SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAL. OE&AR DlAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 1 DE MARZO (MARCA) DE 1940 Núm. (Štev.) 157 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto § arg. 6.—; ¿.a pol leta 8.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Vzajemna pomoč in zaščita brezposelnim Gotovo ne pozna nihče bolje razmer v naši slovenski naselbini, nego jih poznamo pri Slovenskem listu. To je tudi čisto naravno, kajti potom lista imamo posredne zveze z večino naših priseljencev šircm Argentine in Južne Amerike. Nikakega dvoma ni, da vršijo vsa kaša društva veliko vzgojno, kulturno, socialno in tudi gospodarsko misijo v prid svojemu članstvu in tudi nečlanstvu, a še vse več bi lahko storila, če bi bila medsebojno enot-neje povezana. O tem smo že dovolj Pisali in pustimo vprašanje nerešeno 2 upanjem srečnega uresničenja. Dotaknili se bomo to pot drugega vprašanja, ki je tudi zelo važnega socialna pomena za naše izseljenstvo: namreč pomoč brezposelnim ali odprava brezposelnosti: Patronat. Vse moderne države, ki imajo izseljence, imajo tudi svoje zaščite in Patronate, ki oskrbujejo brezposelnim delo in prvo pomoč v sili. Brez dvoma so te zaščite hvale in vsega Priznanja vredne, vendar smo se mi ^ lastne oči prepričali tudi o njiho-slabi strani v škodo delavstva. Delodajalci, ki so :-"e obračali na Patronate po delovne sile, so smatra-11 te ljudi manj vrednim ter so jih tudi v največ slučajih naravnost sramotno plačevali, posebno, če se jih J1® je posrečilo izvabiti kam daleč ven na deželo, kjer "kapatasi", pri-§'anjači v službi delodajalcev sami delijo zakone podrejenim delavcem. Se manj odgovornosti pa so seveda čutili napram onim delavcem, ki so dobili potom raznih agencij. Tudi mnogo naših priseljencev je na ta način, v pričetku svojega Prišel j enstva, ko so mnogi morali iti tja kamor jih je patronat poslal, tež-0 Prizadetih. Vse drugače pa se je Sodilo onim, ki so imeli katerega tu, 5a Jim je pomagal z nasvetom ali pa direktno do dela. To nam je dalo idejo: Pričeli smo se ukvarjati z mislijo, «ako hi ustvarili lastni patronat, po-ebno za primorske Slovence, ki so Ui poleg vsega še nekako odveč, bo-r1®1 v potrebi na jugoslovanskem ali pijanskem patronatu in se prakso niso nobenega posluževali. . Torej, kot preje rečeno, smo vi-v. > da oni naši rojaki in rojakinje, so imeli kakega sorodnika, prija-rok ali Prijateljico, ki so jim šli na j- 0 Pri zaposlitvi, posebno če so bi-j 2e sami dobro zaposleni, so bili bo-Plačani in kot delovna sila bolje ^Postevani. Zakaj bi torej te vrste Reniñe samopomoči ne posplošili, kak zaP°slitve in kdor ve za ^110 delo naj takoj sporoči nam. Na r.v2ajemni način smo pomagali že la našim ljudem, obojega spo-slúáh dobrih služb- kajti slabih b0 kjer je bil morda že sam sla- sam n' hotel že iz u°leda do j®ga sebe nihče priporočati. Žalier Pa smo neprenehoma priporo-ftioč V na®em listu te vrste samopo-Hili'S w v tem P°gledu močno dvig-cev ?J?lo?no moralo naših priseljen-breg ?i medsebojno pomagajo tudi vSeffatlaseg'a posredovanja, kar je Uie| Poznanja vredno. Zato tudi bregJtta®Bai izseljenci ni opažati He i°s®lnosti in seveda tudi občut- v2cine ne. viiSeno v° se naši izseljenci opra-ropgjjj, ^Pričeli bati, da bo spričo ev • dogodkov nastalo spet poprej J.V1 Pa še slabše, kakor je bilo «i, fci -®kaj leti v znani svetovni kri-Ših liurt-poleS drugih tudi precej na-«•C Pahnila v brezdelnost, po-^jevs 1 V sPlošuem obratnih Pan0fff), Se ni opaziti, v nekaterih V te4u Pa že> ^ ni dela za vse dni ekakor, rojaki in rojakinje, mo- Vprašanje o katerem smo ze dovolj pisali Z današnjo vojno v Evropi se je odprlo veliko vprašanje, ki se mora z vojno ali pa potem povoljno rešiti, sicer ni misliti na ureditev ostalih perečih problemov. V mislih imamo narodne manjšine. Do zadnje svetov-! ne vojne, je bila navada zmagovalcev, da so delili premagano deželo in nje bogastvo med sabo. Kar poglejmo nazaj v zgodovino, pa se bomo o tem točno prepričali. Tako na primer je Nemčija anek-tirala Alzacijo-Loreno leta 1871. Francija jo je 1918 leta spet proglasila sebi in pred kratkim pa jo je odstopila Nemčiji. Francija je samo odtod odpoklieala svoje ljudi ter pognala iz Francije Nemce. Kmalu po vojni sta menjali svoje ljudi tudi Grčija in Turčija. Iz Turčije se je preselilo v Grčijo en milijon in pol Grkov, medtem ko se je preselilo iz Grčije v Turčijo 350 tisoč Turkov. Enako sta menjali svoje ljudi tudi Turčija in Bolgarija. Nemčija je že pred Bismarckom in Bülowom zasledovala germaniza-cijo proti vzhodu na račun Slovanov. Po vsej bivši Avstro-Ogrski so bili naseljeni nemški koloni z namenom širjenja germanizacije. Posebno jim je v tem šla na roko cesarica Marija Terezija. Nemčija je imela svoje manjšine tudi ob Baltiku in v Rusiji. Vso vzhodno ozemlje od reke Elbe so Nemci vzeli Slovanom ter ljudstvo asimilirali. Nič čudnega ni torej, če so Nemci mislili in je tudi Hitler v znani knjigi "Moj boj" o tem razpravljal, da se mora Nemčija raztegniti še dalje proti vzhodu. Kakor drugi pred njim je tudi Hitler smatral Slovane za barbarske ljudi, ki se.niso zmožni sami vladati, a po- sedujejo ogromnega naravnega bogastva. Hitler je imel v načrtu dve muhi z enim zamahom ubiti: organizirati nacizem in raztegniti nemške meje proti vzhodu. Anektiral je j Češkoslovaško in Poljsko, j Zdi se pa, da je Nemčija zelo spre-| menila svojo politiko v tem smislu, | namreč germanizaciji. K temu so jo j pač prisilile razmere. Ni mogla namreč dobiti potrebne garancije od Anglije in Francije, da bi mogla izvesti svojo namero v vzhodni Evropi, kjer so stali kakor stalno grozeče nasprotje sovjeti. Prišlo je tedaj do znane pogodbe med Nemčijo in Rusijo, ki je zelo dvomljivega značaja. Nemčija je najprej odpoklieala svoje ljudi iz Tirolov pod Italijo, dasi so živeli ti ljudje vendar na svoji lastni grudi. Potem je dal Hitler odpoklicati vse Nemce iz Baltiških držav in Rusije. Dalje je odpoklical svoje ljudi tudi iz Jugoslavije, Madžarske in Romunije, a se baje za ta odlok niso vsi zmenili. Kakor poročajo, je Nemčija te emigrante naselila na Poljskem, na znanem koridorju in tam okrog. Nemčija je prepričana, da Čehov in Poljakov ni mogoče več asimilirati. Zato bo izrabila ta trenutek, do kler ima oblast nad tema dvema narodoma, da na njihovih ozemljih, ob robu svoje meje, naseli Nemce iz Češke in Poljske same ter od drugod, ki jih je dala vpoklicati, kakor preje omenjeno. Kakor se vidi, namerava Nemčija svoje manjšinsko vprašanje temeljito rešiti, še pred pričetkom kakega razpravljanja o miru. Četudi bi bila prisiljena skleniti mir z Francijo in Anglijo, predno bi izvedla tudi druge kolonijalne zahteve, bi bilo vseeno veliko vprašanje izvršeno. Manjšinske probleme, čeprav v manjšem obsegu, imajo tudi Madžarska, Bolgarija, Jugoslavija in še nekatere druge države. Brez povoljne rešitve tega vprašanja o miru v Evropi ne more biti govora. Premalo učiteljev v Jugoslavij F • • 1 1450 novih učiteljev rabi prossvet-no ministrstvo, vendar