Domoljub V Cjufflfani, 14. junija 1939 ------- £elo 52 • Šicv. 24 Od samouprave ne odnehamo V nedeljo, II. junija je Županska zveza izročila voditelju slovenskega naroda listine o častnem občanstvu 322 slovenskih občin. Pri tej priliki je imel dr. Korošec govor, v katerem se je med drugim dotaknil tudi samouprav. Rekel je, da je naše življenje v Jugoslaviji neprestana borba za samouprave. Izrazil je upanje, da bomo končno vendarle prišli do samouprav, in sicer do takšnih samouprav, ki ne bodo Jugoslavije zrahljale, ampak jo krepile in utrdile. Slovenski narod se je boril za samouprave že od tedaj, ko se je zavede! svojih političnih pravic, to je od leta 1848. Tedaj, ko je bil postavljen slovenski politični program, so bile jasno podčrtane zahteve, da se slovenski narod upravlja sam, in od tedaj se je slovenski narod po svojih zastopnikih tako doma v Sloveniji, kakor tudi v dunajskem parlamentu, kjer se jc krojila usoda slovenskega naroda, vedno potegoval za samoupravo. Ko smo se Slovenci svobodno združili v težko pričakovani Jugoslaviji, so predstavniki slovenskega naroda zopet zahtevali samoupravo. Dobro so se takoj v početku Jugoslavije zavedali, da bosta le v samoupravno urejeni Jugoslaviji vladala mir in zadovoljstvo. Samo tako urejena država bo na znotraj zadovoljna in srečna, na zunaj pa močna. Toda zaradi strahu za svoje stolčke in svoj vpliv, so slovenski liberalci in 1'ucljevi kmetijci pomagali zglasovati centralistično vidovdansko ustavo. In ravno s to strogo centralistično ustavo so povzročili veliko nezadovoljstvo, zakaj Hrvatje in Slovenci so bili z njo izročeni izkoriščanju beigrajske čnršije. Centralistično usmerjeni politiki, med katerimi so zlasti slovenski liberalci vseh barv igrali zelo žalostno vlogo, so hoteli z lepa in z grda zatreti vsako samoupravno gibanje, toda ni se jim posrečilo. Razplamtel je boj in pojavilo se je hrvaško in nato tudi slovensko vprašanje. Boj za samouprave ni ponehal do danes. In cilj, ki ga moramo doseči, so nam še vedno samouprave, katere bomo dobili ob rešitvi hrvatskega vprašanja. Že davno bi bila Jugoslavija lepo urejena in zadovoljna država, če nc bi nas tlačil k tlom nesrečni centralizem. Vsi vemo, zakaj zahtevamo Slovenci samoupravo. Mi hočemo s samoupravo doseči to, da bomo tiste stvari, katere lahko sami upravljamo, tudi resnično sami upravljali. Le Slovenci sami najbolje vemo, kje nas žuii čevelj in le sami si bomo znali najbolj urediti naša gospodarska in kulturna stremljenja. Dandanes ima vsaka resnično napredna država neprimerno večji delokrog, kakor so ga imele države v prejšnjih stoletjih. Včasih ie vrhovna državna uprava skrbela za zunanjo varnost in nedotakljivost in zato ji je bila mar v prvi vrsti močna armada, s katero je branila meje. Za vse drugo se je pa država bore malo brigala. Ni se brigala ne za gospodarstvo, ne za šolstvo, ne za zdravstvo, ne za socialna vprašanja. Bilo je vse bolj priprosto in enostavno. Danes pa se mora vsaka kulturna država in med take spada tudi naša, ozirati na nešteta vprašanja, Brigati se mora za izobrazbo in splošen napredek svojih državljanov, brigati se mora za zdravstvo, za kulturni napredek, za kmetijstvo in ne nazadnje za„ delavsko vprašanje. Na ta način se je delo, ki ga mora vršiti država, silno nakopičilo. In gorje državi, če mora vsa našteta in še druga vprašanja reševati iz enega samega središča. Državno središče, ki je v Jugoslaviji Belgrad, ne pozna ločno razmer v posameznih krajih in zato je skoraj izključeno, da bi dobro in pravilno reševal neštete težkoče, v katerih se nahajajo posamezne pokrajine. Pa vzemimo, da bi jih središče države dobro poznalo, kako pa naj centralistično urejena država hitro rešuje na tisoče manj važnih vprašanj in zadev, ki bi jih prav gotovo bolje in veliko hitreje rešil vsak podeželski župan. Ali ni potrata časa, če mora nastaviti celo nižje državne uslužbence minister? Nikakor se ni čuditi, da potem delo, ki potrebuje hitre in točne rešitve, zastaja in da nezadovoljstvo raste. Ljudstvo ima v samoupravno urejeni dr-« žavi neprimerno večji vpogled in nadzorstvo, kako se uporablja denar, ki ga je država izvlekla" iz žepov davkoplačevalcev v obliki raznih ^davščin, kako se davki uporabljajo ia marsikatero zabavljanje izgine. Toda centralistično urejena država bi bila morda na mestu tam, kjer je država narodno enotna. V Jugoslaviji imamo pa Srbe, Hrvate in Slovence. Čeprav smo se prostovoljno združili pod eno državno streho in pod enira vladarjem, vendar imamo vsak svoje potrebe ia svoje posebne zahteve, lastne samo enemu narodu. In vsem tem zahtevam in potrebam ni mogoče zadostiti v centralistično urejeni državi. Vsak narod bo sam najbolj vedel, kje gal žuii čevelj in le sam si bo najlažje pomagal. Marsikateri zakon ali naredba, ki je za Srbe n. pr. prvovrstna, je za nas Slovence ali Hrvate lahko popolnoma neprimerna, če ne narav-« nost škodljiva jn nasprotna narodnemu teženju« Tisti, ki so proti samoupravni ureditvi države, neprestano govoričijo, da bo s tem moč države oslabljena. Kako strašna zmota! Vprašamo: Kdaj je družina bolj trdna, ali tedaj, če so vsi njeni člani zadovoljni, ali kadar zabavljajo eden na drugega? Odgovor je jasen. Slo-« venci, ki iskreno in brez pridržka ljubimo Jugoslavijo, želimo, da bi bila močna ter vživala v družini narodov ugled in spoštovanje. Zato smo neizprosni zagovorniki samouprav. Naj bi se nedeljska nada voditelja slovenskega na-« roda čimprej uresničila! « V 6 • najvšsfi program Dne 11. junija je bila v veliki dvorani ljubljanskega Uniona pomenljiva slavnost. Slovenski župani so izročili voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu listine o častnem občanstvu ogromne večine slovenskih občin. Od 407 občin jih samo 85 ni smatralo za važno in hvaležnosti potrebno, da se poklonijo sinu slovenskega naroda, med zaslužnimi najzaslužnejšemu. Pevski zbor »Ljubljane« je pri tozadevni slovesnosti zapel več primernih slovenskih pesmi, igrala pa je godba »Sloge«. Navzoče so bile razne važne osebnosti, med drugim minister dr. Krek, ban dr. Natlačen itd. Najprej je proslavljal v izbranih besedah dr. Korošca predsednik Županske zveze Novak, nakar je imel naš voditelj dr. Korošec nagovor, v katerem jc povedal tudi sledeče: Gospodje župani I Za izkazano čast izrekam vam, vašim občinskim odborom in vašim občanom najiskrenejšo zahvalo. Življenje, polno neprestanih političnih borb, me jc vzgojilo tako — ne zamerite mi, da govorim odkritosrčno —, da mi je kakršno- koli izkazovanje časti le malokdaj prijetno trt dobrodošlo. Ta »malokdaj« nastopa vsakokrat, ob volitvah, kadar vsako izkazovanje časti in vsaka hvala prinaša naši stranki vse večje in večje število glasov, Vendar moram izjaviti, da sem zelo ponosen na to, da me je 322 občin, torej velika večina slovenskih občin, imenovala za svojega častnega občana. To imenovanje mi namreč očitno dokazuje, da me večina Slovencev ini Slovenk ima vsaj malo, malo rada in da čuti,; kako tudi jaz slovenski narod zelo, zelo ljubim« Upravičen sem, da sc naslanjam na mišljenje in sodbo slovenskih županov in sc s tem ponašam. Odkar zaznamuje zgodovina v. svojih knjigah tudi Slovence, jc vedno bilo mišljenje županov, naj jim jc bilo poverjeno kakršnokoli področje, odločujoče za slovenski narod. Valpeti so .nas v dobi graščakov mučili in tepli, a župani so bili kri naše krvi, živeli so življenje-našega kmečkega ljudstva ter delili ž njim vso njegovo usodo, dobro in hudo. In tudi danes jc ugled županov med slovenskim narodom zelo velik. Narod si jih volj v svobodnih volitvah. Vodstvo dobrega deia 'i 1» Kongres Kristusa Kralja ii 21 ii 30. 1006 - m Ne 300, kakor je bilo pomotoma poročano, marveč 3000 ljudi bo ob priliki kongresa sodelovalo v veliki »Igri o kraljestvu božjem«. Pravzaprav bo sodeloval ves narod. Ne samo igralci, ampak tudi gledalci. Ta uprizoritev bo prvi poskus ©bdestvene igre v tako velikem obsegu. Preteklo nedeljo je na Stadionu bila prva skupna vaja za veličastno igro. Igra bo živ prikaz boja med Bogom, ki ga zastopa nadangel Mihael s svojimi 700 angeli, s 1200 ljudmi nove krščanske mladine, ki bo 3 piamenicami v rokah ob vzklikanju vseh tisočev vernih obkolila Antikri-stovo druhal: kapitalistične, maioverne, neodločne hujskače, uporne in jo s svojim mogočnim nastopom prisilila na kolena pred najvišjim Kraljem. Antikrista pa, ki zastopa vse moderne, poganske, brezverske in materialistične zmote, pa bo pregnala r. njegovega slolpa in nanj postavila simbolično svoja zastopnika, slovenskega fanta in dekle v narodni noši. Ta dva bosta govorila prisego zvestobe slovenskega naroda Kristusu Kralju, ki jo bo za njima ponavljal ves Stadion. Igra sama je že po svojem ustroju tako dra-BMtako učinkovita, da je že pri nedeljski vaji marsikdo nehote vzkliknil, kako veličastno, kako mogočno da lo bo! Vtis bodo povečale še srebrne fanfaro. Veselo sporočilo iz Gorice Nadškof Margotti je na povabilo našega gospoda knezoškofa, naj se udeleži kongresa, posla) pismo v slovenskem jeziku. Sporoča nam, da se bo z velikim veseljem udeležit zaključne kongresne slovesnosti 50. julija. Nadalje želi, vse dobro in blagoslov študijskim zborovanjem in kongresu sploh. K posvetovanjem in zborovanjem bo poslal preč. gospoda Jožefa Velcija. Tudi obljublja gospod nadškof, da bo svojim vernikom priporočal molitve za srečen uspeh tega kongresa, ki je, kakor sam pravi, današnjim časom tako primeren in potreben, m za katerega hoče tuai sam veliko in goreče moliti. G(as od So(ie . . , Zagrebški nadškof dr. Alojzij Siepinac je v posebnem pismu najavi! svoj prihod na kongres. Z veseljem sprejema povabilo in bo poskrbel, da se bo tudi iz Hrvatske organizirala močna skupina, ki bo zastopala ta najmočnejši katoliški narod v Jugoslaviji. Vso organizacijo je prepustil vodstvu Katoliške akcije, in je s tem pač zadosti jasno pokazal, kako močno se zaveda važnosti letoš- Dolžnost vsakega katoličana je, da zastopa vsak dan, ob vsaki uri in Entod idejo kongresa Kristusa ralja! Številni darov! naj omogočilo izvedbo tega kosigresa! javnem življenju je položeno v njihove roke. Župani so tolmači narodovega mišljenja in narodovih želja. Župani so varuhi in zagovorniki narodnih pravic. Župani so po občinah izvoljeni, od naroda postavljeni narodni očetje in voditelji. Biti župan je veliko breme, biti župan pa je tudi visoka časti Župani pa so dandanes pri nas v