): 1. Bešter 41:59. 2. Korošec 42:32. 3. Repe (vse Triglav) 45,46, ml. mladinke (7 km): 1. Korpnik 38:12, 2. Moder 39,27, 3. Perovšek (vse Dol) 4 1:58. -h JESENICE - ŠTIRIDESET LET NAMIZNEGA TENISA NA JESENICAH — Ob zaključku slavja ob štiridesetletnici namiznega tenisa na Jesenicah so krog tekmovanj ob tem jubileju sklenili s slavnostno sejo NTK. Ob navzočnosti jubilantov in družbenopolitičnih dejavnikov v občini je zgodovinsko pot orisal predsednik NTK Jesenice Alojz Štrumbl. Strumni že vseh Štirideset let stoji na čelu tega kluba, ki je zapisal bogato zgodovino jeseniškega, slovenskega in jugoslovanskega namiznega tenisa. Čeprav so bili v tem obdobju za namizni tenis na Jesenicah težki trenutki, nikoli niso klonili, saj so vedno našli pravo pot iz zagat, ( — dh) — Foto: J. Zaplotnik iffiVHo/lffl??^ VETERANOV JESENIC m Jesenicah ni^vnCke^S^^, namiznoteniški jubilej so na Jesenice so sTZ^UtZi U,nUa' V P™torih NTK prijateljskem srečamTs?t! se m'*r Je*S?ic in KranJa- V Domačin Srečo Korlar£ ZaS^aT^S 2 """Uočenim izidom 3 i 3. -Foto: J. Zaplotnfk J nodl*™' Kranjčana Stanka Rebolja. (-dh) G LAS 12. stran Občinske sindikalne igre Kranja Odlična udeležba v plavanju KRANJ — Na sindikalnem prvenstvu Kranja je v plavanju udeležba presegla pričakovanja. V moški in ženski konkurenci je v vseh starostnih skupinah nastopilo nad dvesto plavalcev in plavalk. Nastopili so vsi tiati, ki so se prijavili in pokazali, da je kvaliteta plavanja v Kranju na visoki ravni. Rezultati — ženske — skupina A — 25 m kravi: 1. I. Kosnik (IBI) 17,0, 2. Štrukelj (Proaveta) 17,1, 3. Marincek (Merkur) 18,6, 25 m prsno: 1. Štrukelj (Proaveta 21,4, 2. Zlebnik 21,8, 3. Lakner (obe Iskra) 23,8, 25 m hrbtno: 1. Marincek (Merkur) 20,0, 2. Kosnik (IBI) 20,8,3. Zlebnik (Iskra) 21,6; skupina B — 25 m kravi: 1. J. Rebolj (Merkur) 14,9, 2. Korošec (VŠOD) 16,2, 3. .Juvan (Proaveta) 17,0, 25 m prsno: 1. J. Rebolj (Merkur) 20,0, 2. Korošec (VSOD) 22,3, 3. Stular (IBI) 22,5, 25 m hrbtno: 1. Juvan (Proaveta) 22,8, 2. Stular (IBI) 23,5, 3. Mar-kič (Merkur) 24,9; skupina C — 25 m prsno: 1. Bertoncelj 22,7, 2. Stibelj (obe Iskra) 27,0, 3. Pelko (Proaveta) 27,2, 25 m hrbtno: 1. Pelko (Proaveta) 34,4; skupina D - 25 m kravi: 1. Bogataj (Planika) 38,0, 25 m prsno: 1. Bogataj (Planika) 28,2, 2. Obrulk (SOB) 30,8; štafeta 3 x 25 m: 1. Merkur 53,5, 2. Proaveta 1:02,0, 3. IBI 1:05,0; moaki — skupina A — 50 m kravi: 1. Avsec (Iskra) 27,6, 2. Švarc (Merkur) 27,9, 3. Strgar (Iskra) 28,4, 50 m prsno: 1. Pregrad (Sava) 37,1, 2. Avsec 37,1, 3. B. Bizovi-čar (oba Iskra) 38,8, 50 m hrbtno: 1. Švarc (Merkur) 33,9, 2. Voršič (Planika) 36,2, 3. Perkovic (Iskra) 39,0, 25 m delfin: -1. Strgar 13,2, B. Bizovicar (oba Iskra) 15,1, 3. Stariha (Planika) 15,2; skupina B — 50 m kravi: 1. T. Balder man 27,1, 2. A. Slavec (oba Prosveta) 27,6 3. Podversek (Ikos) 28,7, 50 m prsno: 1. £u panc (Iskra) 35,8, 2. Artiček (Sava) 36,0, 3 V. Sorli (Prosveta) 36,5. 50 m hrbtno: 1. A Slavec (Proaveta) 31,0, 2. Podversek (Iskra) 33,5, 3. T. Balderman (Proaveta) 35,4; skupina C - 25 m kravi: 1. Chvatal 13,5, 2. Holv (oba Prosveta) 15,2, 3. M. Rus (Gradbinec) 15,5, 25 m prano: 1. Chvatal (Proaveta), 2. M. Rus Gradbinec) in Pergar (Creina) 18,8, 4. Urbane (Triglav) 20,0, 25 m hrbtno: 1. Marži« (Planika) 21,1, 2 KraJovec (Gorenjski tisk) 19,8; skupina D - 25 m kravi: 1. Bevc 15,8, 2 Črnivec (oba Iskra) 19,8, 3. Malesič (Plani ka) 24,4, 25 m prsno: 1. Bevc (Iskra) 22,8, 2. Malesič (Planika) 23,7, 3. Bogataj (Gorenj ski tisk) 26,8, Atefeta 4 x 25 m: 1. Prosveta I 51,2, 2. Iskra I 53,5, 3. Ikos 53,8. D. Humer Občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju JKSKNICK - Občinski sindikalni svet Jesenic je te dni organiziral prvenstvo občine v streljanju z zračno puško in namiznem tenisu. One tekmovanji sla bili Številčno dobro zastopani. V streljanju z zračno puško je med 17 ekipami zmagala Izolirka (231) pred Železarno (228). Zdravstvenim domom (200). Carinarnica (198) in Vatrostalno (196). Pri ženskah pa Splošna bolnica (132) pred Univerzalom (123) in Iskro (30). Najboljši posameznik je bil Danilo Svetlin — Železarna (88) pred Vojkom Grebenškom — Izolirka (87) in Francem Glohočnikom — Univerzal (83). Pri ženskah pa Vera Svetlin — Zdravstveni dom (84) pred Jano Šmi-tek — Splošna bolnica (52) in Nado Drema n — Splošna bolnica (49). V namiznem tenisu je v finalu nastopilo 12 ekip s 36 posamezniki, zmagali pa no tekmovalci Železarne v postavi Stana. Buh in Franc Ravnikar. Druga je bila ekipa Sen — TKR — Novogradnje v postavi Zlebir. Vidic in Drago Ravnikar, tretja pa ekipa Vatrostalne v postavi Vidmar. K orde?. Ko-ritnik pred ekipo Kovinarja. Prve štiri ekipe so prejele pokale. Najbolj zanimivi so bili polfinalni boji, kjer je Železarna premagala Vatrostalno 5:8, S KO - TKR -NOV pa Kovinarja 5:1. V finalu je Železarna premočno zmagala 5:0. Sedaj poteka tudi občinsko prvenstvo sahu. kegljanju in bet Bogat rekreacijski program za naslednje leto JKSKNICF. — Komisija za Športno rekreacijo pri IO sindikata Železarne Jesenice je pripravila bogat program sportno-rckrcativne dejavnosti za naslednje leto. Poudarek je dan delu po. krajevnih skupnostih, kjer delavec preživi večino svojega prostega časa ter delu po interesnih skupinah. Tudi program organizacije aktivnega odmora s pomočjo rekreatorjev v počitniških domovih je upoštevan, saj se s tem temeljito popestri letni dopust delavca. Program obsega dnevne aktivnosti po krajevnih skupnostih, interesnih skupinah in to v telovadnicah, na drsališču, trim kabinetih, na kegljiščih, baliniščih in v plavalnih bazenih. Tedenske aktivnosti so predvidene v obliki medobratnih in obratnih tekmovanj ter oh koncu prvenslvo Železarne. Nadalje so predvidena medkolekfiv na zimska in letna tekmovanja med delavci slovenskih železarn, planinski pohodi na Triglav. Stol, po Karavankah, po stezah partizanskih kurirjev, na Raduho in Kamniško sedlo ter udeležba a>» občinskih prvenstvih, trim-ligah in gorenjskih ter slovenskih sindikalnih prvenstvih. Program zajema tudi dejavnost aktiva invalidov Železarne in to športno in zdravstveno preventivno Ka