pa ni nobenih kandidatov, več, kajti prav zdaj, ko je učiteljski študij podaljšan od štirih na pet let, se je pokazala potreba da se nastavijo učiteljske moči za 500 šol, ki nimajo nobenega učitelja. Ministrstvo je skušalo dobiti začasno za te šole diplomirane filozofe, kateri^ čaka 621 na profesorsko službo. Prosvetno ministrstvo se je zato obrnilo n\ije in jim obljubilo, da bodo imeli prvenstvo pri poznejših nasta-vitvah na gimnazijah, če se sedaj javijo za učiteljsko službo. Obenem je bilo rečeno, da se jim bo učiteljska služba v napredovanje in pokojnino. Na ta poziv pa se je v vsej državi javilo le 11 filozofov. Se bolj zanimivo pa je, da imajo med čakajočimi profesorskimi kandidati večino ženske, kajti od števila 621 je 475 ženskih kandidatov in le 146 moških. STALIŠČE iN RAZMERE V ITALIJI Znani korespordent Ram on d pave tri volkove, katerih sled je peljala potem proti Nanosu. V pogorie nad Ilirsko Bistrico, v bližini jugoslovanske meje, je prilomastil star kosmatinec. Tamkajšnji lovci so baje že organizirali nanj velik lov. Vasi Korita, ki leži v tem okolišu, so se približali volkovi. Prestašeni ljudje so se zaprli v svoje hiše. V bližini Otlice nad Ajdovščino se je prikazal lep par jelenov. Po Novem svetu ob državni meji sta se — tako pravijo očividci — sprehajala dva majhna in ljubka medvediča. Na Lažno pri Lovkah nad Čepovanom se je priklatila skupina belih lisic. itd. Koliko je na teh vesteh resnice, nismo mogli še ugotoviti. Prinašamo jih zaradi posebnosti. Morda so samo zimske pravljice, morda strahotni prividi, ki jih ustvarja ostri, kruti mraz. Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires časom umrl. V zakonu je imela 8 o-trok, od katerih žive še štirje. Sedaj živi sama v svoji majhni hiši. Do lanskega leta je še sama hodila na polje in obdelovala svojo njfvico, kjer je sadila "čompe", tako pravijo Bov-čani krompirju. Sedaj so ji pa odpovedale noge in težko hodi. Tudi močno gluha je. Vidi pa še razmeroma dobro, je tudi v ostalem še pri dobrem zdravju in je smrt še nič ne skrbi. Ker njeni otroci ne žive doma in nihče za njo ne- skrbi, je reva, ki mora vse sama opravljati in se truditi za borec kruha. Njeno 100-letnico so vaščani slovesno obhajali. Dekan iz Bovca, g. Andrej Klobučar, je imel sv. mašo in slavljenka je pristopila k sv. obhajilu. Po sv. opravilu, katerega se je udeležila skoraj vsa vas, so ji navzoči želeli še obilo zdravja in vrsto let. Dobre duše so ji pa v poveliča-nje njenega praznika poklonile raznih jedil in nekaj denarja, občina je pa dodala še 100 lir. Tako je stoletna starka vsa radostna in zadovoljna, vsa hvaležna nebeškemu Očetu za srečo, ki ji jo je dodelil, skromno obhajala svojo stoletnico, s kakatero je zelo redko blagoslovljena življen-ska pot zemljanov. Naša mati je bila tako dobre volje, da se je pustila ujeti celo v aparat, kakršnega njena mlada leta še niso poznala. Marsikatera naša ženska in mnogo mlajša jo lahko zavida. Tudi mi ji želimo, da bi doživela še kar moč lepih dni v svoji skromni kajži! Na Bovškem so visoke gore, lepe čeči in zdrave vode, zato mnogi do-žive visoko starost, stoletnikov pa ne pomnimo. Leta 1933 smo šli sicer tik mimo. Tega leta je namreč Ana Kutin, poročena Trampuž iz Bovca, ki je bila rojena 8. junija 1834 in je umrla 13. julija 1933, stopila je bila tedaj že v sto^o leto. lini in tudi po drugih predelih de-Krasu in Tržaškem. V gorah je pov- žele je pa razsajala povrh še divja burja, prenašala žamete, otežlcočala promet in povzročala že itak hudo prizadetemu prebivalstvu nadlogo in škodo. 28. LET JEČE. Pred tržakim porotnim sodiščem ■so bili obsojeni dve 24 letni mladenki in neki 24 letni mladenič, vsi iz starih pokrajin, vsak na 28 let ječe. Obtoženi so bili, da so neko ženo sporazumno umorili in jo potem oropali vseh dragocenosti in denarja. V juniju 1938 so stali trije pred poroto v Vidmu in so bili obsojeni na dosmrto ječo. Zagovornik se je pritožil in kasacjsko sodišče je ugovor sprejelo ter naročilo novo razpravo. Ta je bila zadnje dni prejšnega tedna pred tržaško poroko. Končala se je z zgoraj navedeno obsodbo. Proces je spremljala zanimiva okoliščina. Ena obtoženka, ki je v ječi rodila, se je v ječi poročila s soobto- zročila v glavnem samo nov mraz, ki je šel do 11 stop. pod ničlo; v Brdih, zlasti v vzhodnem predelu, je priza-delaja pa občutno škodo. V Števerja-nu in njegovi okolici je razkrila mnogo hiš, razkrila nekatere povojne barake, podrla vrsto dreves in spravila mnogo revnih družin v hudo nesrečo in v strah. Šoda, ki jo tipe premnogi, je prav občutna. Prav tako je biu-ja tudi po Vipavski dolini regovilila z do sedaj nepoznano togoto. V Ajdovšini je odkrila orožniško vojašnico in poškodovala mnogo drugih streh; strešniki so leteli s slemen in nosili smrtno nevarnost. Izruvana drevesa so ovirala promet, prekopicnjeni električni drogovi so ustavili litorine in uklini-li električno razsvetljavo ter brzojavni in telefonski promet. Avtobusne vožnje so postale do skrajnosti nevarne, zveza Adjdovšina — Črni vrh — Idrija — je bila zaradi silnih viharnih žametov ukinjena. Tudi v Gorici in v Solkanu je peklenski ve- žencem. 28 let bosta morala čakati, preden bosta lahko zaživela družin-1 trovni ples napravil precej škode. V sko življenje. Kjlub temu to vsi trje okolici severne goriške postaje je z zadovoljnim oddihom sprejeli pav-dorek, ki jim je dosmrtno ječo spremenil v 28 letno. DUHOVNIŠKA VEST. G. Lojze Ličen, do sedaj prvi kaplan v Idriji, je imenovan za župne-ga upravitelja v Logeh pri Breginju. STOLETNA ŽENA NA BOVŠKEM. V vasi Plužne pri Bovcu v Soški dolini živi vdova Marija Mlekuž, ki je meseca decembra lanskega leta prekoračila 100 let. Sivolasa mati, ki je dosegla res častitljivo, v naših krajih izjemno starost, se rodila 19. decembra 1839 v Plužnah štev. 21. Dne 3. sept. 1863 se je poročila z Andrejem Mlekužem, ki pa je že pred saerawe i i I ! | I AKO HOČITE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zateoite se k Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNF IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 >m ¡ 0 $ 1 f: VEDNO NOV SNEG. Sneg,ki se ga zlasti mladina veseli in je tudi za gospodarsko življenje marsikje pravi blagoslov, postaja letos že stiska. Kakor drugod, se tudi v naši krajini kopiči z dnevna v dan. Prejšnji teden je zopet zasnežilo vse naše nižine in beli prt je obležal. Celo v Gorici in njeni okolici je vdržal preko nedelje, kar je nekaj izrednega in se redko doživi. V noči od ponedeljka na torek, 23. januarja, ga je pa nebo kakor nalašč začelo znova sipati in ga je v Gorici nasulo do 15 cm. Zdi se, da smo sedaj zlasti v kribih za precej časa s snegom založeni. K sreči v Gorici snežilo ob popolni brezvetrnosti, po Vipavski do- OPATJE SELO. ..Tukajšnji posestnik Jože Piciga, star 43 let, je pred dnevi šel kopat za vojnim železjem. Dan je bil viharen in mož je podvržen bolezni sv. Valentina. Ker se zvečer ni vrnil domov, so ga začeli iskati. Našli so ga šele drugi dan Sedel je nezavesten med