državi tudi, ako jih gledamo a samoupravnega vidika, voditelji najširše izgrajenih, najsvobodneje delujočih samoupravnih teles. Živimo v dobi borbe za samouprave, za široke samouprave. Na-le življenje v Jugoslaviji je prav za prav ne-2* Pri nedeljski vaji je bilo navzočih okrog 200, večinoma mladih ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili razlaganju celotne igre. Igro je razlagal in že tudi preskušal posamezne zbore vrhovni režiser g. Ivo Peršuh. Njemu ob strani je dodeljen kot režiser zborov g. Davorin Petan-čič, ki se pridno vozi okrog po Sloveniji in vabi zbore, za pomoč v Ljubljani pa ima g. Peršuh še režiserja g. Ludvika Stancarja in g. Vladlta Kosa. Podeželje, posebno ljubljanska okolica, kaže za igro zelo veliko zanimanje in je pripravljena 11» sleherne žrtve, da bo uprizoritev tega miste-rija nad vse uspela in zapustila neizbrisen vtis v srcih vseh, ki se je bodo udeležili. Tako so v nedeljo prihiteli na Stadion zastopniki z Iga, To-mišlja, Preske, St. Vida, šmartnega pod Šmarno goro, Rudnika, Črnuč itd.l Ne smemo seveda prezreti ljubljanske mladine. Vsi ti so obljubili, da bodo vsak po svojih močeh spravili skupaj mogočno in številno skupino, v enotnih in slikovitih krojih, če bo le mogoče s prapori. Veseli nas, da jc ravno mladina pokaaala s svojo udeležbo na prvi vaji, da bo 'Igra o kraljestvu božjem« zadeva vsega naroda. Obenem vabimo še druge, da pridejo k naslednji vaji, ki bo v nedeljo 25. junija ob pol 4 popoldne na Stadionu. njega kongresa. Saj je hrvatska KA danes naj-odličneiša organizacija no Hrvatskem, ki brezhibno deluje in žanje vedno večje uspehe. —■ Prepričani smo, da bo udeležba iz Hrvatske zelo velika. Tako bomo Slovenci in Hrvuti skupno v družbi velikih narodov manifestirali za svojega Kristusa Kraljal Narod bo igrat Tako lahko rečemo o »Igri o kraljestvu božjem«, katere izvedba je določena v okviru slovesnosti kongresa Kristusa Kralja za soboto, 29. julija ob 6 zvečer. Režija (vrhovni režiser je g. Ivo Peršuh) si je zamislila nastop tri-tisočglave množice, ki bo tvorila zbore angelov, vernih, neodločenih, bojevitih, upornih, bogatih... Pisatelj igre N. Kuret pa si je zamislil sodelovanje tudi vse ogromne množice gledalcev. Zato bo imel vsak gledalec tekstno knjižico v rokah. Vse različne zbore je že organiziral g. Davorin Petančič, ki je prevzel režijo zborov. Besedilo igre je ravnokar izšlo in se sedaj razpošilja po vsej Sloveniji. Ta teden se začno prve vaje zborov, ki jih bodo sestavljali igralci iz vseh fara obeh slovenskih škofij. Igralci so prevzeli nase velike žrtve, ker se jim ne bodo povrnili niti stroški za pot in prehrano in ne bodo dobili nikake nagrade za svoj trud. Priredba tako monumentalne igre kakršne doslej v Srednji Evropi še ni bilo, zahteva ogromno stroškov. Prosimo zato vso našo katoliško javnost, da tudi z o/.irom na to veličastno igro obilo daruje za kongres I prestana borba za samouprave. A te samouprave naj bodo po naši zamisli take, da ne bodo Jugoslavije zrahljale, ampak jo okrepile in utrdile! Mislim in upam, da smo vsak dan bližje tem našim načelom, katerih nositelji in predstavniki so ravno župani naših kmečkih občin. Dobro upravljane občine, složna in zavedna slovenska domovina in močna ter nepremagljiva Jugoslavija, to je cilj in smisel vsega našega delovanja, to je končno naš najvišji i« glavni program, ' Zahteve slovenskih županov Na rednem letnem občnem zboru Županske zveze, dne 11. junija, so sprejeli tudi sledeče zahteve! 1.razbremenitev občin v poslih prenešene-ga delokroga in izdatkih za te posle, zlasti vzdrževalnih stroškov za okrajna načeistva katastrske uprave in meroizkusne urade, ki naj jih v celoti prevzame država; 2. poenostavitev poslovalnih predpisov za občine; 3. razširitev finančne oblasti občine na druge vire iz neposrednih in posrednih davkov, da se občini omogoči bolj smotrna porazdelitev bremen na prebivalstvo; 4. ukinitev vseh poslov ln izdatkov občine za železniški in poštni promet; 5. sprememba knjiženja vplačanih davkov v smeri, da se bodo davki, kakor prihajajo, procentualno razdeljevali na državo in samouprave, ne pa da se iz njih najprej zadovolji država, iz preostanka pa šele samouprave, kakor se to še vedno vrši; 6. sprememba sedanjih zakonov in uredb glede prispevanja k stroškom za osnovno šolstvo in osnovno strokovno šolstvo v smeri, da hkmdna sJ-aJZica C uplivn na vos organizem. Dob rosradsivoui odvajati, Iu zartesljivo deluj« In ima prijeten okus, je prevzame sorazmerni del financiranja država, ki si je bila prisvoji! pravico odrejati šolsko obveznost, vzgojo ir .obrazbo; 7. takojšnja otvoriiev kredita za opremo kirurgičnega paviljona državne splošne bolnišnice v Ljubljani in sploh izboljšanje nevzdržnih razmer v tej bolnišnici; da se bolnišnica v Mariboru končno dogradi; 8. večje upoštevanje dravske banovine pri državnih podporah za pasivne kraje, pri subvencioniranju javnih del na cestah, mostovih, propustih in pri hidrotehničnih delih, povečanje prispevka države na 1 km državnih cest v dravski banovini, upoštevajoč veliko obtežbo, pomen in promet teh cest, večje upoštevanje dravske banovine glede njenega deleža pri vseh materialnih izdatkih ministrstva za zgradbe, revizija porazdelitve državnih in banovinskih cest in povišanje državnih kreditov za javna dela v dravski banovini vobče; 9. sprememba zakona o lovu v smeri večje zaščite kmetijstva ter pooblastitev bana dravske banovine, da sme za to banovino določbe lovskega zakona sam spremeniti; 10. dovolitev polovične voznine po železnicah na ozemlju banovine županom kot izvrševalcem državnih poslov; 11. rešitev vprašanja sodobne tibožne oskrbe v smeri zgraditev velikih ubožnic ob sodelovanju države, banovine in občin ter popolne odprave sedanjega nesocialnega načina oskrbe od hiše do hiše; 12. občinski proračuni naj ®e rešujejo do« ma in ne pošiljajo v Belgrad. kaj je novega domače novice d Nov jugoslovanski škof. Za pomočnika škofa vrhbosanske nadškof i je je Sveta stolica imenovala dosedanjega župnika iz Bosanskega Broda dr. Smiljana Cekada. Novi škof se je rodii 30. novembra 1902 v Donjem Vakufu. Gimnazijo je končal v Travniku, bogoslovje pa v nadškofijskem semenišču v Sarajevu. Po posvetitvi v mašnika je Cekada odšel v Rim iu Študiral na Oregorijanski akademiji. Tu je dosegel tudi doktorsko čast. V Sarajevu in po drugih krajih v Bosni je zavzemal važne položaje in je bi! tudi dalj časa urednik »Ka-toličkega tednika«. Zadnje čase je bil župnik v največji katoliški župniji v Bosni, v Bosanskem Brodu. d f larii komisije za prenos verskega zaklada. Pravosodni minister je imenoval za člane komisije za prenos verskega zaklada v last katoliške Cerkve sodnega inšpektorja dr. Ivana Bizjaka in dr. Mira Belčiča. Tajnik omenjene komisije bo načelnik katoliškega verskega oddelka v pravosodnem ministrstvu dr. Cirič. d Gradbeni minister dr. Krek je 4. in 5 junija obiskal krški okraj, da si sam ogleda ogromno škodo v občinah, prizadetih po poplavi. V isti namen je prišel g. minister \ Kostanjevico, kjer se je udeležil Iudi procesije sv. Rešnjega Telesa. — V krški okraj je minister dr. Krek s sei>oj pripeljal načelnika za ureditev rek inž. Gagiča iz Belgrada in inž Juvana, Štrancerja in Fugino. Omenjeni gospodje imajo nalogo, da si ogledajo poplavljene kraje in da takoj izdelajo načrt za ureditev reke Krke in njenih pritokov, ki so v zvezi s hudourniki. V ta namen je g. minister dr Krek podpisal 100.000 dinarjev. d 80 let je živel kot ženska, V Derventi jo umrla 80 letna »starka« Persa Cerič. Njena smrt je v Derventi izzvala pravo senzacijo. Ženske, ki so pripravljale vse potrebno za pogreb, so opazile, da pokojna »Persa« ni bila ženska, ampak moški. Persa Cerič je služila celih 20 let kot »kuharica« pri derventski orožniški postaji. Bila je v kuharskih umetnostih izborno podkovana. Nihče nikdar ni podvomil, da Persa ne bi bila ženska. Zdaj pa je prišla resnica na dan. Cerič je 80 let živel preoblečen v žensko. d 150.000 din je odobril ban dr. Naižač<-n za nadaljevanje del na novi cesti Drašiči-Re« pica. d 151.548 gasilcev je po Ktdrijih poditkilS v Jugoslaviji. d Zgodba » pametnem oslu. Mlekar Junua Arif iz vasi Dubove pri Peči ima osla, ki ria-tančno ve za hišo vsakega gospodarja, kateremu Arif dovaža mleko. Vsako jutro Arif prfc pelje svojega osla v mesto, potem pa ga pusti,; osel pa gre sam lepo od hiše do hiše. Kakoč na povelje se ustavi pred hišo, v kateri stanuje Arifov klijent; gospodar stopi iz hiše^ odpre čep na posodi ter si natoči toliko mleka^ kolikor ga mora dobiti vsako jutro po pogodbi. Čim pa pipo spet zapre, osel potegne in ko* Le zidar zna sezidati hišo 'kakor more perilo čisto oprali le dobro mikfi Terpeniinovo milo Zlaforog da gosto beid-rpeno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo/ le malo Iruda - in perilo je snežno beloj prijetno poduhleva in ostone dolgo Srdno* TERPFNTIMOVO MILO d 2987 odvetnikov je bilo v začetku tega leta v vsej Jugoslaviji. d Nad 800 kg mesa je zaplenila v nekaj dneh kranjska policija, ker je bilo vtihotap-Ijeno v mesto. Nekemu mesarju je policija v kratkem času zaplenila že tretjo večjo množino mesa, ker trdijo, da vtihotaplja živino v mesto. d Skoraj 4000 brezposelnih je prenočilo v 6 mesecih v Delavskem domu v Celju. Slovenec - časten naslov Pod pravkar navedenim naslovom čita-mo v »Koroškem Slovencu« tudi sledeče: Kdor ceni narodno družino, bo cenil tudi državno družino. Dober Slovenec svoje države ue bo i7dajal. Slovenska narodna zavest te učlenjuje v dva mili jonski slovenski narod, po katerem si član velikega in mladega evropskega plemena Slovanov. Daje ti pravo na dvatisočletno slovensko zgodovino, po kateri si v krvnem in duševnem sorodstvu z davnimi slovenskimi vojvodi, kmeti - svobodnjaki, branilci do. :e zemlje pred krvoločnim Turkom in žitniki kmečkega dostojanstva v časih gospodarskega nasilja, Učle-1'juje te v duševno občestvo z velikani slovenskega duha. Slovenska knjiga je tvoja knjiga, slovenska umetnina tvoja umetnina. Slovenska beseda je posoda tvoje molitve in sredniea tvoje kulturne in nravne rasti. Krvna lr» duševna sorodnost te veže z mladimi slovanskimi narodi, katerih število bo v desetletjih doseglo polovico evropskega števila. Ze «anes dobiva beseda »Slovan« nek doslej še ®»P'»nan, blagoglasen prizvok, ki ga raz-Mene dogledna bodočnost v vsej njegovi silni vsebini. Vse to in še več