ves program so v Železarni predvideli skoraj 1,500.000 din. kar je velika vsota, vedo pa, da se jim bodo vložena sredstva obrestovala v boljši fizični pripravljenosti delavca na delovne m mestu. I>el Majhni vzroki, velik ogenj Skoraj ne mine teden, da ne l i kje gorelo. Letos je še posebej dosti več požarov v stanovanjih in gospodarskih poslopjih. Do konca novembra letos je na Gorenjskem bilo 39 požarov na zasebnem premoženju, skupne Škode pa je bilo za več kot 6,1 milijona novih din. Ne samo, da je bilo teh požarov letos več kot v zadnjih treh letih, tudi škoda je zelo velika, največja doslej. Največji požar je bil letos v novembru v Dovjem, ko je nastalo za okoli 1,4 milijona novih din škode. Petletni raziskovalci Ce le prelistamo kar zajeten kup spisov, v katerih so podrobno opisani letošnji požari, se da mimogrede opaziti nekaj značilnosti. Predvsem še velikokrat zagori prav zaradi naše malomarnosti, neznanja in nepozornosti. Niti ni tako malo požarov, v katerih mora komisija ugotoviti, da jih je zakrivila otroška igra z vžigalicami. Vsaj letos je bilo tako, da so se najbolj radi igrali z vžigalicami prav petletni otroci. Sine, ki je. ostal nekaj ur sam v stanovanju in našel vžigalice, si je pač krajšal čas s tem, da jih je prižigal in petleten otrok to kar dobro zna. Posledice so bile kajpak hude: otroku sicer ni bilo nič, vendar pa je sobna oprema pogorela, da ne omenjamo še sten, tal in drugega. Deset milijonov starih din je stala ta igra. Tik pred novoletnimi prazniki smo in takrat bomo za veselje sebi in otrokom kupili vse mogoče, od petard do iskrečih »iskric«. Lani v decembru se je na Hrušici otrok igral s takimi iskricami. Ko ga je speklo v prste, je pač prižgano »iskrico« spustil, da je padla na preprogo in šel kazat opečen prst mami. Ta čas pa se je v sobi vnela preproga, zagorelo je pohištvo, od vročine je razneslo televizijski enkrat, skratka ogenj je pogoltnil 150.000 din. Tudi ni tako redko, da zagori kozolec. Danes kozolci skorajda niso več leseni, v njih je spravljeno tudi veliko krme, če so dvojni, pa je pod njimi spravljeno še razno orodje. je škoda običajno tudi zelo ve-kadar jih zajame plamen. Po- Zato lika, sebno v jeseni se otroci spomnijo, da bi tako kot nekoč pastirci spekli na ognju krompir ali koruzo. Kdo ve zakaj se tega lotijo večkrat v bližini kozolcev. Komaj zakurijo ogenj, že se vname seno ali kaj drugega v kozolcu. V strahu niti pomislijo ne, da bi pomendarli ogenj, pač pa zbežijo in se včasih še celo skrijejo, ne da bi takoj povedali, kaj se jim je zgodilo. Ogenj pa ta čas pogoltne kozolec. Iskra iz kamina Konec januarja letos je v Kranjski gori zgorel vikend, ker je po vsej verjetnosti iskra iz odprtega Kamina zanetila tla ali krzneno preprogo pred kaminom. To je bil doslej tudi edini požar s tragičnim koncem, saj se je vsa družina lahko rešila, le oče je kasneje zaradi zastrupitve z monoksidom v bolnišnici umrl. Na podoben način je ogenj izbruhnil tudi v decembru lani na Zg. Jezerskem, ko je prav tako iz kamina iskra zanetila suh lakiran pod v gornjem nadstropju hiše. Ogenj v kaminu je vsekakor najprijetnejša stvar, toda brez nadzorstva in brez žične mreže lahko tudi nevarna. Tudi tako banalni vzroki, kot je na primer krpa ob štedilniku, lahko Eovzročijo ogenj v stanovanju. Mor-a krpa, ki se je sušila tesno ob šte-dilnikovi plošči se je vnela, ogenj je obliznil tudi perilo, ki se je sušilo na sušilnih palicah, in požar je bil tu. Žarnice Prav poučen pa je primer, ko so se vnele tapete naložene visoko na omari zaradi bližine prižgane žarnice. Gospodinja je pozabila ugasniti luč, toplota žarnice pa je do tlenja segrela tapete, od tu pa se je ogenj razširil še na ostalo opremo v sobi. Ko so letos avgusta v Lancovem betonirali, so si pri tem svetili z žarnico na kablu. Ko je voda odtekala na žarnico, je seveda ta eksplodirala, iskre so padle na seno in ogenj je bil tu. Majhna pozabljivost včasih vzroči ne tako majhno škodo, zabijena 100-vatna žarnica na skladovnici drv je konec oktobra letos zanetila ogenj v Volaki pri Skofji Loki. Po končanem delu so namreč žarnico na kablu, ki so jo potegnili skozi okno spalnice, pozabili prižgano. Zaradi toplote se je les vnel, ogenj pa se je po drveh prenesel do hleva, švignil skozi nezastekljeno okno v hlev do sena in v ostrešje hleva ter stanovanjske hiše. Pogorelo je seno, cement, orodje, zaradi dima pa se je v hlevu zadušila krava. Pregrete izpušne cevi Včasih nas mora požar spomniti na previdnost pri ravnanju z določenimi predmeti. Prav pred kratkim je ogenj napravil veliko škodo v garaži na Žirovskem vrhu, ker so se zaradi pregrete izpušne cevi traktorja vneli nekateri predmeti v neposredni bližini. Poleg traktorja je pogorel tudi osebni avtomobil, nekaj kmetijskih strojev in drugo, tako da je bilo škode za 80 milijonov starih din. Morda bi kazalo lastnikom garaž, ki hranijo razen avtomobila tam še vso mogočo šaro, nekatere predmete odstraniti in shraniti na primernejšo mesto. Na podoben način čeprav ne zaradi pregrete izpušne cevi, pač pa zaradi kratkega stika na kablih v traktorju je novembra v Dovjem nastal doslej največji požar na zasebni lastnini letos na Gorenjskem. Avtomobili so resda shranjeni v zidanih garažah, medtem ko so kmetijski stroji največkrat shranjeni v deloma zidanih in deloma lesenih prostorih, v bližini sena, lesenih sten, ki kajpak niso nobena pregrada za ogenj, ki lahko nastane tudi iz takih vzrokov. Dogaja se, sicer redko, da se avtomobil tudi vname brez posebnega vzroka, torej tudi takrat, kadar smo napravili vse, da bi preprečili morebitni nastanek ognja. Lahko se tudi vname električna blazina zaradi kratkega stika, ki ga nismo mogli predvideti, brez naše krivde lahko na primer nastane ogenj v televizorju. Torek, 19. decembra Samovžig sena Vsaj eden ali dva primera na leto pa sta vedno zaradi samovžiga sena. Tudi pri vseh varnostnih ukrepih, za preprečitev ognja na gospodarskih poslopjih, se zgodi, da se na seno pozabi. Zaradi vlage se namreč v senu lahko razvijejo termofilne bakterije, ki tem oddajajo toploto. Slabo posušeno seno ali vlažna tla, slaba streha, skozi