skalami skoro ves zasut s snegom, ki je "tisto noč padel. Odnesli so ga na gorko in ga počasi spravili zopet v življenje. Nesrečnež se nič ne zaveda, kad j ga je napadla bolezen in kdaj je zgubil zavest. Ana C h a L n r p o v a Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295 La Paternal Bs. Aires LEDENA IN POGUBNA BURJA, KAKOR SE NE POMNIMO. Pred dnevi smo poročali, kako je huda, ostra zima, ki nas je pritisnila za božižne praznike, z novim letom začela popuščati, kako se je. mraz u-nesel in kako smo sredi prvega novoletnega tedna dobili sneg, ki je pokril vso deželo. Ta sneg je bil v nižinah takoj obsojen na smrt. Toplomer se je dvignil, zasijalo je sonce in doživeli smo lepe dneve, ki smo jih bili kar veseli. Svete Tri kralje in naslednjo nedeljo so tudi smučarji v polni meri uživali. Tega našega vesela poročila naš "Slovenski list" do sedaj še ni priobčil. Ker pa dnevi hite, moramo prekiniti zapovrstnost in poročati, da se je naše ugodno vremensko razpoloženje prve dni tekočega tedna začelo močno krhati. V torek, 9. jan. je preko vse Julijske Krajine začel divjati nenavadno močan sever, ki ga je preko Nanosa še učinkovita podprl hrvaški vzhodnik. V sredo je toplomer ubčutno padel in vetrovje je brilo in bučalo od ure do ure strahot-nejše. V noči od srede na četrtek je razsajal po vsej Krajini orkan, kakor ga ne pomnijo najstarejši ljudje. V tolminskih in idrijskih gorah se zaradi ozkih dolin in kotlin divja vihra ni mogla prav razpasti, zato pa je njena razdiralna sila lomastila tembolj po Brdih, Vipavski dolini, zletelo mnogo korcev po tleh in so bila deloma poškodovana okna in podstrešja. V Solkanu je bilo dvignjenih in odnešenih več streh s slemeni in gredami vred. Prevrženih je bilo tudi več verand in barak. So posamezniki, ki cenijo svojo škodo na 20 in več tisoč lir; celotno cenijo škodo v Solkanu na 150.000 lir. Preko Krasa je razbrzdani element gospodaril po načinu, kakor ga Kra-ševci kljub "graški burji" niso vajeni. Komenei pravijo, da kaj takega še ne pomnijo. V Nabrežini je neurje razbilo železniško električno napeljavo in onemogočilo železniški promet. Vlaki iz Trsta proti Gprici in v notranjost držžavo so imeli zato v četrtek in še tudi v peteke večurne zamude. nekateri pa sploh niso obratovali. V bližini Ilirske Bistrice je zaradi nepopustljive burje stiril vlak, ki je vozil z Reke. Nesreča sicer ni zahtevala nobenih človeških žrtev, vendar je vzpostavitev proge trajala še v petek, 12. jan. Hitrost burje je na Reki, v Trstu in v vseh treh predelih dosegla 150 km na uro. Ker je mraz močno narastel — saj sin« imeli v četrtek skoraj provsod 8 stop. pod ničlo — je vsej deželi močno zastal promet. V Gorici je bil v četrtek tržni dan, toda deželanov ni bilov. Tudi sadni trg bil prazen. Nekemu lvojščanu, ki se je upal v mesto, je prevrnilo voz. V noči 'od četrtka na petek je vihra začela pone-havati. Po poročilih iz Trsta je brila tam v petek, 12. jan. še vedno s U® km na uro in je bilo 8 stop. pó¿ ničlo,,vendar se je tudi tam, ko1 povsod drugod v deželi, začel0 divjanje miriti. Ljudje zopet svodor-neje dihajo in upajo, da je najtežja zimska preizkušnja minila. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 SLJIVOVICA ŽGANJE PELIN KOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A-U. T. Olivos (741) -1304 Tudi Jugoslavija bi imela škodo, če Trst zamre Že zadnjič smo poročali o velikih skrbeh, ki so se polastile tržaških gospodarskih krogov zaradi tega, ker je v tem pristanišču vedno manj prometa, to pa zaradi sedanje evropske vojne in predvsem zaradi zadnjega sklepa Velike Britanje in Francije, da zapreta ves nemški izvoz, torej tudi izvoz preko Trsta. O razdelitvi železniškega prometa med Trstom in Hamburgom, pa so v začetku decembra razpravljali na tarif ski konferenci v Zagrebu. "Istra" o tej konferenci med drugim piše: "Navzočnih je bilo 32 delegatov, in sicer iz Nemčije, Italije, Madžarske, Českomoravskega protektorata, Slovaške in štirje zastopniki jugoslovanskih državnih železnic. Ta konferenca je bila prav za prav ena izmed rednih konferenc kot se vršijo vsako leto in nima nobene zveze z vojno. Delegati so samo i*azpravljali o razdelitvi prometa med severom in jugom (Hamburgom in Trstom). Konferenca pa je bila vsekakor potrebna, ker so se v zadnjem leta znatno spremenile meje v Srednji Evropi in to na ozemlju interesnih sfer obeh luk. Zaradi političnih mej se je sprenmilo tudi interesno gravitacijska območja. Zaradi novih razmer je bilo treba spremeniti tudi tarifni sistem. O konferenci ni bilo izdano nobeno uradno poročilo in so podrobnosti ostale na ta način javnosti neznane. Delegati so le izjavili, da so bile samo strokovne razprave o uravnavi prometa v smeri severnih oziroma južnih luk z ozi-rom na današnje ozemeljske spremembe v Srednji Evropi. Med drugim so izjavili, da bo tranzitni promet proti Trstu preko jugoslovanskega ozemlja ostal približno isti. Izjavili so samo, da je bila zaenkrat dosežena le začasna rešitev tega vprašanja, kar pe umevno zaradi vojnega stanja v Eropi. Tako je zaenkrat ostala meja med obema tekmecema — Trstom in Hamburgom — nedoločena. Jugoslavija je pri tem vprašanju precej zainteresirana. S tranzitnim prometom preko njenega ozemlja ima na leto 100--150 milij. din dohodkov. Zaradi tega so jugoslovanski zastopniki zagovarjali interese tržaškega pristanišča." GORIŠKA BOLNIŠNICA. Goriška bolnišnica bo, kakor sedaj vse kaže, zares končno dograjena. V gradnji je bila že dolgo, a delo so deloma zaradi pomanjkanja kreditov vedno znova zastala. Medtem sta bili obe dosedanji bolnišnici stalno prenapolnjeni, a tudi drugače niti zdaleka nista bila več v skladu s predpisi o ureditvi bolnišnic. Poročali so, da je bil bolniški ustanovi, ki ji je poverjena gradnja nove bolnišnice, zagotovljen kredit v znesku ® miliojonov lir. Te dni ji bodo nakazali, tako da se bo gradnja velikega poslopja mogla pospešeno nadaljevati. V celoti bodo znašali stroški za novo bolnišnico 15 milijonov lir. OSLOVSKO MESO SO PRODAJALI. Trst, decembra 1939. — Oblasti su že dolgo opažale, da prihaja tajno v mesto velika količina mesa brez veterinarskega pregleda. Nekateri ljudje, ki so morda brezposelni mesarji, koljejo živino v predmestju in potem razpečavajo meso v mestu po nižjih cenah. Toda ti ljudje ne razpečavajo samo govejo meso, temveč kupujejo osle in jih v kakem skritem hlevu ponoči zakoljejo, zjutraj pa oslovsko meso prodajajo po mestu za konjsko meso. Oblasti dolgo časa niso mogle priti temu na sled. Po nekaj mesecih pa se jim je le posrečilo odkriti nekaj niti, ki so do vedle do senzacionalnih razkritij. Pred dnevi so stražniki opazili, kako so v nekem hlevu pri Sv. Mariji Magdaleni ob svitu sveče odstranja-li kožo z zaklanega osla. To je bilo v hlevu Jerneja Fonde in njegov sin jim je držal svečo. Ugotovili so, da sta klala osla 32-letni mesar Viktor Černac in 30-letni mesar Gvidon Klun, oba iz predmestja. Poleg zaklanega osla so našli še štiri žive osle, ki jih je čakala ista zla usoda. Oblasti so