je tvoj duševni '■aklad, ki ti ga posreduje slovenska narodna ^vednost, Slovencu spoštovanje drugih narodov nikakor ni težko, le prerada se ta neoporečona slovenska vrlina prelevi celo v slabost, da slovenski človek ob spoštovanju soseda pozabi lastno dostojanstvo. A samo posamezniki v narodu morejo grešiti, narodni voditelji se morejo motiti in narodni razvoj morda zavirati, narodne rasti pa ne more ustaviti nihče na svetu. Se kot božji otrok ne moreš zatajiti svojega slovenstva. Korenine narodnosti so v najglobljih globinah duše, narodna zavednost pa izraz božje in naravne zapovedi ljubezni. Ali je mar slučaj, da so narodni izdajalci vobče najredkejši v duhovniških vrstah, čeprav jim je njihov poklic v nadnarodnem? Slovenska narodnost je torej vredna žrtev, če treba, velikih žrtev. Ce tako zahteva čas ter njegove prilike, moramo biti junaka slovenske narodne družine, odločni, pripravljeni za vsako trpljenje in za vsako žrtev na oltarju narodne zvestobe. Kjerkoli stojiš na naši zemlji kot Slovenec, pobornik si de-javne državljanske zvestobe, član si mladega, zdravega naroda in plemena, junak si člove-čanske kulture. Tvoje ime ti bodi časten naslovi raca do prihodnje hišo. Ko pa obide vseh dvanajst hiš (tolikim gospodarjem namreč Ari! prodaja mleko), pa se poda na »dogovorjena uiesto«, kjer ga že čaka Arif. d Pot do blagostanja sreče in neodvis--nosti Vam pokaže Hranilna posojilnica »Mo| dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno. d Brez težav deluje Darmol. K temu pri* jetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja krogljic in ne grenkih soli. Dar-mol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreskušenimi preparati, temveč uredit® svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah, Reg. 25.801-37. d Z dvornim vlakom sta se 10. junija vrnila iz Nemčije, v Belgrad knez namestnik Pavle in kneginja Oiga. Na topčiderski postaji so jima priredili slovesen sprejem, katerega so se udeležili zastopniki vseh najvišjih ustanov v državi. Berlinsko čsopisje po odhodu kneza namestnika Pavla in kneginje Olge spet poroča o velikih slovesnostih, ki so jih jima priredili v Nemčiji. Omenja tudi darila, ki sta: jih dala drug drugemu knez Pavle in nemški kancler Hitler. Hitler je poklonil knezu ua* mestniku star dubrovniški top, knez Pavle pa je Hitlerju podaril staro sliko nemškega slikarskega mojstra Konrada Kreutznacha its Frankfurta ob Maini. To delo je iz ' . 1525. in predstavlja poprsje zastopnika . govska hiše Fugger iz Florence, oblečenega v star« nemško nošo, d Pri saprtju aH pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne! »Franz-JoseJ« vode. d Ali ni zaslužil, tla mu kdo iiavije usesa-fl Pojedel je 3000 din v bankovcih po 500 din svinjski trgovec Nedeijkovič iz Sašincev pri Sremski Mitrovici. Nedeijkovič je pred krat-. . B? V spomin tajniku g. Mateju Tomaž mu, Gotpfjd Mile;! Glej. t sitno in ipotcm Ti ^šem — I v«j učenec, dmes iets. last — Bjttiedaje vrsti?*. Ko svs prišia ob tek; priliki (ko;*;. «i me i veseljem p-redstavti nekemu go-■poda ia dejai: »Glejte. Lato MtJi! »čeoee «1111 « T« oe bo v krti prometu katerega a Ti rapntB. Koliko trada in to..-» te it stakx ko si delal Ijaiisfru ttml če* Kr so '.b dote vtot n po- stavit. Vodovod is drr.se pridobw»e bodo pomias rodorasj pričale o podjetnem »-idea duhovniku, ki je v« to naredil. Ia Tvojih iepih Svirnifc pridig se bomo več siiiali... Boe Te je obdaroval j govorsilk: ra darorft. Ti ps ei ve-iao v svo;:ts lepih sovorib proslavljal. je rer- Ujanekia itadeatom. zgubili so velikega dobrotnika. iti ga bodo že takoj ob prvih počHaicai pogrešali... Ža! bo novosialoiku, io Te ne bo, da bi icb govoril DovortašDO pridigo... Za Teboj, gospod Matej, žalujejo povsod, kjer si ime! kot tajnik JRZ nedeljske rtod* .n kjer to Te l;u4je tako rad: pos!nšali. Ob ta^ib prilikah at Tedao opravil bv. maio 5 pridigo in le v spo-vednici si poniagaL Bii si res duhovnik no Srni Jezosovem in v ptaiiSo Te je nebeSki Oče poklica! k prav na prri petek » meseca. — Koliko tolažbe si delti bolnim, ko si jim prinesel veČE.e?a Totžinisa. 7o'sil' si revne, ko ei jim .-szKato-liikem domu«, bodisi pri igrah aH sestankih ia fcim napravil Imenitno kupčijo, pa jo je hotel proslaviti, zato se je odpravil krokat. Krokal je in krokal in ko se ga je pičaja že prijela, je postal »veličasten«: najprej je godcem plačal nekaj ti.-oč dinarjev, potem pa je kar na lepem iz dobro rejene listnice izvlekel bankovec za 500 din ter ga začel žvečiti. Ko ga je pojedel, je iz listnice izvlekel še drugega in nato še štiri. Ko je tako sežvečšl šest bankovcev po 500 din, si je zavihal brke in odšel iz kavarne. V teh težkih časih, ko revež gleda ua vsak dinar, kako bi ga boljše obrnil, bi jih take vrsJe krokar zasluzil nekaj prav gorkih p Uradna poročil« o obisku kseza-namcst-»ika se glasi: »Obisk kneza namestnika Pavla in njegovega spremstva v Berlinu je dal priliko za izčrpno politično izmenjavo misli med Jugoslovanskimi gosti in nemškimi odločilnimi osebnostmi. Razgovori, ki so potekali v odkrito prisrčnem in prijateljskem duhu, so se nanašali na vsa vprašanja, ki se tičejo obeh držav. Obe strani gledata v prijateljstvu, polnem zaupanja ter v tesnem sodelovanju, ki veže Jugoslavijo z Nemčijo in Italijo, bistven finitelj pomiritve v Evropi, kakor tudi politike, katere cilj je dejansko vzajemno delo. Obe vladi sta trdno odločeni, da na tej jasni in čvrsti podlagi še nadalje poglabljata svoje medsebojne od nosa je na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. V popolnem soglasju z italijansko viado sta prepričani, da s to jasno politiko služita narodu in pomagata k zmanjšanju politične napetosti v Evropi in k zagotovitvi mirnega razvoja, ki jamči za življenjske pravice narodov.« p Glasil« dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« razpravlja o razdiralnem delo Stojadinoviče-vth prijateljev ter pravi, da je znano spomenico podpisalo samo 40 poslancev, senatorjev JB drugih ljudi, ki pa so večinoma iz savske banovine. Ost pravi, da Slojadinovič Is vedno predavaaj.h. — Ko si zaradi režima bi! pregnan od »M^a Orsifaoeer. si potem.. ko ei bit tajnik JEZ, k- r«da» raj zah*>! med oje, kjer co obujali epootise aa ti«e tet. ko so Te ob podruž-aiM M-rfcfi čakali bajoneti. Komaj si stopil če z eectvec! so Te obkolili bajoneti, menda jih je fciio tr^šisež ter Te vlekli v ječo. Proti Teb« io prsč-ii; i* prisegali, a s« je poiaeje izkazalo, da je Vk> i«e* » 'ii Ko sra govorila. s? mi kol tunkeki^-arju »traake dejal: >S® bi nad pri«*! k tebi v hribe, da se jsaio odpočila pa i;rani tu aa tajništvu totiko dejt, da ae taorem pustiti.« Ti ei delal red.K> ia drns?. a na*e »i pozabit. — Pre- ptedujCTB arbiv oreanraaci.e in najdem na enem 7vojf;ii dc-fHča s« spodaj pdpiMno: »Ma saš shod pridem jaz sam. če bom le fit iu «dra».< Kako fudtso so bili na nekem izletu ter saso prepeli vse pesmi, s na Tvojo željo zapeti ie Sisio: Tn ti slovenski fantje, bodo pokopati me, bodo me spremili.., Ia res. glej, pokopali w Te slovenski lantje in Te spremili k temni jamici, v katero so Te položili. Dekleta so pa zasula e cvetjem Tvoj proti. Dragi gospe«! Matej Tomazinl Vedno « gojil visoko spoštovanje do svojih cerkvenih predstojnikov iri zlasti do svojega škofa. Ui giej, kakor otrok prthiti v nevaruosti k 6vo,i materi, tako si se tudi Ti zatekel v zadnji uri k svojemu šStolu, kateremu si omahnil v naročje, izmučen, a vendar kot hraber vojak na trooti — Ti na fronti Kristusovi. Z Boaom, Gospod naj Ti da večni mir in pokoj! V molitvi se Te bomo vedno spominjati vsi, ziasti Tvoj hvaležni Adolf d. c. ne spoznava, da se je tako osramotil, da je popolnoma izključeno, da bi se mogel vrniti na vlado. d Pri motnjah r prebavi, prf napetosti, vzdihovanja, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Frana»Joseiove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množina Prava »Fraaz-Josefova« voda «e izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiičenje črev. O rt 8, br. KH7IT& p Bivši ministrski predsednik Ar. Stoja-dinoTič je začel ponovno rovariti proti sedanji vladi, kateri očita, da je pri pogajanjih za sporazum s Hrvati postopala napačno. Pristaši dr. Stojadinoviča napovedujejo, da bodo zaradi lega vložili v skupščini vprašanje, za katero da tse je izjavilo že okoli 100 poslancev jn 40 senatorjev. To pa ni resnično, ker je pod™,, salo dotično vprašanje le 40 poslancev in ^ na ter je v. Predsedniitvo poslanfikega klubt JRZ pa je že poslalo na vse poslance opozorilo, da bo vsak poslanec izključen iz klubt kdor bi kršil njegovo disciplino. Značilno j« da so začeli pristaši dr. Stojadinoviča delo proti sporazumu baj v času, ko je knez-na-mestnik Pavle bil v Berlinu, — Rovarjem proti sporazumu, ki je za obstoj Jugoslavije življenjskega pomena, bo treba pač nekoliko ostreje stopiti na prste. p Zaairair črnogorski glas. Časopis »Zeta«, ki izhaja v Podgoriei, piše: »Zgodovinske posebnosti Orne gore ne more nihče tajiti, kakor nihče ne more tajiti zgodovinske posebnosti Srbije, Hrvatske in Slovenije. ljudstvo v črni gori nima samo svoje zgodovinske važnosti, ampak vse posebnosti lastnega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja t d Častni doktor vseučilišča v italijanski Florenči je postal slovenski učenjak profesor Milan Rešeiar. Ta gospod je raziskava! jezikovne hrvatske in srbske otoke v notranjosti Italije in italijanske vire o srbsko-hrvatskem preporodu. Med Rešetarjevimi 400 deli, jih je več posvečenih Dubrovniku. p Do sporazuma mora priti. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je te dni v Karlovca izjavil: ».Malo smo zastaii, 6a proučimo gotove okolnosti, toda v korist vseh nas Srbov. Hrvatov in Slovencev je, da do sporazuma mora priti. Ničesar ni prekinjeno. Glavno je da obstoja dobra volja na eni in na drugi strani. Dr. Maček in jaz se nisva poslovila, temveč so le pogajanja malo zastala v korist splošne stvari. Sporazum mora biti tako delo, da bo trajno in da bo zadovoljilo upravičene koristi Hrvatov m Srbov. Za takšno delo pa je potrebno resno in premišljeno delo in to 90 glavni razlogi, da sva dr. Maček in jaz malo zastala ter proučujeva nadalje vse ono, kar je pogoj za rešitev tako velikega in narodnega vprašanja. d Predsednik vlade dr. Cvetkovič je 4. maja že v drugo a svojim spremstvom obiska! ljubljanski velesejem, da si natančneje ogleda izdelke posameznih tvrdk. Na pohištveni razstavi je naročil pri tvrdk i »BOR« krasno oprave v slovenskem slogu za kmečko sobo, V predsednikovem spremstvu je bil tudi ban Ob 200 letnici bega belgeajskih frančiškanov v Zemun Prav velike in veličastne jubilejne slovesnosti so imeli te dni frančiškani v Zernu-nu. Te svečanosti so bile prirejene v spomin na 650 letnico, odkar je bil ustanovljen frančiškanski samostan v Zemunu, na 200 letnieo, odkar so morali belgrajski frančiškani bežati v Zemun in na stoletnico stolpa, ki ga je bila zemunskim frančiškanom podarila srbska dinastija. Pokroviteljstvo nad svečanostmi je prevzem djakovski škof g. dr. Akšamo-vič. Prispelo je tudi mnogo gostov iz vse države. Ono soboto zvečer je bila v Zemunu prirejena veličastna baklada na čast jubilan-tom-frančiškanom, v nedeljo ob 8 zjutraj pa je krenil iz cerkve Kristusa Kralja v Krun-skf ulici veličasten sprevod proti Zemunu. Tega sprevoda se je udeležilo tudi izredno mnogo društev s svojimi zastavami. Na čelu sprevoda je bil križ, za njim pa je šla naprej dolga vrsta otrok. Nato je šlo žensko društvo »Katarina Zrinjska« iz Zagreba. »Obrtniško in pomočniško društvo« iz Zagreba, kulturno društvo »Jelačič« iz Zagreba, društvo »Zrinj-ski« s člani v starih narodnih nošah iz Zagreba, mnogo organizacij Kato!. akcije in drugih ustanov iz Osijeka ter iz drugih mest Za godbo je korakala častna četa podoficir-ske šole »Kralj Aleksander I.<, w» njo pa duhovščina s križem. Poleg frančiškanskega j provinciala bo šli duhovniki v belih koretljih, | odposlanec belgrajskega Škofa g. Peter Vla-šič, starešina zagrebških frančiškanov g. Avgust Slibar in drugi. Od oficielnih udeležencev v tem sprevodu sta bila tapažena odposlanca ministra vojske ter upravnik mesta Belgrad g. Isa Protič. Popoldne je bil v frančiškanski cerkvi slovesni blagoslov, ki je zaključil jubilejne svečanosti. presveio Srce Jezusovo Ko je veliki katoliški voditelj irskega naroda Daniel o'Conell umiral, so bile njegove ■zadnje besede, njegova oporoka: Moje telo zemlji, mojo dušo Bogu, moje srce Rimu! Ko je Kristus umiral, je tudi izročil svojo mater Janezu, svojo dušo nebeškemu Očetu, svoje srce pa je pustil prebosti s sulico, da bi s svojo srčno rano vidno pokazal nevidno rano svoje neizmerne ljubezni do človeškega rodu. Če govorimo o ljubečem materinem srcu, hočemo s tem zapopasti vso ljubezen in skrb, ki jo moti goji do svojih otrok, če govorimo 0 tistem, zagrenjenem človeškem srcu, hočemo s tem izraziti vse boje in notranje viharje, ki jih človek mora na zemlji prestati. Če govorimo tedaj o srcu Boga-človeka, je s tem tudi zapopadena vsa ljubezen božjega Sina do nas. Nekje v Nemčiji je v cerkvi shranjena zlata žara, ki hrani srce umrlega škofa ondotne škofije. To naj bi pomenilo, da ljubezen dobrega pastirja ostane pri svoji čredi. To je samo zunanji znak ljubezni škofove do svojih vernikov. Srce je mrtvo! Kristus pa nam je na zemlji pustil svoje živo Srce, ki neprestano noč in dan bije v ljubezni do nas v tisoč iti tisoč labernakljih po vsem; katoliškem svetu. Če hočeš slišati, kako bije Srce božjega Sina v ljubezni do Tebe, tedaj pohiti pred ta-bernakelj, tedaj poklekni k obhajilni .nizi. Ljubezen za ljubezen! mmmssmmammmmmmmmmfflMfflMma dr. Natlačen, ki je kupil atenski križ, umetnino ročnega kovaškega dela. Predsednik vlade je naklonil ljubljanskemu velesejmu 1,000.000 din kot prvi prispevek vlade k stroškom za novo sejmišče. Sedanje lesene razstavne zgradbe so doslužile in se letos začno zidati nove. Slovenska prestolnica bo s tem zelo pridobila. Predsednik je odobril podporo po 10.000 din tudi Splošnemu ženskemu društvu in zvezi gospodinj, ki so priredile na velesejmu razstavo »Pregled slovanskih ročnih dek. d Novo kranjsko pokopališče je blagoslovil v nedeljo 4. jun. v škofovem imenu generalni vikar stolni prošt Ignacij Nadrah. Da so dobili v Kranju tako lepo pokopališče, kakršnega ni v Sloveniji, je zasluga vseh kranjskih faranov, ki so radi sprejeli žrtve za napravo tega pokopališča. Največ žrtev v to novo pokopališče pa je vložil kranjski dekan č. gosp Matija Škrbec. Novo pokopališče je zgrajeno po načrtih prof. Ivana Vurnika iz Ljubljane d Važna odločba državnega sveta. Državni sv'et je storil sklep, s katerim priznava občini pravico, da se more pritožiti proti odlokom, ki razveljavljajo njen preračun. Neka banska uprava je namreč zavrnila pritožbo občine Proti njenemu odloku, v katerem se preračun ne odobrava. Občina se je pritožila na finančno ministrstvo, potem pa na državni svet. d 20.00(1 din za poplavljence v Strugah je kot prvo pomoč nakazal ban dr. Natlačen, d 17 letnico, odkar so Italijani zapustili 1 '"e"ik, 30 v tem mestu slovesno obhajali 12. junija. d Poslanski posveti za potrebe Slovenije, "ie 6. junija je bil v Cerknici redni mesečni sestanek slovenskih poslancev, katerega so se udeležili poleg senatorja Stnodeja in podpredsednika Mihelčiča, poslanci: Gabrovšek, Stare, ar. Smajd, Bitenc, Veble, Rigler, Smersu, Teuersehuh, dr. Ogrizek, Koban, Štrcin, dr Lavrič, dr. Golia, Masič. Dolenc, dr. Klar. dn Koče, Gajšek, Tratnik, Bajlec in Kranjc. Po prihodu v Cerknico so poslanci imeli sejo, na kateri so se posvetovali o tekočih zadevah Nato so po kosilu naredili izlet na Cerkniško jezero, ki je te dni polno kakor že 30 let ne v tako poznem času. Popoldne so nadaljevali sejo ter se zvečer odpeljali v Ljubljano. Ti vsakomesečni sestanki poslancev so ali v Belgradu, ali pa v katerem slovenskem kraju, da vsi poslanci spoznajo vse predele Slovenije. d Italijanski prometni minister Beni, ki je prispel v Belgrad, da vrne obisk našemu prometnemu ministru dr. Mehmedu Spahi, je imel z njim več razgovorov o vseh vprašanjih ki se nanašajo na jugoslovanski in italijanski promet. — Ko to pišemo, se je italijanski minister mimo Ljubljane že vrnil v domovino. d Desetemu otroku je prevzel botrstvo predsednik senata dr. Anton Korošec in sicer otroku Jožeta Ribiča iz Hriba-Laz št. 44 pri Moravčah. Dobri, pošteni in krščanski družini, ki mora odslej preživljati še desetega otroka malo Pavlo, rojeno 30. maja, je g. predsednik senata hkrati z lepim priznanjem naklonil velik dar. d Zvezdni utrinki bodo deževali v letošnjem avgustu. Zemlja bo prišla v rep kometa »Hassek. Tako prerokujejo zvezdoananci. Bomo videli, če bo res. d Cene pijači na ljubljanskem velesejmu so bile nekje sledeče: ljutomerčan 18, rizling 18, haložan 16, cviček 16, bel dalmatinec 14, kaštelan tudi 14 din za liter. Vinogradniki, koliko ste pa vi prejeli za liter s tolikim trudom pridelane kapljice? d Prijatelj Slovencev je umr! v Belgradu Ono nedeljo zvečer je v Belgradu umrl eden najodličnejših' znanstvenikov vseučiiiški profesor in član Srbske akademije znanosti Pavle Popovič. Ze leta 1904 je komaj 18 let star postal profesor na tedanji visoki šoli v Belgradu ter je prevzel stolico za jugoslovansko književnost. Pokojni Pavle Popovič je bil tudi eden najodkritosrčoejših in najbolj izpričanih prijateljev slovenskega naroda — in to že pred vojno. Leta 1905 je prebil cele tri mesece v Sloveniji, in sicer v Škofji Loki ter na Bledu. Pri tej priliki se je sprijateljil z našim Ivanom Groharjem ter z mnogimi drugimi slovenskimi kulturnimi delavci. Pri odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani leta 1905 je zastopal belgrajsko vseučilišče in srbsko akademijo. d 1 milijon dinarjev dobi ljubljanski velesejem kot prvi prispevek za novogradnjo razstavnih prostorov in ureditev sejmišča. Prav tako. Kaj pa naši poplavljenci? d Koristno delo mladega fanta. 14 letni harmonikar Josip Strand iz Bele Cerkve y odšel na pot v Črno goro in v Dalmacijo; na tej poti bo nabiral narodne pesmi po teh kra- d? (Pazita doGrc fcadar kupujete Aspirin, dali so f»» blete in zavoj označene z »Bayerj<-javim križem. Brez te zaščitne znamka ni Aspirina. A S P i R I N TABLETE O9U1 f»g, pod S. brejem 1260S od 8. XI I5J8«, jih. Vse pesmi, ki jih bo slišal in jih še ne bi poznal, si bo zapisal z besedilom in notami vred ter na ta način obogatil svoj igralski spored. d Časopisi na železniških postajah se bodo odslej prodajali v prid železničarskim otro-kom-sirotam. Železničarji znajo! d Zanimiva razsodba najvišjega sodišča Ko je neki Vojislav Radevič sklepal zavarovalno pogodbo, je v zavarovalno polico zapisal kot uživalca za slučaj svoje smrti svojo ženo Marijo, s katero je bii takrat šele zaročen; trdno je bil namreč odločen, da se bo ž njo v najkrajšem času poročit. Toda ne dolgo potem je povsem nenadoma umrl. Po Vojislavovi smrti sta zahtevala od društva zavarovano vsoto zaročenka in oče zavarovanca. Zavarovalno društvo je denar deponiralo pri sodišču, ki je Marijo napotilo na pravdo za dokaz njene pravice Okrožno in apelacijsko sodišče pa sta po vrsti zavrnili Marijino zahtevo. Kasacijsko sodišče pa je zdaj spremenilo odločitev apelacij-skega sodišča ter prisodilo zavarovano vsoto Mariji. Sodišče je svojo razsodilo utemeljilo takole: Ugotovljeno je bilo dejansko stanje, da je pokojni Vojislav želel, naj bi za slučaj njegove smrti postala uživalec zavarovanja njegova bodoča žena, tedanja zaročenka Marija, s katero bi se bil moral poročiti. To pa, da je bil na policiji označil kot uživalca zavarovanja svojo ženo Marijo, ne pomeni, da bt bil s tem postavil nekakšen zamolčani pogoj. Molitev jezuita Balbina Kakor je mnogim znžfno, so Čehi po bitki pri Beli gori izgubili svojo samostojnost. V tisti žalostni dobi leta 1673 je zložil jezuit Bal-bin molitev, ki jo danes moli vsa Češka. Molitev ima sledečo genljivo vsebino: »Ti, ki si največji branilec češke zemlje, sveti Vaclav, bodi nam tudi Vratislav: vrati slavo, ki smo jo imeli, nam Čehom, svojim sinovom! Na ono mesto, od koder smo padli z lastno nedelavnostjo in z zločinsko maščevalnostjo drugih, nas postavi znova, čeprav tega nismo zaslužili. Zvesto do smrti hočemo slu- žiti Tebi in Tvoji sveti veri. Ti, našega naroda: zaščita in opora, če poginemo, v Tebi poginemo! Od novih državljanov bi zastonj pri« čakovali časti, s katero Te Cehi toliko vekov časte in ljubijo. Zato nenehno znova kličemo! Ne daj poginiti nam in ne bodočim! Če morda nočeš uslišati prošnje nas, zavrženih sinov, poslušaj in usliši prošnje klice prednikov. Ti so prosili za svoje potomstvo in v nebesih gledajo vate. Sveti Vaclav, Mučenik Kristusov, edini Dedič češke zemlje, prosi za nas'« Mmrnn amirrm- vki s smo- mesna. e- m mussHB- asm- -Mmi-? J u i justa. jrki' *••«» .1 «*•> Bi i » «Mf «•..