katero zamaka, pa imamo vlažno seno in s tem možnost za razvoj bakterij »prižigalk« sena. L. M. Steklina grozi Gorenjski V sosednji Avstriji na področju okrajev, ki mejijo na Slovenijo, se je močno razširila steklina. Tako so jo na živalih ugotovili na področju Beljaka, Celovca, Velikovca in Volšper-ka. Po neuradnih podatkih je s steklino okuženo tudi področje Trbiža. V Sloveniji imajo trenutno steklino lisice v severovzhodni Sloveniji v Prekmurju. Zaradi tega sta občini Jesenice in Tržič z »Odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in iz-koreninjanje stekline« proglašeni za neposredno ogroženo območje, druge občine pa za ogroženo območje. Glede na vrsto živali, preko katerih se bolezen širi, ločimo silvatič-no (gozdno) in urbano (mestno) steklino. Pri silvatični steklini so glavni prenašalci infekcije lisice in druge mesojede živali kot na primer jazbec, kuna in pižmovka. Pri urbani steklini pa sta glavna prenašalca infekcije pes in mačka. Posebna oblika je steklina ptic. Znan je prenos infekcije od steklih ptic in perjadi na človeka in žival. V južni Ameriki so pomembni prenašalci stekline neto pirji, ki so tudi stalni vironosci. Virus stekline prenašajo živali /. ugrizom, predvsem pa psi, mačke, volkovi in lisice. Steklina ie nalezljiva bolezen, za katero zbole ljudje in živali. Bolezen je smrtna. Povzroča jo virus, ki potuje od mesta poškodbe — infekcije, po živčnih vlaknih do možganskih celic. Bolna žival ali človek izloča virus s slino, solzami, urinom in mlekom. Okužena žival izloča virus stekline s slino že pred pojavom vidnih znakov bolezni. V naravi se virus stekline razmnožuje predvsem pri mesojedih živalih in nekaterih glodalcih, kot so piž-movke. Dovzetnost živali za steklino je različna. Za okužbo so najdovzet-nejše lisice in volkovi. Zbole pa tudi mačke, glodalci, kunci, govedo, psi, ovce, koze, konji in druge domače ter divje živali. Po inkubacijski dobi, to je čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov, se začno živali neznačilno obnašati. Postanejo plašne, nemirne, ne ubogajo, se rade skrivajo, grizejo ali žro zanje neznačilne predmete. Težko požirajo in se močno »linijo. Z napredovanjem bolezni postanejo popadljive, napadalne in dobe zamolkel glas. Na koncu ohro-me in poginejo. Stekle zveri zaradi izgube narav nega strahu pred človekom tudi podnevi pridejo v naselja in se puste ujeti. Stekle lisice imajo običajno povešeno spodnjo čeljust, so shujša ne, krzno je brez leska in zmršenn. Podobne znake imajo tudi slekle srne, kune, jazbeci, divje svinje in jeleni. Med živalmi se steklina širi le, če so gosto naseljene. Ce lisice, ki so glavni prenašalec stekline, toliko iztrebimo, da ostane le ena na kvadratni kilometer, bolezen običajno presahne. To je tudi namen »Odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje steklin«, da z redčenjem in uničevanjem lisic, piž-movk, potepuških psov in mačk zavremo širjenje te nevarne bolezni. Človek nima nobene vloge pri širjenju stekline, je le slučajni člen. Ne zboli vsak, ki ga je ugriznila stekla žival, kdor pa zboli za steklino, umre. Za sedaj namreč še ne poznamo nobenega uspešnega zdravila. Edina zaščita, ki pa ni vedno uspešna, je cepljenje proti steklini, ki mora biti čimprej po ugrizu. Oseba, ki jo je ugriznila, opraskala, obliznila ali drugače poškodovala stekla ali na steklino sumljiva žival, se mora ravnati po sledečih navodilih: — poškodovano mesto se mora temeljito izprati z vodo in milom ali detergentom ali samo z vodo. S tem uničimo in odplaknemo i/, rane viruse stekline, ki se še niso dokončno vezali na živčne celice; — poškodovanec mora takoj k zdravniku, da mu oskrbi rano in ga napoti v antirabično ambulanto pri Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju; V antirabični ambulanti se odločijo za cepljenje poškodovanca ali za nadzor živali, ki je poškodbo povzročila. Odločitev glede cepljenja je od visna od obsega in mesta poškodbe ter vrste in obnašanja živali, ki jo je povzročila. V prijavni list se napiše jo tudi podatki o vrsti živali in tudi naslov lastnika. Ce gre za psa, se tudi dogaja, da poškodovanci zaradi morebitne Kamere noče povedati na slova lastnika živali. I'parno, da M to ne bo več dogajalo, saj bomo morali v takem primeru poškodovani a cepiti, kar pa zanj ni povsem nene varno. Opis psa ali druge živeli t ti naslov lastnika dobi veterinarski služba, ki mora trikrat na ogled ži vali ter 0 zdravstvenetu stanju obvešča Zavod. Ce veterinar ob pregledu ugotovi znake sumljive na steklino, se poškodovanca takoj poklice t antirabično ambulanto in cepi. Ce pa veterinar tudi po trikratnem ogledu ugotovi, da je žival zdrava, je poškodovanec lahko brez skrbi in ga ni potrebno cepiti. Lastnik sam ne sme ubiti ali kako drugače odtujiti žival, ki je DOVZro čila poškodbo človeku. Če to stori, seveda onemogoči veterinarski nad zor m škoduje poškodovane u. Ce se to Zgodi, mora vsekakor povedati kam je žival oddal ali zakopal Glavo ubite živali se pod nadzorstvom ve terinarja izkoplje in pregleda V labo ratoriju. Sumljivo žival se ne sme streljati v glavo, ker s tem uničimo možgane, v katerih iščemo virus Stekline, Veterinarski nadzor Neved« ni možen, če gre za žival brez lastnika ali za divjad. Pri vseh težjih ranah ali neizzva-nih ugrizih divjih živali ali pri ugrizih v vrat ali glavo ter pri ugrizih steklih živali, je treba poškodovanega takoj cepiti proti steklini. Cepivo verjetno deluje tako, da prepreči dostop virusu stekline do možganskih celic. Še nekaj splošnih preventivnih ukrepov: — otroci naj se ne igrajo s tujimi psi ali mačkami in tudi ne z divjadjo (srna, lisica in drugo), če zaradi bolezni izgube naravni strah pred človekom in zaidejo v naselje; — ker se steklina prenaša preko sline bolnih živali, trupla poginulih živali ne smemo prijemati z golimi rokami. Sebe in druge zavarujemo, če o sumljivih živalih ali najdbi njihovih trupel obvestimo pristojno veterinarsko službo ali Postajo milice; — z uživanjem mesta s steklino okuženih živali se virus verjetno ne prenaša na človeka, vendar pa mora veterinar meso steklih živali zapleniti. Ce ugotovimo