potem odkrile še druge osebe, ki so tajno prodajale meso. Tako so prijeli 47-letnega Karla-Sancina in 48-letnega Franca Sanci-na, oba iz Skednja. Zdi se, da obstoja ena sania velika organizacija tajnih mesarjev in prodajalcev, ki posebno delujejo v Skednju, Sv. Mariji Magdaleni in pri Sv. Soboti in so raztegnili svoje delovanje tudi v mesto. Tako pišejo tržaški listi. Trst. — Po mestu in okolici pridno lovijo trgovce, ki prodajajo po višjih cenah. Tako je bilo pred sodiščem kaznovano 7 trgovcev den. kazni od 20 do .100 lir. TRŽAŠKE LADJEDELNICE ZAPLENILE POLJSKO LADJO Trst, decembra 1939. — Preko-oceanska poljska ladja "Batory", slična ladji "Pilsudski", ki so je Nemci pred nedavnim potopili, se nahaja blokirana v neki kanadski luki. Obe ladji so zgradile tržiške ladjedelnice. Ker ni poljska družba, ki je imela dozdaj obe ladji, plačala dolga od 400,000 dolarjev omenjenim ladjedelnicam, je ladja bila se-kvestrirana. Ladjedelnice v Tržiču zahtevajo, da se parnik proda na dražbi. ZA BREZPOSELNE ZIDARJE. Zveza industrijskih delavcev je razglasila, da bodo letos prejemali Posebne podpore tudi zidarji, ki °stanejo pozimi brez dela in za-služka. Pravico do te podpore za se-2°nsko brezposelnost imajo vsi prizadeti zidarji in ostali gradbeni delavci v času od 1. decembra do 1. fe-^arja DROBIŽ IZ PRIMORJA. Gorica. — V decembru je potekio 20 let, odkar je bila ustanovljena sedanja državna knjižnica (Biblioteca Governativa), ki ima svoje prostore v poslopju stare goriške gimnazije. * Črni vrh. — Pred sodiščem se bo morala zagovarjati Ana Poženelova iz Oriž, ker je poslala preko meje svojo 18-letno sestro, da bi ji prinesla jestvin, kave in sladorja. Materija. — V pretepu med Francem Babudrom in 47-lenim dimnikarjem Cirilom Mažganom je bil poslednji občutno ranjen na roki. Prepeljali so ga v bolnišnico. * Čekovnik. — Pri sekanju v gozdu se je smrtno ponesrečil Ivan Kavčič. Težko ranjenega so pripeljali v idrijsko bolnišnico, kjer je po nekaj dneh umrl. • * Komen. — Umrla je gostilničarka Antonija Caharija, stara 54 let. Po-kojnica je bila vzorna gospodinja in dobra žena, kar je pokazal tudi pogreb. Repentabor. — Pred tržaškim sodiščem je bi] obsojen na dva meseca zapora Ivan Brana, ker je v družbi tovarišev pretepel nekega Sessija, ki jih je javno napadel, da so ukradli rokavice. DVESTOLETNICA GORIŠKEGA GLEDIŠČA. V marcu bo poteklo dve sto let, kar je bilo ustanovljeno goriško gledišče "Verdi". Prvotna stavba je bila zgrajena prav na postoru, kjer stoji še danes goriški hram muz. Pred dvema letoma je bila notranjščina okusno prenovljena. Sedaj ima gledišče v najemu osrednja kinomatografska družba, ki dnevno prireja predstave. Od časa do časa obišče Gorico potovalna družba, ki vprizori v teh prostorih po par dramskih ali operetnih del. Kako se bo obhajala dvestoletnica, še ni znamo. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni, "namo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— 0r- >im<.>•»>.. % FOTOGRAFIJA "LA MODERNA" VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires o*e®a»©iw®a»s3i ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIC de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 DELAVSKA ŠOLA V ZAGREBU Posebno delavsko šolo bo odprla uprava Delavske zbornice v Zagrebu. V tej šoli se bodo v trimesečnih tečajih izobraževali funkcionarji sindikalnih delavskih organizacij in delavski obratni zaupniki. V vsak tečaj bo sprejetih po 50 delavcev. Idejna vzgoja bo seveda protimarksi-stična, kaj iti zagrebško Delavsko zbornico imajo v upravi zastopniki Hrvaške delavske zveze, ki je sestavni del hrvaškega narodnega gibanja. Zagrebški časopisi so s tem v zvezi razglasili, da bo to prva šola te vrste v državi. Ta ugotovitev pa ne bo držala. Se nekaj prej kakor Hrvatje pa so s teko šolo začeli v Ljubljani. Ljubljanska Delavska zbornica je bila že pred nekaj meseci sklenila, da bo organizirala tako šo- ¡ lo za vzgojo delavskih funkcionarjev. gotovo število Nemcev tudi v Trst, kjer so se vsekakor počutili dosti varne kot tam gori na nemirnem severu. Verjetno je, da so med njimi le bogatejši ljudje, torej tisti, ki so se bali, da ne bi bili na lepem na tak ali drugačen način brez premoženja. Zdaj se je na te Nemce obrnil nemški konzulat v Trstu s pozivom, naj se oglace v njegovem uradu, in sicer tisti, ki so še državljani Litve in Estonije in si želijo pridobiti nemško državljanstvo ter se preseliti v Nemčijo. Menda je tudi zanje odločitev težka. ZA ZAGREBŠKE MESTNE REVEŽE Novih 100.000 dinarjev je podaril za zagrebške reveže knez namestnik Pavle. Občina bo darilo porabila za ZVIŠANA CENA KOKSU Cene premogu in koksu na lir- RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 6085 — La Paternal Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOSA: Krončni izpahi, mozoljdki. Izpadanje Ins. Ultravioletni žarki. ZLATO SILO: zdravimo brez brez operacije in boloiin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. 8IVÓNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdraVimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: KaSolj, Šibka pljuča. CUEVA; colitis, razSirjonje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: bre* operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 6.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami ln z izvrstnimi SPEOIJAUSTI Je edini te vrste v Argentini. _ LečenJ zajamčeno. — Ugodno tedensko ln me-plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE Zvišane mezde rudarjem Za 13 in pol ostotka so povišala mezde rudarjem državna rudniška podjetja v Bosni. Delavci so sicer zahtevali povprečno po 20 % povišanja, vendar pa je podjetje to zahtevo odklonilo, češ da bi potem moralo takoj povišati cene premogu in vsem drugim rudninam, česar, pa ne more storiti, ker ima še stare pogodbe in mora blago dobavljati po določenih cenah. Delavci so ta razlog sprejeli in so pristali na 13.5 % s tem, da se čez tri mesece začno ponovna pogajanja in da se podjetja obvežejo, da bodo pri sklepanju novih pogodb že upoštevala delavske zahteve. vini Hrvatski vrgla prireditev svečanega plesa ob priliki obiska kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Zagrebu. Ob priliki plesa je blagajna nabrala 501.000 din, poleg tega pa so številni posamezniki že prej nakazali po pošti 116.000 din. Vsega skupaj so do sedaj nabrali na Hrvaškem za zimsko pomoč tri in četrt milijona din. Denar bo banovina porabila za javna dela, pri katerih bo zaposlila sano brezposelne delavce. POTNIŠKI PROMET V BEOGRADU Nad sedemdeset milijonov potnikov prepeljejo letno v Beogradu tramvaji in avtobusi. Povprečno pride na vsakega beograjskega prebivalca po 200 voženj s tramvajem ali avtobusom. Vseh tramvajskih prog je v mestu 40 kilometrov, vendar pa je na razpolago le 130 tramvajskih voz. Voz je gotovo premalo in zato je začela občina pripravljati načrt, da bo v nekaj letih svoj tramvajski in avtobusni vozni park obnovila in pomnožila za toliko, da bo vsem zahtevam udobne tramvajske vožnje u-godeno. Tako predvideva