*» ivr } u. .Sil« s BHI fesoato- i IMPRIM P?" JiUriStaiU »i«''" HH«B«-.l. * iiiiftiTii iui aa aai itt*. vma -jpsu-.ae. u me .mu—r Mi'i % <••'-- sfih -s »ksmc.to - »noseča t |w»sii x IH» J" »ta. " atsauo 4-i*"> i«as»w x '2-0 at-iKV. ItOTttf -Stila y«r_ 3U3IM -.IMHBHKHj"!!-!«-C <» «t.nr. .jfffltsr. » » i-*"'..: rr- a MB'fe -t 2 j iS. afeunc. «->• 3H 3 B.;j»T s***". 4wbk? J»wtw5 + J»cxisi»t*r>»«u. .Hatjs-s".- y ■w&j'V_ *i.B»i .T .rtfi MH-. a«»K i«ms& ; - ■ >S3K»<»«-»eia. :> j- 4iV ia:r juutv .r^/n:. «i>fw «t:.>..—■ i- tn»i lwnat. fc::i".j« ,>ssr»«Mr^i #- » -i- "t • «■*■ ivwaa. »ta. j- i':-: ^-.'..i trv ■ : * /. a- > ..-, v;-_ » »" - — - Ji i^rr-.*«'- J. lai-^-li: m(wt ziasupeL j- .»,.._ , IBiaL » llit.- i*»k£*t.t>>-. a. ' p* r «rrs i*********, - ■ -v- • • !■-'. s,. T *? • aC' T. ^ i. j. 2 ••>'.> f. Hst nnr-e-i jrra. !>jfi ji. msjr^rrpr. » ji t *®r Aii-rus, ic.nj T? a sk SE.-.. - *s»«iSa. * r ^ iT*:«..; »t« i >- vt-i. & JOtS a-.TJeflJCi £ a Srt. «- Jtrer ' aain'1 ,«. f- i>i".-.;..j. -"!asfii«. ® ^ SSfi i.tu:f inai* i JKdfstttrCMfr JS {- «4» *fc A""1 vasry. * vca,-®« jet »m ». Tasfj. »s t* assgi -pasti sa^f«* H/rjt ■ v^Š-. jmp;; j- » srn.-.}. a :.. i« a^gš TsSii, laaifjs: a f i eesrMš. a j> na. "<«-'.> i jgt^t r, ci -jtiu Tjamnrnu - V^ irs-ii laes »W«nak t*ft * ^ s f • nnaai SMme ua i»/jansi. n smtr*. "tsai j* %<¥»■ a a. jjg^ St^Lmgf- teofin jl ti -s nt- sas. Tsaajiti -r Ji jar> SHOamati. J"- «•««. «-i sorai T^B4i<«i>m. j ■DBsfluas- jsr-oa. .rr "-roiii w -.•en. inei« -t t nemstii i**« ■»»ti a;-:j- k t>x;u«suaB. jtassoai. X irftoc. iiiii-,- 9- ^Mcceri Ji ;.'—»«. ^rstfsj jci r- -aaoriMSE. . vrti. »«HKa. jmjs. »• *«wm» • i- xj>: j»« ' sisiii-aL. "ve- j- t- uarr-o. jr« j. —.» J- 3B«Bi»«iarm; .: i'.. . r.u^i i ■;:•: • H" im^T-ii; l-rt - : •«3.. f MIHL " Ai.lXtS.027S 5- f- xrox »»rsva. rrf»r j- isz I-lauiat*« n razpis. ■ ivr .vt""1'- zrrvibk*-. -a. iv.!»Rjx HA a. ^-i-sjsa. s a - : 'it^-Vv -a. .ti i "t.;«H.. aHštfi imsk. H". * » 3- BMUl A jiosiij «> A m ina *r-e«v; ..naj. i sets^rs ut. J K-: ... + at^i ■ k .a. ii. »:-.. e untašiL ?• AH.-.-: HJ. aESR-.™ a r SčSFIVS* nt .a. x;i j- «E -wr$ s 3*sr* "X & JSSI JftJajjBE 31 _fS: iuue>. ISETT . (bksb, .f- i?."«a j.*. aouE. •i<)>aBŠL MIKS. -m i i.T3i3- ».iti;. v»wae.isir so. SMS nari rrrz u»vot. a * * -v««- .Bagtiii -a »»j«Bitek«5B. -s f» »- atD 1!K35 1.T __ » r Bsfrri&si!> '.»-fiTa .Smse- ' 2E*eoB9iB « -n* wrjer:i* ais. :a.i SWCBSKT'..»P- r. -'-U OTSIfp.. T" a --- D jrn-wtma an«FA «si>ru»n a j-«,-»- vs^saja tfnadft V>MBII m« jMimniii. fi^rjTstsa: H Uri. ffl ti» c .C rrafe - *eih wsi.»waa -BSB ^ a^ a ?'Mri*tia « r -jb sa3rr*j T«t s«-ifrifflir a m ssarip ssnjTiaH 3rn.miii istna «r. :san men aaatsmrtea - Mnnimm .iijKifso sta«. Ta»i» laiim*.. »a « ia MK!a is*B»«mwa !«ssat. m«. crr^rnia K K IK-SH* as IKOTKC-B BKl' ES" sar u ju ; vmtfmm. m^a.i ett^sou mika »si!? mr.-«*. a n 3 ni,j H«^. sri)e; -mnnrm fc fuj; Eiani H lamnv M ■mbbww oni *L«a anat. a »a •stusmesk nem. ~ X» -jtsjaUM. rrn- "♦»• — J-i-L J.1 ■ fitf- .^. J./. £Ulf 2JUL1.U,. » fSt 7, - F'". 1 ,ii«( ■ . ■ .j "i na « »a* a« r-*-.-,; - vi; Jc ss aagaarro- Ui -. . wr r.~. ifMrrK-c. - — «•..• aašia »««Kiaua3. iteTisr JJSCV- St- 1 *w® » TOC- 3ZJB- ■ ftdiz '«» f- 3ES (»• « S-K " _ij»sa»rw mez.. j sr*^- J- it: »• frv. T. mm *t »■ trpe* c I« 4- - - - i. irtac&Hr-i. i. Mrak««:. - .2 iitma. t i T sm T-Tar.-J5ia sa« -zl eari 'i- -]*j_-r .-■ a* ■rim-. 4TT6 - HCT1 t '.arT-trjana. Tfflii - ~ Tu.'«« .u:. ia - zmehs vsl. s. » m s- 3«ese imer..:.. ni SE twr .v irt- S» * iiii a Tktii asranii - ;v TI&I i »«nw sati>w. » — • s* tnje r- r.. sa mfc 4t.iM* ik i w HKMics .«w naaaii -- . >» Z2i, ■»ttta. i tMR -i * T« iTf|«f-«i» Isaue- " «Ck ti-u:—k. 3k SSBSHB5S.« »v..i- «Cr»s taj^£«rrsr-i(. IOK« -.-.-> ukss Ts*d;jsti* sar-~ TiBi««. >•« * a • >». Z 9 S.1!-!!!- i :.'2T- ■ - i - BT- Z- CJH « ia* ... Btf »čat Hiiiiltf li tsko Bf' ? r.Tr. a. ' SnotcMV ■Tumr-ir * -.ssftf '•»a f imttia iJMKraui- i^orauacm. ia« mut .» jmuiuisu I .p 3ETfi» m £ r.-rii«* ae iuMMRVffSia uks sw e irifr:. £aa .r-Kca torta i ' ,1» ia ifllBi «•>-•!sa .e iKtaa iKaai asartt a Si^'4 9E« « wa:«ii lrrot ?««aiu. "w «•"1» ,r B'* wewi as jLiHiiaraoimra njen. " HO r-a®^ n TriHsian a Mu—mpi" ~''SI 11 iL" asu waai n^-vaMMUi nwu»r;:a hm*** 'Mmma Smsita. si im^asa* * te-i^r n»- »rržisSa e cm. a t ^MKMfflist m « asa--), fil #«'a«'-ii> m ^ ttiTHsriL Jihbu -ni fg n. anstišsu« n ^ i« m J »ne«!«?« sa «f »• Jr a B'-aiB«»n!. V.~>*mip « ni« mj" K IBHJe Sfcti« 1 '«IWRW TISK .!"*<' fia tmsrp TOfda i. js ausuia Po zakonu od 17. maja 1938 je komisar za avstrijska društva sporazumno z državnim komisarjem za pridružitev Avstrije k Nemčiji odredil, da so slovenska društva svobodna. Društvom se naroča: t. da uvedejo arijski paragraf; 2. da prevzamejo v pravila načelo imenovanja društvenih »DOMOLJUB«, dne 14. junija 1939. posvetu voditeljev (Fttbrerprinzip). Slovensko pro. svetno zvezo pozivam, da nakaže na račun komisarja za društva, organizacije in zveze kot dokiado za izpolnitev in upravni prispe vek skupno 1000 RM.« — K temu dodaja »Koroški Slovenec«, da je z gornjim pisanjem pristojnega komisarja končnoveljavno razčiščeno, da se smejo slovenska društva v smislu svojih pravil svobodno udejstvovati in s svojim premoženjem svobodno razpolagati Zveza je pristojno oblast svoječasno zaprosila, naj vsem prosvetnim ustanovam slovenske narodne družine na Koroškem dovoli enotna pravila. V enotnih pravilih se bo upoštevalo tudi zgoraj navedeno naročilo društvenega komisarja. Društvom se naroča, naj 3e s svobodo kulturnega udejstvovanja y smislu društvenega namena čim izdatnejše okoristijo. s Načelnik nemških policijskih redarjev zahrbtno ubit. V noči med 7. in 8. junijem Pogodbo o nenapadanju so podpisale Nemčija, Letonska in Estonska, Sporazum o kulturnem sodelovanju sta podpisali Bolgarija in Italija. Poljski učitelji so kupili državi dve bojni letali. Imajo dobre plače! f es 100.00SI katoličanov se je »bralo na evharističnem kongresu v Beirutu. Sovjetski maršal Vorošilov je odklonil angleško vabilo, naj se udeleži velikih vojaških prireditev v septembru na Angleškem. Nova šelcaniška postaja v poljski Varšavi je 6. junija do tal pogorela. 250 Ijndi je zadela sončarica v ameriškem Vašingtonu, ko so čakali na prihod angleške kraljevske dvojice. Italijanov je v francoskem Tuaisu 49.000, pravih Francozov pa 42.000, poročajo italijanski listi. Huda toJa jo. bila te dni v Turčiji. Tri milijone vojakov je mobiliziranih v Nemčiji. Francija se čati ogroženo. 8 milijard din aa inpopoMtev obrambe dobi Poljska od Anglije. Poseben zakon proti revolucionarnemu delovanja je uveljavila irska vlada. letos je bii pred realno gimnazijo v Kladnu zahrbtno ubit poveljnik stranke nemških policijskih redarjev Viljem Kaiest. Morilca še niso prijeli. Nato je prolektor von Neurath takoj izdal naslednje ukrepe za policijski okraj Kladno, ki veljajo do nadaljnega: 1„ Vsa javna zborovanja in sestanki pod milim nebom so prepovedani; 2. Zapreti se morajo vsi kinematografi, gledališča in javni lokali f 3. Zaradi hujskanja po učiteljstvu in profesorjih se za pro vse šole; 4. Od 20 zvečer d« 5 zjutraj morajo biti vsa glavna vrata in vsa okna v mestu zaprta; na vsak odpor je dovoljeno nemški polieiji uporabljati orožje; 5, Zupan in občinski odbor v Kladnu sta odstavljena; 6. Postavitev vladnega komisarja; 7. Razoroži in odstavi se takoj češko državna policijo v Kladnu, ker ni izpolnjevala v službi svoje dolžnosti. Če ljudi, ki so zagrešili ta ti mor, ne bodo izsledili do 9. junija ob 20^ bodo izdani še novi kazenski ukrepi. Te kazenske odredbe zaradi umora nemškega policijskega poveljnika v Kladnu so vzbudilai med češkim prebivalstvom ogromno pozor« ■rost, ker pomenijo začetek postopne odprava samostojne češke upravne oblasti v preteklo« ratu. 19 švicarskih okrožij je pri ljudskem glffi« sovanju odobrilo predlog za uporabo štirihf milijonov dinarjsy v obrambne svrhe. Slovaška je na roba gospodarskega pro« pada, piše italijansko časopisje. 24 novih bojnih ladij grade Združene dw žave Sev. Amerike. Bivši albanski kralj Zogu je s svojo rod« bino prišel v Pariz. Grčija bo podvojila svojo stalno vojska na 200.000 mož. Češkoslovaški oddelek na njujorški razstavi je otvoril z nagovorom bivši državni predsednik Beneš, 75 milijonov klobukov kupijo letno Aa« gležinje. 4 milijone ljudi je pozdravilo angleškega: kralja Jurija v ameriškem Njujorku. Novi ameriški bombarderji lete s hitro« stjo 650 km na uro. ' ¥ današnje.*® mm Si® ¥1, ift®teroi§t kongres Kristusa Kralja »pesti izg^ved vseI ssarodo* za mir. * kraiitshu Kristusoma I DROBNE NOVICE Vsak Slovenec, vsak katolik je naročnik Mohorjevih knjig Naročite jih pri župniku Angleška podmornica »Thetis« se je v liverpoolskem zalivu potopila. Le zadnji konec podmornice I« vse Anglije so prišli pred kratkim kmetje * gleda še ia vode. Okrog nj« se je zbralo veliko reševalnih ladij in i^lnov, toda kljub temu j® London, da se udeleže zanimivih tekem, kdo bo našlo okrog 1(M) ljudi smrt. hitreje in bolj iisto ostrigel ovc«. Na sliki vidimo* eno teh irtev tekmovanja. Pred volitvami v Miami na Floridi je tajna organizacija Ku-Klux-Klan izvajala velik pritisk na »amorske volilce. Poleg drugih groženj je pred volišči obesila nagačenega zamorca v fcloveski velikosti % napisom: »Ta zamorec je volile. Angleškega kralja in kraljico so v Kanadi pozdravili tudi zastopniki Indijancev. Slika nam kaž® prizor ob sprejemu v mestu Calgary Majnovejši angleški torpednl motorni čoln, ki pri najhitrejši vožnji lahko izstreljuje torpeda JSiirelnik notranjskega fantovskega okrožja pozdravlja dr. Korošca po prihodu na Bloke. Pogled na častno tribuno oh priliki zgodovinske slovesnosti v »Unionu«, ko je S22 slovenskih' občin izročilo dr. Korošcu diplome častnega občanstva 1'ogl«! na samostan karmelifank na Selu ob levem bregu Ljubljanice Dne 12. junija je preteklo BO let, ko so prišle na Slovensko prve karmeli-čanke in so nastanile na Šelu. Omarica % albumom 322 slovenskih občin, ki so dr. Korošca imenovale za častnega občan* Drevored cipres v samostanu » grobuseo ar ozadju Šolski otroci pri procesiji sv. Resnjega Telesa v fseigrauu Straa 10. »DOMOLJUB«, dne 14. junija 1939-..... pct wčtmovini iz raznih krajev Sv. Krii pri litiji. Prosvetno društvo pridno deluje. Imamo »daj dovršeno lepo proslorno