ali posumimo, da žival boluje za steklino, zakol sploh ni dovoljen, saj.BO možnosti infekcije bolj izpostavljeni ljudje, ki imajo opravka z mesom. Tako meso kol mleko takih živali je treba uničiti. Zavod za soc. medicino in higieno za Gorenjsko, K ranj dr. A. Vadnjal, dipl. vet. P. Belehai S ceste v ograjo Begunje - V četrtek, 14. decembra, ob 22.50 se je na lokalni cesti med Begunjami in Drago pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Bizjak (roj. 1943) iz Begunj je peljal proti Dragi, ko ga je začelo zanašati in ie trčil v kamnito ograjo ob cesti. V nesreči si je voznik zlomil nogo, njegova žena pa si je pretresla možgane. Škode na avtomobilu je za 30.000 din. Nobeden ni bil privezan z varnostnim pasom. Trije trčili Skofja Loka - V petek, 15. decembra, ob 5.50 se je ne ragionalni cesti Jeprca —Skofja Loka pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mihael Hanžič (roj. 1943) iz Zbilj je peljal proti Skofji Loki. Na ravnem delu ceste pa ga je na poledenelem vozišču začelo zanašati, tako da je trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smen pravilno po svoji desni pripeljal voznik Franc Šmid (roj. 1935) iz Stare Loke. V Hanžičev avtomobil pa se je od zadaj nato zaletel še voznik osebnega avtomobila Valdo Podviz (roj. 1947) iz Zbilj, ki na poledeneli cesti ni mogel pravočasno ustaviti. Voznika Smid in Hanžič sta bila v nesreči ranjena in so ju prepeljali na ljubljansko polikliniko. Škode na avtomobilih pa je za 81.500 din. Nenadna poledica Bistrica - V petek, 15. decembra, ob 5.55 se je na magistralni cesti v Bistrici pri Naklem pripetila hujša prometna nezgoda na poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila Stašo Prešeren (roj. 1952) iz Radovljice je vozil proti Podtaboru, ko ga je v preglednem ovinku v Bistrici na poledenelem vozišču začelo zanašati, zaneslo ga je na levo prav takrat, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Marjan Beznik (roj. 1947) z Bleda. Malo zatem je pripeljal še voznik Janez Jane (roj. 1938) iz Radovljice, ki je i odbijačem trčil v Prešernov avtomobil. V nesreči je bil voznik Prešeren huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center, lažje ranjena pa sta bila voznik Beznik in pa Prešernov sopotnik Bogdan DaseviČ iz Radovljice. Škode na avtomobilih je bilo za 160.000 din. Nihče od potnikov ni bil pripet z varnostnim pasom. Trčila v ograjo Peračica — V soboto, 16. decembra, ob 7.20 se je na magistralni cesti na odseku ceste viadukt Peračica — Lešnica pripetila prometna nezgoda na poledeneli cesti. Voznica osebnega avtomobila Marija Avsec (roi 1941) je peljala proti Radovljici, ko jo je na poledici začelo zanašati in je avtomobil trčil v začetek varovalne ograje. V nesreči sta bili voznica in njena hči le lažje ranjeni, škode na avtomobilu pa je za 31.000 din. Potnici nista bili pripeti z varnostnim pasom. L. M. BisrnicA^ 15. decembra, zaradi nmnadn* ^Jan^So ma nasprotno st™ Bistrici na magistralni cesti: »stoenko« jezane»«> g nasprotne ceste, da je silovito trčila v J^^J^pSJ^ v bolnišnico, smeri. Voznika »stoenke« so h«e™X7™met. dokler je ni Cestno Cesta je bila nekaj časa zaprta za ves pro poajetje posulo. - Foto: J. Zaplotni* Vse poti vodijo k Mercator ju! -kreator zato tudi vi ne pozabite obiskati novoletni Gorenjski sejem in paviljon Merca-torja v hali A. — pohištvo — stroji za gospodinjstvo — T V aparati v črn o-bel i in barvni tehniki — tnali gospodinjski strojčki. primerni za novoletna darila. Vse to in še mnogo lepega dobite v paviljonu Mercatorja v hali A. Za Obisk in nakllp Uj?0dno8ti novoletnega naku-• „ _ X j, pa v paviljonu Mercatorja so: ge pripOrOCtt j0 5 milijonov S din brez poro- kov, brezplačna dostava na Mercator dom, novoletni sejemski po- pust pri nakupu, strokovni na-V hali A, sveti Podajalca. obenem pa želi vsem cenjenim potrošnikom srečno in uspešno novo leto 1979. vesela debela brana iskana vsako leto razprodana! Pohištvo SI PAD Na XIX. Novoletnem sejmu v Kranju od 1 5. do 26. decembra 1 978 ŠIPAD — KOMERC priložnost za ugoden nakup pohištva GORENJSKA OBLAČILA Kranj TOZD Konfekcija Kranj TOZD Konfekcija Jesenice Tudi letos na novoletnem sejmu v Kranju Razstavljamo in prodajamo svoje izdelke ženske konfekcije: krila, obleke, plašče, kostime. Obiščite nas! ALPETOUR SIPAD-KOMERC Sarajevo TOZD Pohištvo Ljubljana. Celovška 87 SEJEMSKI POPUST novi program potrošniško posojilo do 50.000 din EfrMOl979_ SREČNO 1979 SREČNO 1979 Alpetour TOZD Potniški promet Kranj, telefon: 210-81, 210-82 in 210-83 Organizira za vas enodnevne prevoze V CELOVEC, BELJAK in TRBIŽ v soboto, 23. decembra Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah in avtobusnih postaiah v Bohiniu na Bledu v Radovljici, Kranju in v Skofji Loki Cena prevoza je 1 58 din. sposojamo osebne avtomobile RENT a CAR — tel 23-754 Za vas smo organizirali TAKSI SLUŽBO - telefon 22-320 neprekinjeno GOLICA JESENICE TO ZARJA tudi letos sodeluje na novoletnem sejmu v Kranju. Poleg nekaterih drobnih artiklov vam nudimo še. — pohištvo — belo tehniko — akustiko — gospodinjske aparate — svetila — gradbeni material — tekstil m — obutev Ob tej priliki tudi čestitamo vsem delovnim ljudem posebno pa še našim zvestim kupcem SREČNO NOVO LETO 19 79 ŽIVII-A KRANJ OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 15. do 26. decembra razen drugega vam nudimo darilne zavitke z bogato vsebino ali pa jih pripravimo po vaši želji Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 2/1 telefon 23-485 Traktor TV 730 pri delu s cisterno za gnojevko — Še je čas, da si preskrbite traktorje TOMO VINKOVIĆ od 18 do 30 KM — Za vse vrste traktorjev imamo veliko izbiro priključkov — Iz programa TOMO VINKOVIĆ vam nudimo ugoden kredit z 20 % udeležbo za dobo 5 let z zmanjšano 7 % obrestno mero — Iz naše proizvodnje pa si lahko nabavite vse vrste pred-setvenikov, škropilnice od 200 do 500 litrov in atomizerje 200 in 300 litrov. Na zalogi imamo kombajne in izkopalnike za krompir ter traktorje DEUTZ, URSUS, FIAT ŠTORE, IMT 540, SAME in ZET0R 6945 OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 15. DO 26. DECEMBRA 1978 suramuB na