načrt nabavo 250 novih tramvajskih voz, avtobusov in trolibusov. Za vse skupaj bo morala žtrvovati okrog 200 milij-din. MIRKO POLIČ, DIRIGENT BEOGRAJSKE OPERE Za dirigenta v beograjški operi je bil angažiran bivši ravnatelj ljubljanske opere Mirko Polič. Kakor znano je bil Polič od svojega mesta odstavljen zaradi svojega delovanja in zaradi enotnega nastopa vsega o-pernega osebja, ki je ravnatelja dol-žil za neznosno ozračje v operi. Kakor poročajo listi, bo Polič sedaj v Beogradu dirigiral Verdijevo opero "Kalstaff". V BEOGRADU SE MNOGO GRADI Beograd je tudi preteklo leto veliko gradil, kakor vsa leta poprej. Lani je bilo dograjenih ali pa je še V gradniji 585 novih zgradb, ki predstavljajo lepo vrednost okrog 300 milijonov dinarjev. Mesto je pridobilo s tem 3022 novih stanovanj, ki imajo večinoma po eno, dve ali tri sobe. Od ustanovitve države je bila V Beogradu zgrajena 7971 novih zgradb s 30.445 stanovanji. Vsega skupaj so te zgradbe veljale štiri milijarde in 100 milijonov dinarjev. PRIREDITEV ZA ZIMSKO POMOČ V ZAGREBU 517.000 din čistega dohodka je za zimsko pomoč brezposelnim v bano- Oče Gavrila Principa nevarno bolan O smrti očeta sarajevskega atentatorja Gavrila Principa so pisali časopisi te dni. Sedaj pa poročajo, da Petar Princip še živi, vendar pa je tako slab, da mu ne pripisujejo več kakor le nekaj dni živiljenja. Petar Princip je zaradi svojega sina preživel marsikatero šikano in neprijetnost od strani avstrijskih oblasti» vendar pa je svoje trpljenje moško prenašal. UDELEŽENEC BITKE PRI VlSU UMRL Zadnji udeleženec bitke pri Visu' v kateri je leta 1866 avstrijska mornarica porazila italijansko, je unir'-te dni v Splitu. To je bil Ante BuŽi' novic, ki se je rodil leta 1843. K^ mlad fant je stopil v avstrijsko mornarico in je služil na torpcdovk1 "Dalmat". Bužinovič se je potenj ko je odslužižl vojaško službo, bavi» s kmetovanjem. POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! Med vodami Znano je, da je reka La Plata (srebrna reka) med največjimi na svetu. Saj priteče po njeni strugi vsa voda iz Paraguaja, večjega dela Bolivije, iz vseh severnih dežel Argentine in iz Uruguaja in Brazila nekaj. V Delti se združita reki Uruguay in Paraná, ki se lazširita v najbolj široko reko sveta. Na stočju teh dveh veletokov, po katerih plovejo velike ladje, je nastala dežela, ki je vsa preprežena z bolj ali manj širokimi vodnimi strugami. Reka Paraná sama se je razdelila že blizu pod Rozarijem v dve glavni strugi: Paraná Guazú in Paraná de las Palmas. V nižjem teku je vsepolno vmesnih pretokov, kateri vežejo tudi ti dve strugi navzdol proti jugu z vodo Rio Lujan, na sever pa se spet razdeli voda v nebroj pretokov, ki vodijo vodo v strugo Rio Uruguay. Na tem rečnem otočju, ki je vse prepleteno s kanali loži dežela, ki meri kakih 5000 km2, ki obenem z mnogimi neugodnostmi nudi tudi marsikatere pogoje ugodne za gospodarski napredek tistega ozemlja. Med neugodnostmi največja je pač nevarnost poplave. Včasih minijo leta, ne da bi voda prejilavila, drugič Pa pridejo leta, ko voda vniči ves trud in pusti za seboj le zamazano gmajno. Tudi tja v tisto dežežio, ki se začne pri Tigre, torej le 30 km od Buenos Airesa, so se zatekli nekateri naši rojaki in tamkaj ustvarjajo svojo boljšo bodočnost. Ni bilo majhno delo, ugotoviti, kje so se naši rojaki naselili. Vedel sem za naslov:. Las Horquetas, frente Irregui, tako sem bral v naslovu, na katerega pošiljam Duhovno Življenje. Toda zastonj iščeš to na zemljevidih. Po dolgem trudu in brezkončnih telefonskih razgovorih, sem slednjič dognal, da morem tja le v to-rek, četrtek in soboto, ker samo te dneve gre "vlak".. da kakšen vlak? Lanča! Tista dežela namreč nima nobene ceste in ne železnice. je vse prepreženo s kanali. Lan-ca je mala ladjica, ki ima prostora za kakih 50 potnikov. Te ladjice oskrbujejo krajevni promet po tisti deželi. Oni dan sva se torej dogovorila z Lahom Andrejem, da pogledava nialo tjakaj. Naj bo to dan oddiha Pa tudi dan lepega sprehoda, kjer bo dovolj sonca in nič praliú in lepa "cesta". Ob pol 9 ure sva že sedela na svojem mestu v ladjici m že smo zaplavali. Za 3 $ bo šlo 100 km daleč. Lastnik lanče, ki je krmaril, vse tiste ljudi pozna, nama je povedal da sva dobra za štiri pohi'í ure, če ne še kaj več in s tem zagotovilom sva se z Andrejem kar hitro prilagodila svojemu položaju in smo brzeli. Pa kako je šlo. Saj ne bi verjel, da vozijo tiste stvari tako urno. Voda je globoka kakih 6 do 8 m. po Rio Lu-,¡án, koder smo najprej pluli do Dique Luján. Široka je pa struga kakih 100 metrov. Prijazno so nas pozdravljala razkošna in skromna bivališča, zapeljivo so vabila "počivališča". Bohotno zelenje vrli in topolov, škrlatno cvetje rogovilastega cejba, borovi in smrekovi nasadi, sadni vrtovi, obložene limone in mandarme-... le kdo M mogel našteti vse, kar moreš prijaznega videti ob strugi, po kateri brzi ladjica. Kaj je pa tole, sem postal pozoren. Kakor da je zletela bela ptica izpod ladjice... pa sem kmalu razrešil uganko. Na ta način dostavljajo, pošto. Pač ni nič čudno, če se "pi-smonoši" roka zmoti in paele v vodo. Pa je bil mož kaj spreten. Tako lepo je sfrčala njegova pošiljka, da sem dolgo zastonj čakal, da oiu kaj v vodo pade. Neke krni i je zalučal n potem pa stisne zobe. a"1, brizgala iz globoke rane. iiv')! ' zagleda ki]> i", rdečkastega irVm,1'.j'a, ki se je nahajal ob steni ^tal na dragocenem podstavku. ntl bi] kip carice Katarine, Kronan a , Sl- ji je svetila, na nje-• U veličasten h'iiv-v1!1''' ~~ ta kip je bila umetnima Ca?" 8t°Pn.ie. noke,'('a Ka -i'1 naročil-1 za Orlova pri pfii-ju '"amenitein francoskem ki-' Ia .ie prišel iz Pariza V Petro-Ptsnj' j* 11 ''' izdelal iz marmorja dodata!? Slavno ruske carice. 8v0jeil "'a .ie darovala to umetnino ki j() .u '.iubimen Gregorju Orlovu, «ta rJ''^stavil v spalnico, v kateri Lzivela najslajše trenutke. Ivo je knez Gregor Orlov zagledal ta kip je planil kakor divja zver. Z izbuljenimi očmi jo gledal mrzli marmor, — stisnil je zobe in iztegnil jezik, potem pa — potem je pljunil kipu v obraz. — Ženska, — je vpil Gregor Orlov s strašnim glasom, — ženska, — sedaj te vidim kakšna si prav za. prav. Srce iz marmorja, ali moreš čutiti? Ali veš kaj je ljubezen? Ha, ti veš samo, ki j je maščevanje, smrt in propast, — tega pa, kar pozna tudi najneznatnejša žena na tem svetu — kaj je ljubezen, iskrena topla in nežna ljubezen, — tega 1i ne veš, tega ti ne poznaš, srce iz marmorja! Prokleta bodi, Katrrina, razbil te bom, uničil te bom, kakor si ti uničila moje življenje, — razpadla boš in propadla! Močan udarce s pestjo je zadel marmornato carico sredi čela, kip pa pade s podstavka. Marmornati kip pa se ni razletel, — samo krona se je zlomila in padla z glave. Orlov zaploska z rokama in začne kakor neumen plesati okoli marmornatega kipa na tleh. — Krona ji je padla z glave! — lla, če pade krona, pade tudi carica!