dvorano, katera bo v kratkem blagoslovljena. Fantovski odsek in Dekliški krožek z veseljem telovadita. Želimo, da bi imeli še učiteljstvo bolj zgledno. Zahtevamo, da se naša mladina vzgaja na verski podlagi. Bučka »a Dolenjskem. V Dol." Baduljih je umrl že dokaj priletni Janez Železnik. Večni mir! V sredo, 7. junija, je 5 letni Lojzek Venetov iz Dul hodil okrog domače hiše in pri tem zašel v bližino vodnjaka, ki je nekaj metrov globok, ter se prekucnil vanj in utonil. Domači so ga iskali vsepovsod, nazadnje so ga našli r vodnjaku in ga izvlekli mrtvega. Rajni Lojzek uaj uživa rajsko veselje nad zvezdami: težko preizkušeno družino naj pa tolaži Bogi — Po deževnih dneh je sedaj nastopilo lepo vreme. V zgodnjih jutrih je slišati vriskanje koscev, ki so že začeli s košnjo trave. Moravče. Ono nedeljo popoldne je bilo pri podružnici sv. Andreja blagoslovljeno bandero. Slovesnost je opravil moravški nadžupnik gosp. Hafner 3 pomenljivim govorom, botrovali pa sta Bergantova in Ukmanova mama. Slovesnemu opravilu je prisostvovala domala vsa domača soseska. — Med posipanjem okrog cerkve sv. Andreja so delavci naleteli na človeško okostje, zakopano plitvo ob cerkvenem zidu. Kosti so še dobro ohranjene in kažejo, da so v zemlji le kakega po! stoletja. Očitno gre za zločin, storjen pred mnogimi leti. Ljudje marsikaj ugibajo, resnica pa je zavita v temo. — Gasilno društvo za okolico sv. Andreja bo priredilo dne 18 junija v Krascah pri Bergantu tombolo. Pričetek tombole točno ob pol treh popoldne. Ne bo vam žal, če nas obiščete vsi, ki ste gasilstvu naklonjeni. Metlika. Pri nas smo imeli celo vrsto požarov. V soboto, 3. junija, so pogoreli posestniku Rozmanu v Vinomeru pri Drašičih hiša, pod in hlev. Kako je ogenj nastal, ni znano. Takoj nato v nedeljo sta pa zgorela pod in Višarsfco romanje XVI. višarsko romanje pripravlja Prosvetna zveza za 12. in 13. avgusta. Odhod iz Ljubljane 12. avgusta zjutraj ob 7.20. Prihod na Višarje okrog 4 popoldne. Zvečer ob pol 8 rimska procesija in cerkveni govor. Dne 13. avgusta zjutraj se začno sv. maše ob pol * in trajajo do 9. Ob 5 cerkveni govor in skupno sv. obhajilo. Odhod iz Zabnice ob 13.30, prihod v Ljubljano okrog 5 popoldne. — Kdor se želi udeležiti roman ia, naj se prijavi pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7, in sicer do 15. julija. Pri prijavi naj izroči dve sliki, velikosti *X5 cm, na hrbet slike pa naj napiše rojstne podatke, imena staršev in pristojnost občine. Kdor pa se je udeležil letošnjega romanja v Rim ali lanskega na Sv. Višarje, tistemu ni treba pošiljati slik. Cena: vožnja Ljubljana—2abnica in nazaj ter skupni potni list in vizum 80 din. železničarji plačajo 50 din. ♦««HW»MMMM»l»M»tH>nMHHII>MmHr< kozolec posestnika Gršiča iz Suhorja. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je pa izbruhnil ogenj na Lokvici pri posestniku Martinu Plutu, /gorel mu je nov pod, katerega je postavil leta 1935. Škoda, ki jo imajo imenovani, je samo delno krita z zavarovalniuo. Ban dr. Natlačen je na posredovanje cestncga načelnika Bajuka podpisal odlok, cfa se nadaljuje z delom na začeti cesti Drašiče— Repica. Odobren je kredit v znesku 150.000 din. — Dne 8. junija jc umrla v vlaku iz Ljubljane proti Metliki na postaji Dobravice ga. Ivana Matjašič, katera je prišla po 30 letnem bivanju v Ameriki obiskat svojo mater. Napravila je dolgo pot iz S. Fran-cisca brez vsake nezgode, a nekaj kilometrov od svoje matere jo je zadela kap. Njena muti jo je čakala na postaji v Metliki vsa vesela in radostna, da bo videla svojo hčerko. A kolika žalost je napolnila srce dobre matere, ko je po 30 letih zagledala svojo hčerko in sicer mrtvo. Pokojnico so položili k večnemu počitku na pokopališču sv. Roka v Metliki. Naj ji sveti večna luč! Kak* pri Krškem. Nenadna smrt banov, tajnika g. Mateja Tomazina je tudi nas težko presunila. Saj je za splošni napredek tako vneti mož tudi med nas mnogokrat pribite!. Ko je v mračnih dneh pred volitvami leta !93| |m|e| sporočiti našim volivcem, da so mu najavljen shod takratni tako mogočni »državotvorni pre. povedali, ga je i/, vseh vetrov zlmbnana orož-niška garda aretirala. Ta dogodek, ki ga »e bomo nikdar pozabili, je odprj oči tudi marši« kateremu, do ted^j sicer politično nasprotne* mu, pa poštenemu človeku, češ, kam bi nas ta kliku le pripeljala. Za pokojnim g. dekanom Anžičem je z g. Tomazinom legel v grob mož, ki mu je bil pri srcu dobrobit Dolenjske. Naj mu bo Bog bogat plačnik! Leskovica v Poljanski dolini. Čisto ob laški meji smo; sedem minut imamo od naše cerkva do meje. Na vnebohod smo imeli spomin obletnice posvečenia naše cerkve. Res, da nas je v fari snmo toliko, kakor v letu dni, a cerkev je znamenita, ker je bila že leta 1517 posve-čena. Posvetil jo je Danijel Rubeis. škof oglej, skesa patriiarliata. Ce bi biia cerkev na vnebohod že dvakrat večja, bi še komaj jnogla sprejeti vse romarje pod svojo streh«. Gotovo marsikdo ni pričakoval, da bo v naših hribih cerkveni zbor še dosti dobro pel Premrlovo latinsko mašo sv. Nikolaja. Sedaj smo razširili za 42 cm cerkvena vrata. Tudi krstni kamen smo postavili na lepo mesto v cerkvi. Sedaj popravljamo klopi. Saj so bile na moški strani samo tri vrste. Zelo tudi prosijo »opravila orgije in kor. Tu boste pa tudi Vi, ki to berete, lahko pomagali. Farnega patrona sv. Urlia bomo slovesno praznovali letos na nedeljo, dne 9. julija. Ta dan ob desetih dopoldan vas vabimo v prijazno Leskovico na farno žegnanje. Obenem boste naredili lep izlet prav na hrbet Blegaša ter obiskali tudi lepe planinske kraje Gotovo ne bo nobenemu žal. Bog daj lepo vreme in veselo snidenje. Zelimlje. Lepo in prisrčno slovesnost je doživela naša župnija zadnjo nedeljo, II. junija: slovesnost blagoslovitve nove obhajilne mize, združeno s prvim sv. obhajilom otrok. Nova obhajilna miza je krasno delo podjetja A. Vodnika, kamnoseka v Ljubljani; vrata je izdelal mizar Dolinšek * Lavercc, okovje iz najfinejšo medenine in pozlačeno pa je izvršila pasarška delavnica bratov Zmuc iz Ljubljane. Ta prelep dar — novo obhajilno mizo — je za našo farno Besede (Povest) Spisal R. Velikonja. Ilustrira! aksd slikar L SušuielJ Sliko h tromesečne kronike o naših krajih. In je jezno udarila z nogo po osatu, da se je razletel po zarjaveli trati. Ostri kamenčki so se zatalikali po bregu in spodili podgrivko izpod brežine. »Se ptičem ne dam miru!« se je nasmehnila ter hitela nizdol. Gnala jo je tajna misel, ali bo pravi čas nazaj. Računala je, da bo opravila, ko se bodo kosci vračali domov. Upala je, da bo na poti dobila Franceta. Ali je pozabil tisto o srčku? Bog vel ln Meta jI je povedala, da bodo pri Vidmarju najeli Poioncol Da, to ji je gnalo kri v glavo! Prav nalašč, samo da bodo jezili njo. Toda Franceta je morala le dobili! Sonce je žarelo, da se je potila. Škržati so žagali v grmovju, gibke gaščarice so se plaho umikale pred njenimi hitrimi stopinjami, Hitela je; da bi se ji ne bito treba ustavljati na poti, ni ogovarjala ljudi. Nad Malo goro so krožili kragulji in Podčelom je spodila kotorno, ki je brne sfrfotala v dolino. Vipavska dolina in Kras sta bila zavita v tanek mrč, ki je ležal kakor puh nad zarjavelo deželo. Samo ob Vipavi in Lokavščku se je vil zelen pa.s vrb, ločja in travnikov, drugod je bila suša. Ožgana trava in vinogradi so se videli kakor prepredene lise, sovda se je sivil daleč čez dolino in belo kamenje na Krasu je odbijalo žarke, kakor bi bilo v apne-mci. Po dolini so izgubljene migotale hiše. Slokarji so prašili novo cesto, kakor bi se Gorjanom čudili, Cohovci so stali ob strani pod Goro, Lokavec se je stisnil pod Cavnom, kakor bi se bal gorske burje, kajti njegov potoček je zmrznil v zimi ter mu je burja eeato tako po- metla, da si moral klobuk privezati, če si ga hotel obdržati na glavi pred Hmelakom. Ajdovščina se ni bala burje, četudi je sama metala opeko s streh ter prevračala dimnike. Ajdovščina je bila tega vajena in poleti je nabrala vročine za zimo. V Ajdovščini so Gorjanci kupovali; nekaj časa zastonj, potem pa se je trgovec Pračka pogladil po liciL To je bilo znamenje, da ne bo več dajal in da mu morajo dati hišo in njive. Tako je kupil Ferlutovo hišo pri kalu in Štemčevo pri Bizjakih. Zdaj se res ne ve, ali je Ajdovščina na Dolu ali Dol v Ajdovščini. V Ajdovščini so Gorjani kupovali vso in v zahvalo so jih Ajdovci zmerjali »zabiti Gorjani že-gukarji«. V Ajdovščini je bil sodnik, ki je vse obsodil, kar so pripeljali žandarji, »če ni tega naredil, pa kaj drugega,« in je bil zdravnik, ki je Gorjanu zapisal rdeče zdravilo, da ga je pil s trpotcem in bezgom in pelinom. Gorjan ni vedel, da ima v steklenici samo vodo, ki jo pije sicer kupec po kapljicah, »ker je strup«. Lekarnar je to vodo prav tako tehtal kot zlato in so mu jo plačevali s srebrom. Rezka ni od teh nobenega potrebovala in o svetem Ivanu je na sejmu v Ajdovščini kupila obleko: Oko ji je plavalo v Log z visokim zvonikom in božjo potjo in v Vipavo, kjer da je bil tak sod, da ga ni nihče prevalil. »Vsak ima svoj križ!« je vzdihnila, ko je uprla pogled na Križ. Kapucini so tam in so ob porcijunkuli delili dekletom in ženam nauke in odpustke in ščepec blagoslovljene trave za bolno živino. Rezka se je spomnila, da je France lansko leto dekletom delil sladkorčke in je njej stisnil tri. Bog ve, koliko jih je Polonci! Čudila se je, da ni prej pomislila. Stisnila je pesti od jeze in žalosti. Potoček je curljal po zidovih, ki so jih zgradili, da so ustavili usade. .Videla je hrib, ki je zeval, kakor RAZNO Če krava zagrabi za orožje. Nenavadna nesreča «e je zgodila v vasi Smilten pri Rigi. V neko kmečko hišo ie priiel na obisk lovec, ki je potem odšel s kmetovimi otroki na pašo, kjer se je z njimi igral. Puško je pri tem položil v travo. Ena izmed krav se je puški približala, jo ovohala in zagrabila z gobcem. Prihitela je 16-letna kmetova hčerka, da bi živali iztrgala puško. Krava je zbežala« dekle za njo. Žival je puško še vedna držala r gobcu. Nenadno je žival puško »pustila na tla. Puška se je sprožila in naboj je zadel dekle v. glavo. S težkimi poškodbam! eo jo prepeljali % bolnišnico, kjer je kmalu potem umrla. Najvišji betonski stolp. Kakor znano, imajo v Parizu EiJHov stolp, H i« najvišji »tolp iz železa® konstrukcije na »vetu. Ta rekord pa hočejo doseči Švedi tako, da bado zgradili najvišji stolp iz žele« zobetona. V Stockholm« namreč nameravajo nekaj takega, česar ni »e nikjer drugod na svetu. Po na-« 6rUk konstruktorja bo kcv kupila gospa Ana Bajtov« v Ljubljani, doma iz »usi Vr'1 v naži žuP,!'j>- Dokler bo lala iupna cerkev, »e bodo hvaležni farani jali velike dobrotnice naše cerkve. In nrv?"'''b''' l)ri tf'j m[" »bhajuni letošnji prvo-obliajanci, ki so združeni s celo župnij«) molili to blago gospo. Veliki teden je dobila naša • nov božji grob, brez katerega je morala biti veliko let. Tudi božji grob je mojstrsko ce delo I riii. jerine, slikurja v Mengšu. Oboje: božje Kr°b >" obhajilna miza sta bila nujno potrebna naši cerkvi in oboje je izredno lepa umetnina. Dolenjske Benetke. Kot se še ni nikoli zgodilo v Kostanjevici, je prisostvoval zadnji četrtek procesiji sv ReSnjega Telesa minister dr. Krek. po odredbi g. ministra je za regulacijo Krke prispela inženirska komisija, da izdela načrte. Ono soboto smo imeli čast pozdraviti g. bana, ki se je Zelo zanimal za popiavljence ter tudi nakazal ne-ikaj podpore prizadetim. — Toča, dež in strahovit vihar so uničevali pod Gorjanci vse, kar bi moglo ljudi prerediti čez leto. Lom. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo bo v spomin 20-1 et niče svojega obstoja priredilo v nedeljo 20. junija skupno s Fantovskim odsekom prosvelni d»n. Na sporedu bo telovadni nastop fantov in mladcev domačega odseka, telovadni nastop gostov s prostimi vajami in na orodju, poleni nastop društvenega pevskega zbora pod vodstvom tukajšnjega orgariista, akademika Fr. Župana, slavnostni govor zastopnika Prosvetne zveze in [»zdravi sosednih društev, za eklep državna liimna. Po izvršenem prosvetnem sporedu bo prosta zabava z obilnim srečolovom in več zabavnimi točkami, pri katerih nastopi s koncertno harmoniko član društvenega zbora Fr. Meglič. Prireditev bo na vrtu Robeževe goslilne; vstopnina din 2. Zečetek bo o pol treh s petimi lita-nijami v cerkvi in sprejemom gosiov pod vaško lipo pri cerkvi. — Pri vsej prireditvi bo sodelovala cerkvena godba iz Tržiča, Društveni odbor vabi vse znance lomske in prijatelje katoliškega prosvetnega dela iz okolice k najobilnejši udeležbi, zlasti ker bo prireditev v kiaju ob naši državni meji, da damo skupno, posebno z lepo slovensko pesmijo, povdarka naSi narodni iti državni zavesti. V primeru poj>olncga deževja bo prireditev preložena na 9. julij — Od 15. do 21. maja smo imeli po 11 letih župnijski ev. misijon, ki je prinesel v župnijo veliko duhovnega veselja. Vo- dila eta g. Martela/nc in dr. Grar.ar iz družbe mizarjev lazanstov. Naj bi rodil obilo uspehov 9 ^ - ŽUpl'an,i Sorodnje Blagoslovitev nove šole v Sovodnju v Poljanski delim je bila te dni. Slavnost je začela domača šolska upraviteljica s pozdravi Navzoč je bil tudi okra>ii načelnik Kaki in okraj, nadzornik Ivan Kržišnik. Gos[Xk1 kanonik Mrak je blagoslovil šolo in v pomembnem govoru orisal I>omen cerkvenega obreda. Domač cerkveni zbor kakor tudi šolska mladina je lepo zapela nekaj pesmi, nekaj pa deklamirala. Banovinski šolski nadzornik Jeglič je v imenu prosvetne oblasti izrekel vsem, ki so kakorkoli pripomogli k zgradbi tako potrebne nove šole, toplo zahvalo. Stari trg pri Ložu. Procesija na praznik sv, Rešnjega Telesa se je slovesno vršila. Moramo pohvaliti Ložane, ki se še vedno držijo stare, a lepe navade, da jx»iavijo ob obeh cestah jx> Ložu, kamor pride procesija, mogočne mlaje Ln izobesijo iz vseh hiš zastave. Naj nam bo končno dovoljeno izraziti željo, da bi šlo za procesijo v bodoče še več fantov in mož, posebno tistih, ki jiin je izročena v vodstvo — občina. Vodice nnd Ljubljano. Društvo »Rejec malih živali« bo priredilo dne 25. junija loterijo. Prijatelje našega društva prosimo, da kupijo srečke, ki stanejo samo 2 din. S tem bodo pod- prli naše ttremlienje, da bodo Izginile z naših' dvorišč slabe kokoši iu da vpeljomr, čistokrvno štajerko in plemenito rodailendko, ker sta ti dve jiasmi dobri iajearici. Pri žrebanju lahko zadeueš motorno kolo, navadno kolo in še kaj drugega, saj dobitkov je čez 100, v vrednosti 15.000 din. Pridite) Trebnje. Okrožne prireditve FO in DK T Mokronogu se je udeležilo tudi naše društvo, kjer so predvsem nastopali naši mladci in mladenke. Le žal, da je število te mladine še vedno tako majhno. Starši, kje je vaša mladina? Dne 11. junija smo imeli prvo sv. obhajila Prvoobkajancev je bilo 127. Po sv. maši jim j« bil prirejen v »Prosvetnem domu« zajtrk, po« jioldne pa igrica evharistične vsebine. V ne« deljo, 18. junija ob 3 popoldne priredi Pro< svetno društvo igro »Dva para se ženita«. —< Vabimo! št Gotard. V nedeljo, i. junija, je bila slovesna blagoslovitev zastave Marijine družbe žena v Št. Gotardu. Domači g. župnik so z izbranimi besedami razložili pomen zastave. Zastavo je izdelala tvrdka »Naša Sloga« v Ljubljani. Na praznik sv, Rešnjega Telesa se je lesketala v procesiji, lep kras in ponos vse fare. Vsem darovalcem in dobrotnikom, ki so pripomogli k napravi zastave: Bog plačaj! Sv, Katarina nad Tržičem. Banska uprava je tukajšnji občini nakazala iz drž. sklada za javna del din 15.000 podpore za odplačilo šolskega dolga, ker ni mogla zaradi pomanjkanja tozadevnih kreditov nakazati dosedaj nobene podpore za ve-lišo škodo povzročene po povodnji in neurju v novembru lanskega leta. Podpora je bila začetkom maja naložena za odplačilo glavnice dolga v Mestni hranilnici v Ljubljani. Lepa zahvala g. bonskemu svetniku Majeršiču in g. poslancu Bro-darjzu za posredovanje. Organizacija JRZ za našo občino je imela svoj letni občni zbor na bink. ponedeljek v Lomu. Za vodslvo je bil izvoljen ves stari odbor. Planinska koča pod Storžičem, v bližini kraja, kjer so se o Veliki noči leta 1937 ponesrečili tržiški smučarji, je pogorela v noči od 2. na 3. junij, ne da bi kdo prebivalcev iz sosednjih lomkih vasi opazil. Koča je bila zgrajena pred petimi leti in je last jx>sestirikov Jožeta Meglica in Antona Tišlerja iz Loma. Imela jo je v najemu tržiška planinska podružnica, oskrbništvo oziroma gostilno pa je vodil lastnik koče Jože Meglič. Kolikor so dosedaj ugotovili, je bila koča zažgana namenoma od zločinske roke. Škodo za požgano stolp 380 m visok ter ga bodo postavili na starem razstavišču v Stockhol-mu. Načrt je izdelal profesor Asplund, ki je določil, da bo na vrhu tega stolpa razgledna ploščad, » katere bo lep razgled po mestu in okolici. V višini 80 m bo velika restavracija, h kateri buuo gostje prišli v naglih dvigalih. Ta restavracija bo tako velika, da bo v njej naenkrat lahko obedovalo 430 ljudi, medtem ko bo na vrhu narejen bar, v katerem pa bo prostora le za 30 ljudi. Na vrh stolpa bodo dvigala gasle 3 nagla dvigala. Kakor že rečeno, bo novo velikansko po«lopje zgrajeno vse iz cementa. Financirala Pa ga bo Švedska cementna družba »Skansk Cement«, Potemtakem bo "»vi velikanski etojp le velika in precej draga reklama za njen cement. * Mlinarica: »Kako ee «31 spreminjajo ln z njimi ljudje. Ko eta bila moja otroka mnjhna, je jakec najraje imel vojake, Min.ka pa lepo pobarvane punčke. Zdaj ""a pa Minka rada volt*,a Jakec Pobarvane Punčke.« lisičje čeljusti, ker se je bil razpočil ter je po razpoki držala pot. >S človekom je prav tako!« je dejala. »Ce se enkrat skrha, ne prideta več skupaj! Usad lahko premakne hrib, človek pa ni hrib!« Za tem hribom je morala čez vodo. Samo cerela je in kapljala med kamenjem, ki se je svetilo v soncu, da je morala obrniti pogled. Glen se je prijemal skal in struge. Kakor bi bežal iz vode. »Suša!« je rekla Rezka. »Suho povsod!« Potoček ni žuborel, samo škržati so žagali in pilili, nad njo 36 je glasila postovka ter krožila v višavi. Pri Stomažih je sporočila očetovo naročilo. Sonce se je že nagibalo k zatonu. Gorelo jo že kakor rdeča krogla nad obzorjem in ožarjalo čavensko reber, ko se je gnala nazaj pod Malo goro. Stopila je v borovce in iskala po senožeti. Vid.marjevi kosci so bili že končali in videla jih je stopati po stezi proti cesti. Preudarila je, kdaj bo morala naprej, da na cesti pride pred njimi. Ko so zašumeli grmi hruške Matere božje ter je na ožganih senožetih stopila za redke borovce, je zaropotalo v Žlebu. Na stezi, ki gre pod Kucljem do Vitovelj, je poskočil kamen. Kakor kolo. Odskakoval je že visoko in besno. Rezka se je stisnila za skalo in čakala. Kamen je lomastil čez borovce in bre-žine, za njim se je valil grušča, kakor bi ga hotel spremljati. Prav na I ez-dirnico bi se zatočil, da se ni na brežuljku zaletel v visoko skalo. "Kakor bi pihnil, se je razdrobil ter so razletel po gmajni. Kosci na Pezdirnici so se bili hitro skrili in ko se je kamen razpršil, so zakleli od strahu ln J6iZ6 n Rezka se je oddahnila in pogledala čajno. >Pa sern te le rešila! Presneto je bil neroden Da mi kamen sproži, po strmini. Kmalu bi me bil zadel. Neroda takšna!« Jezila se je »a neznano nerodo. V čajni je nesla steklenico 'žganja in fig. S tem bo začela na kakšen način. Bo že kaka Samo da pridel France! Ko bi mu mogla povedati! Prišla je k cesti.. Ozrla se je in videla, da so kosci par sto korakov zadaj. Slišala je glasen Francetov smeh. Da, ta smeh! Iz polnili pljuč! Zdelo se ji je, kakor da je znamenje, naj počaka. In je pridrževala korak, kakor da je trudna. Na videz si je privezovala vrvico na čevljih in zastajala. Toda tik preden je stopila na cesto, je prisopel po borovcih Siegl. »Zdelo se mi je, da ste Vi!« je dejal kakor brez gape in ves žarel v obraz. V rokah je imel palico. »Jaz sem si pa mislila! Nobeden drugi ne bi bil tako neroden. Toliko da me ni kamen! Odkod prihajate?« je vprašala nevoljno. »Čakala sem hospotičnak je odvrnil ves zadovoljen, »Bila v Črnučah, dienstlichk* . „ Rezka je bila v silni zadregi. Prav nič si ga ni ze« lela in najrajši bi ga bila videla za deveto goro. Stopala: je počasi in narahlo šepala. »Vas boli noha!« je dejaL »Da, žuli me!« je dejala. »O, šulil Slabo! Preočevljite se!« Rezka se mu je na glas zasmejala. >Le pojdite naprej!« je dejala. »Da se preobujem!« Stopila' je res v zaseko, iz katere so bili izkopali grušč za cesto ter se delala, kakor da si hoče preobuti čevelj. Siegl je stopil naprej. * službeno. "tt®¥8Ht f *«eSi tekali* Ammlk »S10VESSEC«! 