XIX. novoletnem sejmu v Kranju od 1 5. do 26. decembra 1 978 Gostilna »LOVEC« Gorice tel. 50-009 MALI OGLASI Cene malih oglasov: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din Naročniki imajo 25 odstotkov popusta. Oglas pod šifro ali »naslov v oglasnem oddel ku« dražji za 10 din. Prodam PRAŠIČA za zakol. Mi-face 6, Kamna gorica 9457 Poceni prodam POHIŠTVO za dnevno ali otroško sobo. Ogled vsak dan. Klemenčič, Župančičeva 20, Kranj 9472 Ugodno prodam dve zimski GUMI u fiat 126-P. Gostilna Vigred, Re-tece 9533 Prodam salonitne PLOŠČE. Zg. Gorje 29 9580 Prodam suhe smrekove DESKE •colo« ter bukova DRVA. Naslov v oglasnem oddelku 9581 Ugodno prodam rabljeno SPALNICO. Bešter Neža, M osa Pijade K/VTII, tel. 22-420 9582 im rabljen MOLZNI STROJ »Miele« (nemški) ter vrtljivi JILNIK za mleko s 25-litrsko lo zaradi preusmeritve. Bašelj .Preddvor 9583 Zaradi selitve prodam skoraj novo delovno mizo, pomivalno mizo z enim koritom, dve stenski omarici in bojler, 8-litrski. Dugandjič Jaka, Savska loka 9, Kranj 9584 Prodam OSLA, težkega 100 kg. Poizve se pri Zupanu, Hudo 5, Tržič 9585 Prodam elemente za kuhinjo. Ogled možen vsak dan popoldan. Bau-man, Janeza Puharja 2, Kranj 9586 Prodam bukova DRVA in smrekove PLOHE in »COLARICE«. Pša-ta 2. Cerklje 9587 Prodam KOBILO, brejo osem mesecev, pasme haflinger, staro osem let. Žirovnica 55 9588 Prodam drobni KROMPIR za krmo.. Sp. Brnik 56 9589 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR znamke »Atlas«. Sp. Brnik 61, Cerklje 9590 Prodam trajnožarečo PEČ. Bobnar Franc, Cerklje 288 9591 Prodam PRAŠIČA za zakol in JABOLKA po 4 din. Pevno 6, Skofja Loka 9592 Prodam TELETA simentalca, starega 8 tednov. Črnivec 18/c, Brezje 9593 Po ugodni ceni prodam nemško, malo rabljeno trajnožarečo PEČ. Jenko, tel. 41-018 9594 Prodam novo termoakumulacij-sko PEČ, 4 k w, po zelo ugodni ceni. Vevlič, Golniška 95, Kokrica 9595 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Čirče 24, Kranj 9596 Ugodno prodam SPALNICO Z JOGIJEM. Ogled vsak dan popoldne. Stojko, Golnik 55. 15. stran O MLADI ROD KRANJ Velika novoletna razprodaja — otroške konfekcije in — pletenin v prostorih bivše prodajalne KRIM na Koroški cesti v Kranju od 18. do 30. decembra 1978 vsak dan od 8. do 19. ure ZAPOSLITVE ■■ Opravljam SLIKOPLESKAR-STVO; polaganje tapet ter notranja zidarska opravila, tudi za družbeni sektor, plačljivo preko žiro računa. Ponudbe pod »Kakovostno in hitro« 9565 V službo sprejmem delavko za šivanje tekstilnih copat. Kern, Cerklje 291 9566 PRIREDITVE SVOBODA PRIMSKOVO prireja v dvorani na Primskovem silvestrovanje z ansamblom TRGOVCI. Rezervacije se dobijo v prodajalni ŽIVILA na Primskovem 9597 •OBVESTILA ■■KUPIM Kupim GRADBENE elemente in lege. ponudbe pod šifro »Gradnja« 9563 Kupim PEČ za centralno ogrevanje, od 50.000 cal. naprej. Telefon 70-095 9564 —— VOZILA Prodam FIAT 1100-R, letnik 1968, v nevoznem stanju. Križaj Simon, Ješetova 21/a, Kranj 9552 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1969. Ogled možen vsak dan popoldan. Bauman, Janeza Puharja 2, Kranj 9598 Prodam FIAT 850 special, letnik 1970. Bohinc Janez, Breg 96, Žirovnica 9599 Prodam SIMCO 1100, dobro ohranjeno, letnik 1972. Plesničar Rudi, Titova 82, Jesenice, tel. 81-249 9560 Prodam FIAT 124, letnik 1970, v voznem stanju, delno na kredit. Cerklje 17 9561 Prodam NSU 1200, letnik 1969, v nevoznem stanju. Hrastje 119 9562 KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA Staneta Žagarja 5, (80 m od avtobusne postaje), čisti oblačila iz tekstila in usnja, strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pred čistilnico. Odprto od 8. do 18. ure, ingž. B. Zoreč 9392 Centralno napeljavo izoliram s pločevino kvalitetno in poceni. Praprotnik Ivan, Frankovo naselje 68, Skofja Loka 9567 .OSTALO ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre in tete IVANKE PUŠARJEVE roj. Fojkar „<> iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh bolezni in smrti pomagali. Posebna zahvala dobrim sosedom, sorodnikom, njenim sodelavcem in sode-favcem najbližjega sorodstva, ki ste nam v težkih trenutkih žalosti izrekli sožalie ji darovali cvetje, finančno pomagali m od nje posloviti in jo spremili na zadnji Nadalje smo dolžni zahvalo njenemu zdravniku dr. Grilu in sestri Ljubici za nesebično pomoč in obiske na domu, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: mož Janez, sinovi Janez, Tone, Tomaž, sestre Marija, Francka in Anica z družinami, bratje Franc, Vinko in Jože z družinami Puštal, 14. decembra 1978 v m sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 17. 12. 1978 v a««* zapustil naš dobri oče, stari oče in brat, IVAN PIVK čevljarski mojster v pokoju Na zadnjo pot ga bomo spremili v torek, 19. decembra 1978 bo 15.30 na pokopališče v Lipico. Žalujoči: žena Mara, sin Marjan in hčerka Ivica z družinama, brat, sestre in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA KOKALJA Šinkovčevega ata iz Podgore • k eno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki se 18 Bpremili na njegovo zadnjo pot, podarili cvetje in izrazili sožalje. Posebej ste ga P _n Ar Mlinariču in ostalim zdravnikom, sestram in strežnemu osebje zahvaljujem^us. u ___^„j,, b; „----i„:*„k — -i- ' --• • internega oddelka bolnice Golnik, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih dneh nje-J1ovega življenja. Posebna hvala pevcem iz Naklega za prelepo zapete žalostinke, F ancetu Potočniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za tr* „hni obred, kolektivom OŠ France Prešeren - enota Naklo, Iskri Reteče, p°Kf . a. • r*__iroo U7 dirsifia i ,iL u loL-..; 9,.i„-,n;t,; ;„ i ht d..i;..____ Alpim darovane vence. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena, brat, sin in hčerke z družinami Podgora, 13. 12. 1978 DS TOZD Gostinstvo Kranj razpisuje licitacijo za rabljeni šivalni stroj znamke Bagat v torek, 26. 12. 1978, ob 10. uri v hotelu Creina. 9568 dežurni veterinarji od 22. DECEMBRA 1978 do 29. DECEMBRA 1978 Bedina Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 in Rudež Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 23-055 za občino Kranj Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 in Oblak Marko, dipl. vet., Šk. Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 za občino Skofja Loka Globočnik Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 75-148 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske KRANJ-PRIMSKOVO vam v mesecu decembru nudi nakup opuščenih programov pohištva po občutno znižanih cenah. Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju, v salonu na Primskovem, v salonu kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in v prodajalni pohištva na Jesenicah, Skladiščna 5 Obenem želimo vsem občanom Gorenjske srečno 1979. leto in se priporočamo še vnaprej. OBČINSKA STRELSKA ZVEZA Kranj objavlja prosta dela in naloge finančnega knjigovodje in administratorja Pogoji: ekonomski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Občinska strelska zveza Kranj p. p. 15 Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Svet delovne skupnosti UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge snažilke Možnost zaposlitve tudi z nepolnim delovnim časom. Prijave izbira razpisna komisija sveta delovne skupnosti upravnih or- fanov Skupščine občine kofja Loka 15 dni od dneva objave. SUROVINA TOZD Ljubljana komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje za PE Kranj -Komunalna cona Primskovo delovno mesto poklicnega voznika tovornega vozila Pogoj: poklicni voznik s kategorijo C Ponudbe poslati na PE Surovina Kranj v 15 dneh po objavi oglasa. Izdaja CP Glas. Kranj. Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja X. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31889 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportazi 4 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Delavci Cestnega podjetja o asfaltni bazi Selitev za zdaj nemogoča Kranj — Zbor delavcev Cestnega podjetja it. Kranja je v petek, 15. decembra, soglašal s sklepi delavskega »veta in odločil, da na osnovi zakonitih in samoupravno sprejetih dokumentov ter dosedanjih sklepov delavskega sveta in zbora delavcev ter že sklenjenih pogodb in opravljenih del ne odstopa od postavitve nadoniestne asfaltne baze v Naklem. S Kovinarsko Krško je že sklenjena po^nlha o dobavi in montaži asfaltne baze znamke Kovinarska-VVibau TIP \VKS 25. se dopolni s tem, da Ce*tno podjetje Kranj, dokler banka ne odobri posojil (le-ta so pa mogoča le na osnovi soglasja k lokacijski dokumantaciji — op. p.) iz svojih sredstev zagotovi 20,859.765 dinarjev. 9 milijonov pa znaša posojilo Kovinarske Krško. Cestno podjetje ponovno prosi izvršni svet kranjske občinske skupščine, da dovoli pristojnemu upravnemu organu skupščine izdajo lokacijskega dovoljenja. Podjetje opozarja na škodo, če bo zaradi zavlačevanja treba opremo za nadomestno bazo skladiščiti v Naklem in jo kasneje z dodatnimi stroški montirati. Prav tako je podjetje voljno preučiti možnost prehoda na drugo lokacijo, kar je predlagal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Hkrati pa izraža pripravljenost kasnejše selitve na novo lokacijo v skladu z interesi delovne skupnosti Cestnega podjetja, prostorskega načrta občine Kranj, urbanističnega načrta mesta Kranja in krajevne skupnosti. Delavski svet in zbor delavcev Cestnega podjetja Kranj ostro nasprotujeta sklepu izvršnega sveta, naj do zaključka preučevanja možnosti prehoda na drugo lokacijo upravni postopek miruje. Petkov zbor delavcev, že tretji po vrsti, na katerem je bilo govora o nadomestni asfaltni bazi, udeležili pa so se ga tudi predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič in Sredsednik izvršnega sveta Drago tefe ter zastopniki skupščine in sveta krajevne skupnosti Naklo in krajevne konference SZDL Naklo, je pokazal, da dosedanje dogovarjanje med Naklanci in Cestnim podjetjem ni bilo uspešno in da so cestarji tam, kjer so začeli. Vendar se je položaj v asfaltni bazi po besedah zastopnikov CP zaostril. Deset let stara naprava je letos proizvedla rekordno količino asfalta in zaradi dotrajanosti lahko vsak trenutek odpove, ceste pa bodo terjale iz leta v leto več asfaltne mase. Cestarji se za povečavo baze na sedanji lokaciji ne odločajo na pamet. Ta kraj jim je določila urbanistična dokumentacija pod pogojem, da zmanjšujejo onesnaževanje okolja. To pa nadomestna baza zagotavlja in Cestno podjetje bo obljubo spoštovalo. Selitev na Jurčkovo polje v gramoznico ni mogoča v tem trenutku. Dno gramoznice je premajhno za baze, prav tako pa Gradbinec, ki skupaj s cestarji upravlja gramoznico, postavitvi baze nasprotuje. Tako je bilo sklenjeno tudi na seji upravnega odbora gramoznice. Predvsem pa so cestarji opozorili na škodo, ki jo utegne povzročiti zavlačevanje izdaje lokacije. Podjetje Naklu ne odreka pravice do čistega okolja in je voljno prispevati sredstva, da bo to doseženo. Zastopniki Naklega so na zboru ponovno povedali razloge za nasprotovanje, ki ne pomeni preganjanja baze iz skupnosti, temveč le predlaga drugo lokacijo. Verjamejo v čistejši zrak, vendar bodo hrup, Prednost Jezerski cesti Jezerska cesta od Primskovega do Gorenj je med najnevarnejšimi v kranjski občini, zato je treba po sodbi krajanov brez odlašanja začeti z modernizacijo, poskrbeti za varnost pešcev, urediti razsvetljavo in zagotoviti sredstva Primskovo — Krajani Gorenj. cesti pa kljub temu še ni zadostna dela krajevne skupnosti Primskovo, so že spomladi na zboru krajanov začeli z razpravo o problematiki varnosti na Jezerski cesti. Takrat je bila izbrana 5-članska komisija za varnost prometa na tej cesti. Ni ji bilo težko ugotoviti, da je treba najti najprej tehnične rešitve za učinkovito signalizacijo na cesti in ob njej in strokovno mnenje o namestitvi Javne razsvetljave ter ureditvi pločnikov za pešce, ki so na tej cesti najbolj izpostavljeni in najmanj varni. Prav tako se je komisija takoj zavedala, da pa bo za ureditev težje najti denar. Da je Jezerska cesta med najnevarnejšimi in tudi najmanj urejenimi, povedo tudi ugotovitve Uprave javne varnosti iz Kranja. Samo lani se je pripetilo 15 nesreč in to večina na odseku med Primskovim in (lorenjami. Jezerska cesta je predvsem po zaslugi komisije dobila letos