— To je zame dobro znamenje! lin, kakot' ležiš sedaj brez moči v moji sobi, tako boš 1-žala nekoč v resnici, —> takrat te bodo tvoji mi-ljenci zapustili, tistih, ki se ti sedaj prilizujejo, ne bo več pri tebi, >— sama boš, revna, ne boš imela ljubezni, ne moči in ogromnega bogastva — takrat se boš lahko ogrnila s svojim raztrganim carskim plaščem iz skrbita in kbžuhovine, takrat se boš lahko kot beraeica potikala po Rusiji in čakala, da se te bo kdo usmilil! Po teli besedah se knez sklone in zgrabi kip z obema rokama, ter ga trešči ob tla, da se je razletel na tisoč delcev. Črnega kneza se je lotila nepo- pisna jeza. Karkoli ga je v tej spalnici spominjalo na carico Katarino, karkoli mu je ona nekoč darovala, je vse razbil, raztrgal in uničil. Tako je razbil vazo iz najfinejšega porcelana , razreza! je dragoceno prepogo, ki je pokrivala tla, — zgrabi je stol in z njim razbil svetiljko, k: je visela jod stropa in svetila njunim nočnim orgijam, — razbil in u-ničil je vse umetnine, ki so se nahajale v teh sobah, nobena stvar, ki g« je spominjala na Katarino, ni smela ostati cela. V salonu poleg spalnice je visela na steni velika oljnata slika carice Katarine. To sliko je napravil umetnik, katerega jepoznala vsa Evropa. Slika je predstavljala Katarino v škrlat nem plašču, kako stoji poleg prestola, — v desnici je držala žezlo, levico pa je zapovedovalno iztegnila. Knez Gregor Orlov odhiti v salon, iztrga sliko iz okvirja, potem pa zgrabi nož in jo začne rezati. Naprej ji je izreza! oči, potem prsi, naposled pa je uničil tisti dfel slike, kjer bi se moralo nahajati ca-ričino srce.-Mamornati kip in slika, dve dragoceni umetnini sta bili uničeni. Orlov je vrgel ostanke slike na tla in jih teptal z nogami. Potem pa omahne na stol in zaihti. — Vse je končano, — zaječi knez Gregor Orlov, — vše jo končano, — oh, sedaj sem strt in uničen človek. V tem trenutku se odpro vrata in prikaže se bled in zbegan obraz knezovega komornika. Visokost, — reče sluga treptaje, — oprostite! Kaj se dogaja tukaj? — Saj grmi, kakor da bi kdo streljal s topovi, — slišal sem strel, pa sem prihitel p osle dat. \ . — Kaj te briga, lopov ! — se zadere Gregor Orlov. — Ne glej me tako hinavsko, tudi ti si rni sovražnik, kakor vsi ostali! — Pojdi — odidi, pusti me samega! — Znorel je, — zainrmra koinor-nik in se hitro obme. — Počakaj, — zavpije zopet Orlov, — pridi sem, — hitro, sicer ti bom porinil nož v srce! — Ali ukazujete kaj Vaša Visokost ? — vpraša sluga. — Odhiti k mojemu bratu! Alek-seju naj pride! Reci mu, da ga čakam — gre za neko važno stvar — viničar pa naj prinese najboljša vina ki se nahajajo v moji kieti -— deset, dvajset, trideset steklenic! — Zakaj ne greš? Kaj stojiš še tukaj? Pes! — Hiti, icpov, — mudi se! Komornik ni več čakal, temveč odhitel iz sobe, kolikor so ga nesle noge. — Še enkrat bi rad videl Alek-seja, — zainrmra knez Gregor Orlov, — edino njega, on je zvesta duša. Zakaj pa mi ne bi bil zvest? — Mar mu nisem pomagal, da se je povzpel do dostojanstva in časti? Vse svoje brate sem osrečil, pomagal sem jim, da so obogateli, proslavi! sem svojo obitelj in jo napravil mogočno, ali pa so mi zato hvaležni? — Hvaležni? — To besedo si je najbrž izmislil kak lopov, — saj hvaležnosti ni na svetu, edino človeška domišljija bi mogla ustvariti nekaj, kar bi bilo podobno hvaležnosti. Aleksej mi je zvest in vdan. Če pa bi bila hvaležnost na svetu mogoča — bi jo človek našel pri tisti, ki leži sedaj mrtva v svoji postelji, — otrok je hvaležen svojemu očetu. Oh, čemu pa sploh še mislim na vse to? Saj jaz se ne nahajam več na zemlji, ne slišim več, kako se ljudje prepirajo in 'zmerjajo! Gregor Orlov vzame iz žepa dozo in si prižge cigareto. Potem pa se še enkrat vrne v spalnico in začne znova opazovati ubogo, bledo pokojnico. — Oče in otrok spadata skupaj, — vzklikne Orlov trpko. — Uboga moja Natalka, ne boš ostala dolgo časa sama, samo nekaj trenutkov potrpi, pa bom pri tebi! Orlov poboža njene zlatordeče kodre, potem pa ji sklene roki in poljubi svojo mrtvo hčerko. Nekaj trenutkov pozneje odide Gregor Orlov iz spalnice, zaklene sobo z zlatim klučem, odpre okno in vrže ključ na dvorišče. 153. POGLAVJE. Kdor visoko leta, nizko pade. Orlov odide v svojo delavno sobo, sede k svoji pisalni mizi in odpre tajni predal. — Draga Marfa, — zainrmra Gregor Orlov, — ko si kuhala ta napoj, nisi brez dvoma niti slutila, za koga ga pripravljaš. Nadejam se, da bo ta strup hitro deloval in storil svojo dolžnost. Gregor Orlov spravi steklenicico v žep, zaklene predal, potem pa odide v tako zvano sobo za .pijančevanje. Ta soba bila podobna kleti kakšnega samostana. Stene so tvorili velikanski sodit sredi sobe je stala velika miza, od stropa pa je visela svetiljka iz bakra. V tem prostoru je bilo udobno, prijetno in mirno,—tukaj se je Orlov po navadi shajal s svojimi dobrimi prijatelji. Orlov sede k mizi. Viničar je že izvršil gospodarjevo zapoved, — na mizi se je že nahajala ¡izmíra najboljših vin. Tam, kjer je po. navadi sedel Orlov, je stal na mizi častni pokal, katerega «ta je -ob neki priliki poklonilo mesto Petrograd. Ta pokal je bil iz čislega zlata na dnu pa se je nahajal velik rubin, kamen neizmerne vrednosti. Kadar se je vino nahajalo v tej kupi, se je iskrilo, kajti kamen ga je rožnato obseval. SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Radovedni pastirček Živel je pastirček, ki pod milim božjim nebom ni delal drugega kot pasel živino, če je bil dan vsaj malo topel. Če se je sonce vsaj za pol urice prismejalo izza oblakov, že je vzel v roke pastirsko palico in gnal past. Le pozimi, ko je debel sneg pokrival pašnike, ni pasel. Vsako zimo je hrepeneče čakal pomladi. Čim je skopnel zadnji sneg, že je bil s svojo čredo na paši. Nekega dne je sedel na kamnu ob jezeru, ki je ležalo na robu pašnika. Zamišljeno je strmel v vodo. Tedaj je priplaval k bregu labod in ga nagovoril: "Zakaj zmerom posedaš ob vodi? O čem tako globoko premišljuješ?" Pastirček je nekaj časa presenečena strmel v nenavadnega gosta, potem pa je odgovoril: "Premišlujem, kako je tu spodaj v podzemeljskem svetu." "To je skrivnost," mu je resno odgovoril labod. "Čakaj, ko odidem spet dol, ti prinesem nekaj, po čemer boš lahko spoznal, kako je tam." Dva dni laboda ni bilo na spregled. Tretjega dne pa je priplaval k bregu s svetlim biserom v kljunu. Spustil ga je dečku na dlan in rekel: "Kakor se pri nas hranijo ptice ^ pšenico, tako se hranijo tam spodaj z biseri." Pastirček je ob pogledu na lesketajoči biser pozabil na podzemeljski svet. Čez nekaj dni pa je spet začel prositi laboda, naj ga vzame s seboj. Labod mu je resno odgovoril: "Tja dol ne more nihče. Celó jaz se komaj splazim skozi luknjo, ki drži v podzemeljski svet.'' Pastirček se je ob teh besedah bridko zjokal. Labod ga je potolažil: "Ne jokaj! Prinesem ti iz podzemeljskega sveta spet kaj lepega, kadar se napotim tja." Spet ga ni bilo dva dni. Tretjega dne se je vrnil z zlatim zrnom v kljunu. "To je deževna kapljica iz podzemeljskega sveta," je povedal. Teden dni je bil pastirček zadovoljen. Potem ga je obšla še hujša ra- Mladinski kotiček dovednost. Zaprosil je laboda, naj