boljšo signalizacijo ob cesti pa je že nameščenih 19 svetlobnih teles. Skoraj 15 starih milijonov dinarjev so terjala ta dela in obilo truda je bilo potrebnega, da so jih zbrali. Varnost na tej DEŽURNI NOVINAR: 21-860 HKOOKAI) - Na večdnevni obisk v Srbijo j«- pripotovala delegacija ruske sovjetske republik*. Costje bodo razen razgovorov obiskali več organi/^ ij združenega dola ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov. NKW YOKK - Tu m«- končuje IS. zasedanje generalne skupščine Zdru*c-nih narodov. Članice bodo sprejele resolucijo o jugu Afrike, zatem pa bodo predstavniki raznih držav govorili se o najbolj žgočih političnih dogajanjih na svetu. TKHKRAN - UHet Teherana ho bih- v ponedeljek mirne. V trgovskem središču no bile vhc trgovine, banke in poslovni prostori zaprti, ker no M prebivalci odzvali verskemu voditelju Humeiniju, ki je ta dan razglasil M dan žalovanja v spomin na mnogo žrtve. ATKNK — V nedeljo ponoći je v različnih predelih Aten eksplodiralo kar .14 bomb, ki so ranile sedem ljudi. Akcijo pripisujejo teroristični organizaciji Narodni preporod, ki menda pripada grški skrajni desnici. KAVA BO - V naših pristaniščih čaka kar 4000 ton dragocene kave, ki jo bodo kmalu razposlali po vsej drtavi. Torej konec muk! KRANJ - Planinsko društvo Kranj pripravlja predavanje S prijatelji v vertikali, ki bo jutri ob 19. uri v delavskem domu. Trije kranjski alpinisti bodo prikazali naporno plezanje v domačih gorah, Dolomitih in Centralnih Alpah. SNKG je v ponedeljek spet prekril domala vso Gorenjsko. Na vseh mej-nih prehodih je potrebna zimska oprema, medtem ko zastojev v cestnem prometu ni bilo. Podobna vremenska slika se nam obeta tudi za da- Ljudje ob tej cesti, predvsem skozi Gorenje, terjajo gostejšo in enakomernejše postavljkeno javno razsvet Ijavo, kar pa bo mogoče le s postavitvijo novih drogov, in predvsem popolno varnost za pešce, med katerimi so še posebej izpostavljeni otroci. Sklep zbora je zato bil, naj komisija takoj začne z akcijo za celovito modernizacijo te ceste in poskrbi za izdelavo načrtov, če jih še ni. Menda so bili načrti za to cesto leta 1974 že izdelani. Vsaj na eni strani cest t je treba urediti pločnik in poskrbeti za Eiopolno osvetlitev. Prav tako pa 80 'rimskovljani od skupščine občine in samoupravne komunalne interesne skupnosti terjali uvrstitev ureditve te ceste med prednostne naloge prihodnjega leta ter zagotovitev potrebnih sredstev. Cez mesec se bodo krajani ponovno sestali in ocenili opravljeno delo. Sicer pa |e zbor krajanov Primskovega, bil je v ponedeljek. 11. decembra, udeležil pa se na je tudi predsednik kranjske občinske skupščine Stam- Božič, razpravljal o razvoju občine v prihodnjem letu. Pnmskovljani so še posebej izpostavili problematiko izobraževanja in trošenja zanj namenjenega denarja, vprašanje politike cen in njihovega brzdanja, grajali pomanjkljivo skrb za varstvo okolja, ter negodovali zaradi slabe trgovske mreže \ kraju. J. Košnjek smrad in nevaren promet ostali. Predvsem pa marsikdo v Naklem spominja obljube CP iz prejšnjih let, da se bo baza po izčrpanju količin gramoza preselila! O gradnji nadomestne baze torej še ni zadnje besede. Najverjetneje jo bo morala izreči občinska skupščina na osnovi temeljito pripravljenega gradiva. Na obeh straneh še vedno vlada volja za dograjevanje, ki pa se bo vsaj na osnovi petkove razprave sodeč moralo zožiti na razpravo, kako nadomestno bazo čim popolneje urediti na sedanji lokaciji in vzporedno začeti razmišljati o selitvi na novo čez nekaj let. Petkova razprava je namreč prinesla dvoje novosti: zbor krajanov Podbrezij je menil, da bi prestavitev baze na Jurčkovo polje načela čisto okolje v Podbrezjah in okolici, kamor je že doslej veter pogosto prinašal nesnago iz baze, enaka zahteva s podpisi krajanov pa menda že kroži tudi po bližniih Zejah. J. Košnjek Uspešni teritorialci Kranj — Kot so v pogovoru z novinarji pred nedavnim povedali predstavniki pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za Gorenjsko, je za njihove enote letos značilna cela vrsta aktivnosti, v katerih so si prizadevale kar najbolje izkoristiti razpoložljiva finančna sredstva. Ker se ob koncu leta končuje tudi vzgojnoizobraževalna sezona, so poudarili, da so na tem področju dosegli dobre rezultate. Čeprav je med številnimi prizadevnimi enotami težko izbrati najboljšo, so vendar našli skupine in posamezr ike, ki so pri delu posebno izstopali. Tako oodo ob letošnjem prazniku KLA kot najboljšo skupino razglasili enoto Franca Bajta iz Bohinja, ki je dosegla izredne uspehe tako pri vojaškem pouku kot kolektivnem odločanju. Za uspešno delo pa bodo pohvalili tudi štaba teritorialne obrambe in Zirov in Seničnega pri Tržiču ter 41 posameznikov. Ob tem bo veliko pripadnikov enot teritorialne obrambe prejelo nižje oficirske čine, nekateri pa bodo napredovali v višje. Čeprav so gorenjske enote teritorialne obrambe med najboljšimi v Sloveniji, z doseženimi rezultati še vedno niso zadovoljni. Moti jih predvsem, da vrednotenje teritorialne obrambe na ravni organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti še vedno ni dovolj dobro. Dostikrat gre za nerazumevanje osnov splošne ljudske obrambe, saj v teh sredinah obrambne priprave često enačijo le s klasičnimi vojaškimi vajami. V resnici pa je osnovni namen vseh obrambnih priprav veliko širši. S podružabljanjem ljudske obrambe želimo doseči, da bodo tudi ta vprašanja postala sestavni del celotnega življenja. Seveda pa je pogoj za večjo varnost človeka prav osnovno vojaško /.nanje. V prihodnjem letu si bodo na področju teritorialne obrambe lato še bolj prizadevali za podružabljanje obrambnih priprav. Predvsem načr tujejo Več usposabljanja svojih enot m skupnih vaj z drugimi obrambni mi strukturami. Čeprav je bilo vključevanje mladine in žensk v enote teritorialne obrambe Že doslej dobro, bodo za to storili še veliko ver Posebno pozornost pa bodo posvetili ustanovitvi obrambnih krožkov v osnovnih šolah, ki naj bi rasen za obrambne priprave skrbeli tudi za seznanjanje mladih / vojaškimi poklici. S. SAJE Cestarji vprašujejo Kranj - Delegacija Cestnega podjetja Kranj je na zadnji seji zbora združenega dela kranjske skupščine s problematiko nadomestne asfaltne baze na sedanji lokaciji seznanila tudi delegate skupščine. Uvodoma delegacija navaja, da je podjetje 16. novembra zaprosilo upravni organ skupščine za lokacijsko dovoljenje, saj je imelo vsa soglasja, razen soglasja republiškega sanitarnega inšpektorja, ki pa je že opravil ogled in navedel zahteve, ki jih mora Cestno podjetje upoštevati. 23. novembra je bil s tem seznanjen tudi izvršni svet. Kot je znano, je o tem razpravljal 5. decembra. Predlagal je preučitev možnosti za postavitev nadomestne baze na novo lokacijo na Jurčko-vem polju. Do takrat naj upravni postopek miruje, potlej pa bi izvršni svet ponovno sklepal, po (>otrebi pa naj bi o tem razprav-jala tudi skupščina. Cestno podjetje s takim stališčem ne soglaša in zato vprašuje skupščino in terja, naj izvršni svet svoj sklep obrazloži na osnovi zakonskih določil in skle- Eov, ki sta jih tako izvršni svet ot skupščina sprejela že pred tem. Cestarji vprašujejo, ali sedaj veljavni urbanistični načrt Kranja ni obvezujoč dokument, ki ga je treba spoštovati, kakršen koli je. Dokument govori, »da širjenje asfaltne baze na nove površine ni možno . . .« Ali je izvršni svet pristojen sprejemati sklepe, nasprotne urbanističnemu načrtu mesta Kranja in so tudi škodljivi podjetju in cestnemu gospodarstvu Gorenjske. Ali je izvršni svet pomislil, da s takim sklepom časovno le odmika odločitev, nekomu pa nalaga zamudno in tudi ne poceni delo, ki niutemeljenoz nobenim veljavnim dokumentom. Nasprotuje jim, kar velja tudi za dogovore o koriščenju Jurčkove-ga polja. Delegacija Cestnega podjetja nato navaja, da izvršni svet ve za razloge, zakaj asfaltna baza še nekaj let ne more na Jurčkovo polje. Zahtevamo, pravi vprašanje, da prevzame izvršni svet odgovornost za onesnaževanje okolja, ki ga povzroča sedanja baza, Cestno podjetje pa ga želi čim prej zmanjšati, za neustrezno vzdrževanje cest, če sedanja baza odpove, za neuresničevanje obvez podjetja do kratkoročnih in dolgoročnih programov republike, regije, občin in krajevnih skupnosti zaradi majhnosti sedanje baze in za zmanjšanje dohodka OZD in osebnih dohodkov zaposlenih zaradi večje investicije stroškov odlašanja, podražitev, kasnejšega začetka' obratovanja, dodatnih stroškov raziskav in strokovnih mnenj. Delegatsko vprašanje tudi navaja pripravo prostorskega plana, ki pa bo sprejet šele leta 1980, do takrat pa bi najverneietneje morala mirovati tudi problematika asfaltne baze. Cestno podjetje terja spoštovanje zakona o upravnem postopku in izdajo lokacijske odločbe v predpisanem roku. GOLNIK — Včeraj okrog tretje ure popoldne seje na poledeneli cesti v leteniki gmajni zgodila huda prometna nesreča, ko je avtomobil banjaluške registracije zdrsnil s ceste in se zaletel v drevo. Dc zaključka redakcije smo zvedeli, da sta bila v nesreči dva potnika mrtva, o ranjenih pa točnih podatkov nismo dobili. (H. J.) — Foto: J. Zaplat ni k nes Predstavniki delovnih kolektivov Marmor Hotavlje, IG ME - Pazin, SGP Tehnik, Jelovica in Inštalacije so v ponedeljek v škofjeloški banki podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo novih prostorov in rekonstrukcijo sedanjih prostorov podjetja Marmor Hotavlje. Naložba bo omogočila podvojitev naravnega kamna in bo hkrati tudi nudila delo delavcem krajev pod BlegoSem, kar je izrednega pomena za ohranjevanje naseljenosti tega predela Poljanske doline. Novi prostori oziroma celotna investicija bo veljalo več kot 50 milijonov dinarjev. —Foto: J. Zaptotnik SKHLJIVO JUTRO Petek, 15. decembra, let"* Ura pol sedma zjutraj, kraj Hi strica, odsek magistralne ceste od križišča 'prati Ljuhelji. (/<> nadvoza Naklo. Radijski "<'/>" icdocalcc U tretjič opozarja, da je cesta K ranj -Jesenice MOČno poledenela. Kolona vozil, n prižganimi lučnu, precej gosta megla. TspeinO smo prevozili nevarni r >>dvmski klanec - hil je posut' srečno smo se : a peljali preko večkrat tako usodne Peračice. ki ima zda/ semafor z utripalo čo lučjo ta uslužbenca, ki ve stiiče ie v zgodnjem jutru post pa Ostane torej tretja, najbolj nevarna črna točka, ki ie VCC zim kaŽe ostre zobe: Bistrica Avto kmalu sočne zanašati, torej je poledica očitna, '/.manj samo hitrost, nihče ne prehite va. v fnstriškt klanec ho že prt' hitro menjavanje prestav lahko tudi prav ncpriictcn poledu ni ples. da ruti ne govorimo o moč nejšem pritisku na plin. Domne ki /c pravilna: sredi klanca SC kolona zaustavi, kajti v ovinku so na obeh straneh ceste DOŠkO davani avtomobili, nekateri med njimi kar hudo PrehUroin neprevidno so vozili, VOZUi tOMO kot iutija, ne vedoč, da /c iistn ca vedno na preži m da ma približna ne do/mšča vesele m tre vožnje. Stojimo torej, na poledic na cesti na kateri ni mu enega *u mega kamenčka m niti ene .a m c sled,. da hi do ZOOJ pOM pati. Nekateri vozniki zapušča jo vozila in drsajoč poskušajo ledena ploskev, prav gotovo zdaj z resnično tesnobo, kajti take poledice pravzparav niso pričakovali in je ne v avtomobilu slutili. Modra luč mitični-škega avtomobila utripa, nihče ne sme ne naprej in ne nazaj in nihče si tega niti ne želi. Poškodovani avtomobili so že vsi s cestišča, mi pa čakamo, čakamo na cestno službo, čakamo na pesek, da bomo sploh lahko speljali. Potem pride in posipa. Pride nekaj minut pred sedmo zjutraj.... Nihče od nas. ki smo imeli t* srečo, da nismo 15. decembra letos leteli eden v drugega, ni kaj posebno vesel, nasprotno. Se morem zapisati vseh tistih besed, ki sem jih v tistih trenutkih izrekel naši cestni službi, omiljenih pa nočem, ker jih ne zaslužijo. Ali bo kaj pomagalo, če padem pred vso cestno službo na kolena in milo prosim, da bi kolikor toliko redno posipali vsa; črne točke na magistrali? Ho morda koga vendarle ob varovalo, če začnem z nabiralno akcijo za namestitev semaforja ali plačilo cestarja na tem odseku!1 Ali res čakate na vsaj štiri mrtve, ali moram res doživljati tako srhljiva jutra na neposutih cestah? }'a saj vas zdajle sploh več ne obsojam, zdaj vas Že čisto človeško, prestrašena, prav pantč n prosim: za vse na svetu, posipajte vendar!