ga popelje s seboj v podzemeljski svet. Labod mu ni mogel ustreči. Prinesel mu je s svojega tretjega potovanja kot lešnik veliko srebrno zrno, rekoč: "Glej, s takim peskom so posute steze v podzemeljskem svetu." Labod je mislil, da bo deček poslej zadovoljen. Pa se je motil. Deček ga je še kar naprej prosil, naj ga popelje s seboj. Labod ga je neprijazno zavrnil: "Samo enkrat ti še lahko prinesem dar iz podzemlja. Potem me ne prosi več, če hočeš sam sebi dobro." Prinesel mu je s četrtega potovanja košček železa in rekel: "Glej, iz te snovi so tam spodaj zgrajeni zidovi. Zdaj veš vse. Nikar me več ne sprašuj!" Toda deček ga ni ubogal. Še petič je zaprosil laboda, naj ga vzame s seboj. Labod mu ni več odgovoril. Žalostno je plaval po jezeru sem in tja. Nekega dne pa je izginil in deček ga ni videl nikdar več. Čakal je teden dni, čakal je dva tedna, vse zaman. Ni in ni se mogel potolažiti. Ko pa je nekega dne potegnil iz žepa labodova darove iz podzemeljskega sveta, so na njegovi dlani ležali samo štirje beli kamenčki. Milo je zajokal, a prepozno je bilo njegovo kesanje. Imeniten maček ' Stric Tone, ki je že dosti sveta prehodil, mi je zadnijič povedal tudi istorijo o mačku, ki je bil menda plemenitega rodu. Bo že nekaj resnice na tem, saj so ga klicali za lorda. Lord — to ni karsibodi! Lordi so na Angleškem, kjer se naša istorija dogaja, imenitni ljudje. O takih ljudeh pravijo, da so plemenitega rodu. Do danes sicer se nisem slišal, da bi se tudi mačkom pretakala po žilah plava kri. Toda stric Tone to trdi, in če si stric Tone nekaj v glavo vtepe, drži kot pribito. Zastonj bi mu ugovarjali. Zato je najboljše, če to istorijo poslušate lepo tiho do kraja — potlej pa presodite sami, ali ima stric Tone prav ali ne. Stric Tone je začel: "Ko sem bil na Angleškem, me je moj prijatelj lord Hailsham (pravi lord in ne maček) povabil na kosilo. Malo pred sedmo uro zvečer (na Angleškem kosijo šele zvečer) sem prišel v njegov gradič na deželi, ki je ležal sredi prekrasnega vrta. Odvedli so me v obednico. Zraven gospodinje je sedel na posebnem stolu dokaj nenavaden gost — velik črnobel maček. Bil je na vso moč olikan. Snežnobele tačke je položil na mizo. Pred njim je ležal majhem krožnik. Ko sem vstopil, je obrnil svojo lepo glavo proti meni in me ostro pogledal. Po izrazu v njegovih očeh sem uganil, da mi je hotel reči. Kdo pa si ti? Nisem še imel časti, da bi te spoznal! "To je lord", mi ga je. predstavila gospodinja. Lepa žival me je še enkrat pogle- j dala. Njegovi brki so se zganili in slišal sem polglasni mijav. Prijel sem ga za tačko. Tako sva se drug drugemu predstavila. Ko so lorda prinesli v gradič, je bil še droben, srčkan muc z mehko svileno dlačico. Gospodinja ga je vzela v naročje in ga pobožala. "Kako lep maček!" je navdušeno vzkliknila. "Kar za lorda ga bomo klicali do smrti." Maček jo je hvaležno pogledal, zamahnil z repkom in ji nežno pritrdil : Mijav! kakor bi hotel reči: "Tako je! Saj sem res plemenitega rodu." Prvo, kar si je maček zapomnil, je bil zvok gonga, ki je klical k obedu. Čim ga je zaslišal, je stekel, kar so ga nesle noge, v obednico. Skočil ' je na stol in položil tački lepo, kot se j to spodobi, na mizo. Ni se dotaknil .jedi prej, dokler gospodinja ni daln znaka vsej družini s tem, da je prva zajela. \ Sprva so mu morali podložiti knjigo, da je s tačkami dosegel mizo. Pozneje tega ni bilo več treba, ker je postajal zmerom večji in krepkejši. Nikoli ga ni bilo treba kregati zaradi slabega vedenja. Vedel se je kot dobro vzgojen in pameten mladenič iz najbolše hiše. Sploh je že od začetka kazal dostojanstvo pravega lorda. Ni dobil zastonj tega imena. Gospodar, ki je že zgodaj odpotoval po opravkih v mesto, je navadno zajtrkoval z lordom. Naj je še tako zgodaj prišel v obednico, lord je že dostojanstveno sedél na svojem stolu, ker je vedel, kaj se spodobi. "Dobro jutro, lord!" ga je pozdravil gospodar. "Mijav!" je odgovoril maček. In tako sta oba lorda — gospodar in maček — lepo skupaj zajtrkova-la. Šele ko se je gospodar dvignil, je tudi maček skočil s svojega stola in odhitel na vrt. Poleti se je lord kaj rad grel na soncu. Zleknil se je po dolgem na hrbet, mežikal v sonce in iztegoval snežnobele tačice v zrak, kakor da bi kadil nevidno smotko in otrkaval iz nje pepel. Drugič je spet šel na sprehod v rastlinjak. Tam je počasi in premišljeno hodil od cvetke do svetke in si jih ogledoval, kakor da bi jih hotel strokovnjaško oceniti. Če mu je bila katera posebno všeč, se je zleknil zraven nje in zadovolnjo večkrat zaporedoma zagodrnajl svoj mijav. Nazadnje pa je blaženo zaspal. Pri izbiri rož je pokazal prav poseben okus. Zmerom si je izbral najlepše in najdragocenejše cvetice. Nič čudnega — saj je bil lord! Nekega dne je prišla na obisk gospa z majhnim in ljubkim, toda na vso moč predrznim in venomer bev-skajočim, zelo nespodobnim pinčem. Komaj ga je odvezala, že ga je bilo dosti povsod. V vsako reč je moral vtakniti svoj smrček. Noben blazin-jak, nobena miza, noben stol ni bil varen pred njim. Vse je moral ovohati in oblajati. Slednjič se je spravil celo na dragoceno perzijsko preprogo in jo vso razgrizel. To je bilo celo miroljubni gospodinji preveč. Zapodili so ga na vrt-A tudi tam se je vedel kot slabo vzgojen in razvajen otrok. Lord ga je iz cvetjičnjaka, kjer je dremal pod izvoljeno rožo, nezadovoljno opazoval. Ko je gong pozvonil k obedu, je lord pohitel v obednico. V svojo naj-cečjo jezo je videl, da jc pinč že pred njim pritekel v obednico. A to še. ni bilo vse! Pinč je že skočil na mizo, prevrnil lonček s smetano in se pravkar pripravljal, da bi polizal koščke sladkorja. To je bilo lordu preveč! Z enim samim skokom je bil na stolu, z drugim pa na mizi. Razkačeno mijavka-joč je dvignil šapo in z njo tako trdo oplazil pinča, da je ta cvileč skočil z mize in se skril pod njo. Tako je lord kaznoval nesramnega pinča za njegovo sladkosnednost in nespodobnost. Potem se lord ni več zmenil za pinča. Dostojanstveno se je "vrnil na svoj prostor, položil tačici na mizo in rekel: Mijav! S tem je bila istorija strica Toneta o plemenitem mačku lordu končana. R o j a Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAÓNICO j Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto Orlov napolni kupo z vinom in jo izprazne. Moral si je nabrati poguma za izvršitev svojega sklepa. Tedaj se odpro vrata, v sobo pa vstopi njegov brat Aleksej. —Gregor, — vzklikne Aleksej, — Gregor, — kaj se je zgodilo? Zakaj si me poklical? — Pridi, brat, — vzklikne Gregor Orlov, — pridi, vesela bova, — že dolgo se nisina videk, že precej časa je minilo, ko sva sc zadnjič skupaj pogovarjala. Pridi, daj mi svojo reko, marsikaj ti imam povedati, veselega, smešnega ... — hahaha boš videl, kako se boš smejal. Toda Aleksej se ni bmejal. Prestrašeno je buljil v bled in zbegan obraz svojega brata, čigar oči so bile krvave in po tem je Aleksej sklepal, da se je moralo pripetiti nekaj strašnega. Aleksej stopi bliže in obotavljaje se sede k mizi. — Gregor, — vzklikne Aleksej, — bojim se, da nas je zadela strašna nesreča, — rotim te, povej mi resnico ! — Povedal ti bom brat, — se zasmeje zamolklo knez Gregor Orlov. — Poglej, to vino je dobro, — poizkusi ga, — carica mi ga je nekoč poklonila cel sod — moja dobra, prekrasna carica, naša Katarina Velika! To je vino iz kavkaških vinogradov, — živela naša mogočna carica Katarina! Gregor Orlov trči tako močno s svojim bratom, da se je nejgova kupa zvila. Potem pa dvigne svojo kupo ter začne piti z dolgimi, žejnimi požirki, kakor da bi moral po gasiti ogenj, ki mu je gorel v prsih in mu povzročal strašne botečine. Alekseju je postalo vedno bolj tesno pri seru, ko je gledal svojega brata. — Povej mi naposled, kaj se je zgodilo, — vzklikne Aleksej. — Če nama preti nevarnost, ne izgubljava časa, temveč beživa! Od svojih vohunov sem zvedel čudne vesti, — ali že veš? Gregor Orlov ga pogleda. Aleksej nadaljuje: — Potemkina so nocojšno noč u-jeli! — Pravijo, da ga bodo odpre-mili v neki samostan v arhangelsko gubenjijo, kjer ga bodo prisilili, da bo postal redovnik. — Redovnik? — se zasmeje Gregor Orlov. — Redovnik? — To je sijajno! — Zakaj se nisem jaz spomnil da bi odšel v samostan? — Tam živijo tiho in mirno, tam premišlujejo lahko tem neumnem življenju, tam se človek lahko nemoteno bavi in ukvarja s svojimi lastnimi mislimi, tam ga nihče ne moti. Ta Potemkin ima nenavadno srečo. Carica ga kaznuje samo s tem, da ga vrže v samostan . . . ali vidiš, kako ima Katarina dobro in občutljivo srce?! Pijva na na zdravje naše dobre in mile carice Katarine ruske. ln zopet je Aleksej moral trčiti s svojim bratom. Čez pol minute pa Gregor Orlov zopet vzklikne: — Živel Aleksander Potemkin, redovnik! — Bog mu daj večni mir in pokoj ! — Naj mu dodeli vso srečo na tem svetu in v nebesih — ta Potemkin bo blažen! Gregor Orlov napolni svojo kupo. — tokrat je izbral neko drugo vrsto vina, ki je bilo še bolj močno. — To pa še ni vse, — nadaljuje Aleksej, — nocoj sta v Petro-pavlov-ski trdnjavi, — v vodni celici poginili dve zelo važni jetnici; bila je nevihta in Neva je narastla ter povzročila, da sta jetnici utonili. Ena izmed njih se imenuje Elizabeto Voroncov, ki je bila, kakor pripovedujejo, Potemkinova ljubica, druga pa . . . Brat, rotim te, iztrezni se — ali si pijan ali neumen? — Pijan — pijan — neumen — ne-u-men . . . Gregor Orlov je z monotonim glasom govoril te besede in začel metati steklenice ob zid, tako da so bila čež nekaj trenutkov tla pokrita s črepi-nami in z razlitim vinom. — Kdo je torej druga, — vpraša naenkrat Gregor Orlov — Aleksej, povej mi, kdo je druga jetnica? — Kdo je bila druga jetnica? —-vzklikne Aleksej. — To je bila tista mlada žena, katero si ti, moj dragi Gregor, tako spretno zvabil v Benetkah na krov svoje vojne ladje. Kajneda, ti si bil tisti, ki jo je vrgel v vodno celico Petro-pavlovske trdnjave,—brat, tista nevarna upornica je nocoj umrla, — utonila je v Nevi kakor bolna mačka, ki ji prive-žejo kamen za vrat in jo vržejo v vodo! ,— Lopov — lopov! — zatuli Gregor Orlov in plane ter navali na svojega brata, ki ga je prestrašeno gledal. Orlov zgrabi z obema rokama A-lekseja močno za vrat, začel ga je daviti, pri tem pa vpil: — Mar mi praviš, da sem kriv u-mora? — Ali trdiš, da sem jo ubil? Ne, ne, tega nisem storil . . . bil sem samo slepo orodje v rokah carice Katarine! — Nisem vedel, da bo morala umreti! — Nisem morilec — nisem reci mi, da nisem morilec, ali'pa ti bom s to-le steklenico razbil tvojo glavo! Po teh besedah zamahne s težko steklenico proti Alekseju Orlovu. Aleksej v začetku ni mogel razumeti položaja. Ni vedel, kaj je brata tako raztogotilo, — čudil se je njegovemu obnašanju, spregovoriti pa ni mogel niti besedice. Naposled se mu je posrečilo, da se je osvobodil močnih rok, — sunil je Gregorja v stran in stopil nekaj korakov nazaj. — Ali si znorel? — zavpije Alek- sej. — Poklical bom zdravnika! Mar sem trdil, da si morilec — kaj pa te sploh briga, če je ta grofica Kla-risa Pineberg umrla ali ne! Škoda je sicer, da je ni več, dejal si mi, da je bila lepa, — v Petrogra-du pa je klub temu še mnogo lepili žen. — Kaj me briga njena smrt? — zakriči knez Gregor Orlov potroto.— Oh, bolj me briga, kakor pa ti slutiš, dragi brat! Gregor prime Aleksejeve roke, jih toplo stisne in reče: — Oprosti mi, brat! Nisem ti hotel storiti ničesar žalega. — Da, res je, kar praviš, — jaz sem blazen, — toda meni zdravnik ne more pomagati, — noben zdravnik na svetu mi ne more pomagati! — Izgubljen sem, brat, — izgubljen! — Nisi izgubljen, bolan si, — odgovori Aleksej. — Saj Uidi ni čudno. — zadnji čas si se popolnoma vdal pijančavanju. Že dolgo ti pripovedujem, da bi ne pil toliko, ti pa me nočeš ubogati. Dragi Gregor, dovoli, da pokličem zdravnika, — zdravnik ti bo povedal, kaj ti je storiti, — ubogaj me. če hočeš ozdraveti. — Da bi ozdravel? — se nasmehne Gregor Orlov. — Ne, brat, ne boj se zame! Črni knez vstane in se zravna, stal ' je velik in močan sredi sobe. Da bi dokazal svojo moč, je udaril s pest jo po hrastovi mizi, plošča se prebije. — Ali vidiš, Aleksej, — vzklikne Gregor Orlov, ■— sedaj sem ti dokazal, da sem zdrav. Lahko bi živel, če bi hotel. — Mar nočeš živeti? — Nesrečnež! — odvrne Aleksej. — Oh, Gregor, zdi se mi, da se ti je nekaj strašnega pripetilo, — nekaj mi skrivaš, — na obrazu ti poznam, da se ti je zgodila nesreča. — Nasprotno, — odvrne knez Gregor Orlov in si prižge novo cigareto, — sedaj me v Petrogradu bolj zavi- dajo kakor kadarkoli poprej. Mar nisi ničesar slišal. Njeno veličanstvo carica Katarina je bila pri meni na obisku, — odšla je šele pred dobre pol ure, bila je z menoj v spalnici, kar se že mnogo let ni več zgodilo. Kako si srečen, — vzklikne A-leksej. — Tedaj ti lahko čestitam. Aleksander Potemkin se nahaja ▼ samostanu, carica pa je bila zopet t tvoji spalnici. — Gregor, sedaj boš zavzel zopet nekdanji položaj. — Da, vrnil se bom, — vzklikne Gregor Orlov. — Zato pijva — pijva, — vino je za srečne, midva pa sva srečna, kajneda? — Da. srečna sva, — je potrdil Alekwsej plaho, čeprav tega v svojem srcu ni čutil. — Kljub temu pa bi sc moglo zgoditi, — nadaljuje Gregor Orlov po kratkem molku, si podpre glavo t-rokama in zre zamišljeno v kupo pred seboj, — da bi nenadoma umrl-Radi tega bi te rad nekaj prosil; dragi Aleksej. — Najprej te prosim, da odid' čimprej iz Retrograda, ko bom umrl. Pobegni na katero svoje posestvo i" ostani tam skrit, dokler ne bo minila nevihta. —■ Kakšna nevihta? — vpraša Aleksej. — Nevitha, ki bo nastala po moj' smrti. Prepričan sem, da bo carica Katarina zaplenila po moji smrti vsa m®' ja posestva in premičnine, — prel" skala bo moje dokumente in bo pre ganjala obitelj Orlov. Toda ja/. sem te papirje uniči'' brat Aleksej, zato se boš pozneje lahko zopet vrnil v Petrograd, — s11.' uio pameten moraš biti in se ne sme8 zanašati na druge ljudi. — Brat, ubogal bom tvoj svet, odvrne Aleksej. — Vse sem tako uredil, da ne niti en rubelj mojega premoženj® dobila Katarina v svoje pesti. (Nadaljevanje prihodnjič)