6" Voditelja so pozdravili v svoji sredi (Bloke) Dr Korošec nas je obiska!. Gotovo je to do-eoddk. da ga moramo v »Domoljubu« posebej omeniti. Ob 30 letnici našega Prosvetnega društva » priredila Zveza fantovskih odsekov skupaj s Vodstvom Dekliških krožkov prireditev, kjer so pokazali naši fantje in na5a dekleta kat znajo. Na prostem je pred cerkvijo maševal predsedn.lt Prosvetne zveze profesor dr. Lukmao in pruli-eova! dnevu primerno. Nato je predsednik fantovskega okrožja Kranjc iz Begunj otvonl tabor. Poslanca Gabrovšek in Stare sta spregovorila navdušujoče besede veliki ljudski mnoaict. UD treh popoldne eo se množice zgrr.ile na travnik pod župniščem, kjer so nastopili fantje in dekleta s prostimi Ln orodnimi vajami. Na',večjo pozornost pa je vzbudilo, da je prišel med nas voditelj slovenskega naroda dr. Korošec. To^no ob t--eh se je pripelial in prisostvoval celi popoldanski prireditvi. Lepo je izpadla vsa prireditev. Hvaležni siro vsem, ki so prišli iz raznih sosednih pa tudi iz oddaljeneših krajev. Nad vse pa smo seveda ponosni, da smo mogli pozdravila v svoji sredi svojega voditelja S tem je pokazal, da tudi No-tranjce enako drugim visoko ceni, obenem pa vsem tudi povedal, da je naša bodočnost v naši mla-J.ni in da moramo torej njenim organizacijam vsi posvetiti vso skrb iu pozornost. jtavbo imata lastnika sicer v elavrem krito z zavarovalnino. Lom ljani žele. da bi oblast gotovo izsledila požigaica. Pred dvemi leti je namreč istemu posestniku J. Megiiča in n egoveniu solastniku Fr. Godoovu pogorela žaga ob poti pod Storžič. ki je po splošnem prepričanju morala biti tudi namenoma požira na, a ni bilo za požiralcem nobenega sledu Ljudje sklepa o. da je bilo t obeh primerih požgano od i-te zločinske roke. Zd«l pri K&ajem. Pustišek Mihael in Franko Ignac, mala posestnika na Zdolah, ki jima ;e o«enj uničil stanovanjsko hišo in vse drugo, se vsem darovalcem kozjanskega okraja in tudi drugod najsrčnejše zahval ujeta za pomoč v živežu in v obl'?ki. Hvala bodi izrečena tudi zavarovalnici •»Slavij!« za točno izplačilo zavarovalnine in upravi »Domoljuba« za 1000dinarsko požarno podporo. Brezovica. Le še par dni, in Brezovica bo praznovala 18. iuniia 35 letni jubilej tukajšnjega . < dmitva Proslave se pole« drugih prosvetnega društva. rrosi takratni Si«*0.' ^.tj/prtv^ drumo ust. SShirJrs^1'^ »f prosvete vljudno vab.mo, da n» ta dan ablS^ i Zagorje ob Sari. Dne 25. junija 1939 bov Zagorju velik mladinski tabor Strnjenim fantovskim in dekliškim vrslam se bodo pridruži vsi zaledni možje, pa tudi naše matere k. ste imele v nreteklosti priliko spoznati vrednost krščanske "goie za našo mladina Spored celodnevne prireditve bomo še objavili. Lok« pri Zidanem rnostn. Pomemben dogodek za našo župnijo bo blagoslovitev Prosvetnega doma v nedeljo, dne 18. junija. Zeljno smo pričakovali nov dom, kjer se bo zbirala vsa dobro misleča mladina ter se izobraževala in navduie-v-ala za vse dobro in plemenito. B agoslovjl ga bo naš rojrfk duhovnik svetnik g. Draao Oberžan. Vabimo na to slovesnost ves laški okraj, vsa prosvetna društva, sosede onstran Save in vse prijatelje naše mladine! Spored slavnosti je »lede«, zjutraj sprejemi pri vlakih, ol. 9 sprevod, ob 10 sveta maša na prostem z ljudskim petjem, po sveti maši blagoslovitev doma, nato pa prosvetna zborovanje. Ob 4 popoldne bo telovadni „jja vseh oddelkov. Slovesnost se orši ob vsakem vri, inenu! Na veselo svidenje 18. junija v Lokil Knez miru Kaj drhtiš v bojazni duša in trepečeš od strahu? Saj te brani in posluša Kristus Kralj in Knez miru Čolnu tvojega življenja On vodnik je in krmar; svetlo mavrico razpenja na jasoino nad vihar. Ne obupaj v temni noč. On nad zvezdami živi; brž ko zjutraj dan napoči, k soncu pot ti pozlatL Ni se ti pogube bati, sil peklenskih in okov; v Njeni je mir in blagoslov. Limbarski. Vzhodni dan v Dobrepoljah Dne 25. junija, to je zadnjo nedeljo v juniju, bo v Dobrepoijah takazvani .Vzhodni dan«;, to te dan. posvečen molit/i in delu za krščanski Vzhod, in obenem shod vseh dekliških Marijinih družb iz dekanije Ribnica m iz najbližjih župnij sosednih dekani 5«nari;e in Žužemberk. Dopoldne: Ob 3 Zjutraj sv. maša z ljudskim petjem. Med sv. snašo skupno «V obhajilo za krščanski Vzhad in za katoličane, razkropljene po naši državi med drugo-7erci. Po sv. maši zajutrek. Od pol 10 do 10 »v. rožni venec za krščanski Vzhod. Ob 10 sv. maša r ljudskim petjem pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Med sv. mašo bu pridigal predsednik Apostolstva sv. Cirila in Metoda in dekan bogoslovne fakultete na ljubljanski univerzi dr. Andrej Snoj o krščanskem Vzhodu in cerkveni edinosti. Pri «v. maši »oier« za Apostolstv® sv. Cirila in Metoda. Ob tri četrt na 2 sprejem popoldanskih gostov pri križu. Ob 2 v farni cerkvi ura molitve za kršč Vzhod in pete litanije Matere božje z blagoslovom. Nato zborovanje Marijinih družb v dvo- rani novega Jakličevega doma. Prvi bo govoril dekan Anton Skubic: •Marija, mati cerkvene edinosti«. Potem bo tajnik Apoetolstva dr. p Tdraaž Kurent, cistercijan iz Stične, v skioptičnem predavanju prikazal ljubezen vzhodnih kristjanov do Matere božje. Stanislav Lenič bo predaval o 6ilco perečem vprašanju: »Kako naj skrbimo za dias-paro«. Svetnik Anton Mrkun nam bo pa pokazal, kako je treba skrbeti za naša dekleta, ki žive v tujini ali nameravajo iti v tujino. Na popoldanskem zborovanju «e osnujejo v soglasju t voditelji v Marijinih družbah »Gnidovčevi odseki« v pomoč naši diaspori Vsa dekleta — članice Mariji-nih druib ste povabljene, da se velevažnega dekanijskega shoda gotovo udeležite ter do po možnosti že z jutranjim vlakom prihitite v Dobrepol-.e. Poskrbljeno bo, da berste lahko dobile opoldne kosilo pn nizki ceni. Katere se boste vrnile z večernim vlakom, boste istotako lahka dobile F" nizki ceni tudi večerjo. Shod se bo vršil ob vu-kem vremenu. 24 Gospod Volodijovski Gospa stolniko ia Kržiša sta ie spali, bedela je samo siuiinčad. ker so čakali z večerjo na Bašo in gospoda Zaglobo. Takoj je nastalo v hiši ne majhno gibanje Zagloba je ukaial zbuditi več ljudi, da bi tudi gost: dobili toplo jed. Gospod sto In; k je hotel takoj iti k ženi. Ta pa je že bila slišala nenavadno beganje in se je domislila, kdo bi bil prišel. Naglo je vrgla nase obleko in trenutek pozneje ie h;tela doti zasop-ljena, s solzami radosti v očeh in smehljajočimi se usti: začeli so se pozdravi, objemi in razgovor brez reda, ki so ga prekinjali vzkliki. Gospod Volodijovski je neprestano pogledaval na vrata, v katerih je bila izginila Baša in r katerih je vsak trenutek upal, da zagleda ljubljeno Kržišo, žareio od tihe radosti, jasno, t b!e-Sčečimi očmi in zaradi naglico razvezanimi lasmi. Toda »danska ura, ki je stala v jedilnici, je med tem tiktakata in tiktakala, čas je minevat večerja je bila na mizi. toda ljubljena in gospodu Mihaelu nad vse draga deklica se ni prikazala v sobi. Slednjič je prišla Baša, toda sama, nekako resna in mračna; približala se je k mizi in držeč * roki svečo, se je obrnila h gospodu Makoviec-kemu. »Djae,< je rekla, »Kržiša je nekoliko bolna in ae prid« »em, prosi pa, da bi ujee prSsl vsaj k vratom, da bi te mogla pozdraviti.« Gospod Makoviecki takoj vstal in šel ven, Baša pa za njim. Ves mrk je postal mali vite* in rekel: »Tega nisem pričakoval, da danes ae bora videl gospodične Kriti še. Ali je zares bolna?« »E, zdrava je,« jo odgovorila gospa Makovies-ka, »toda ona ja sedaj odljudna.« »Zakaj »*?< »Kaj ti ni gospod Zagloba nič omenil o njenem namenu?« »O kakšnem namenu, za rane božje?!« >Ona pojde v samostan ..« Gospod Mihael je začel mežikati kakor človek, kateri ni dobro slišal, kaj mu pravijo; potem se mu je obraz spremenil, vstal je in zopet sedel, potne kaplje so mu v enem trenutku pokrile čelo, zato si ga je začel z dlanmi otirati. V sobi je nastal sluh molk. »Mihael!« se je oglasila gospa stolnikova. On pa je gledal zmešano zda; nanjo zdaj na Zaglobo in rekel slednjič s strašnim glasom: »Ali visi kletev nad menoj?!« »Imej Boga v srcu!« je krikuil Zagloba. XVIII. Po onem vzkliku sta uganila Zagloba in gospa Makoviecka srčno skrivnost malega viteza, in ko je ie-ta naglo planil kvišku in zapustil sobo, sta se odrevenela in nemirna nekaj časa gledala, naposled pa je gospa Makoviecka rekla: »Za božjo voljo, pojdi, gccpod, za njim, pregovarjaj ga, tolaži, če ne, pojdem jaz.< »Ne poskušaj tega, gospa,« je odgovoril Zagloba. »Tam ni treba nobenega izmed nas, pač pa Kriiše. Ce pa to ne more biti, je bolje pustiti ga samega, zakaj tolažba, ki ne pride o pravem času vodi v še večji obup « "' »To že vidim kakor na dlani, da je hotel h Kržiši I Poglej no, gospod! Vedela sem, da jo j« zelo ljubil in rad iskal njene družbe; da bi se bil pa tako vanjo zaveroval, to m! ni prišlo na misel.« »Priti je mora! semkaj s pripravljenim trdnim sklepom, v katerem je videl svojo srečo, med tem pa je. bi dejal, strela udarila v to.« »Zakaj pa ni nikomur nič o tem omenil, ne meni ne tebi, eospod. ne Kržiši sami? Mor,la bi dekle ne bilo storilo obljube...« »To le .Eadna 8,lva' < S« odgovoril Zagloba, ie vendar popolnoma domač z mcaoj in za- upa moji glavi bolj nego svoji, a ne le, da mi ni nič razodel o oui ljubezni, ampak mi je nekoi celo rekel, da je to !e prijateljstvo, nič več« »Vedno je bil skrit!« »Potem ga najbrž ne poznaš, gospa, čeprav fl njegova sestr3. Pri njem je src-> kakor nči pn karašu (krapu) prav na vrhu. Nisem sreča! š« bolj odkritega človeka Priznavam pa, da je sedaj drugače ravnal. Samo, veš ii, goepa, za trdno, ds ni on s Kržišo nič govoril « »Veliki Bog, Kržiša lahko stori, kar hoče; likaj moj mož. njen vaiuh, ji je takole rekel: ,Da je le vreden človek in čestite krvi. ti še na premoženje ni treba paziti.' Če bi bil Mihael pred odhodom i njo govoril, bi bila odgovorila .da! ali ,ne!' in vedel bi, česa mu je pričakovati.« »Resnično, to je treščilo vanj nepričakovano. Svoje ženske razloge navajaš, gospa, popoloonU 6tvarno.< »Kaj pomenijo razlogi! Tu je treba svetovali« »Naj vzame Bašo'« „ »Ko pa ima, kakor je videti ono rajši-, - »•> ko bi mi bilo to vsaj na misel prišlo!« »Skoda, da ti ni prišlo, gospa! »Kako naj bi mi bilo prišlo, ko pa še takema Salomonu, kakor si ti, gospod, ni padlo v glav"1' »Odkod pa !o veš, gospa?« »Ker si ji Ketlioga snubil.« »Jaz? Bog mi je priča, da nisem nikogar M«-bil. Pravi! sem, da ga vleče k njej, kar je »'» res; pravil sem. da je Ketling dostojen kava', kar je bilo tudi res. Toda snubitev prepu^M™ ženskam. Gospa moja, pol ljudovlade P)pCiva moji glavi! Saj tudi časa nimam misliti na drugega kakor de pnblicis." 21iee jedi, vidiš, sto nimam časa deti v usta ...« . »Svetuj zdaj, gospod, pri usmiljenju bi^« Saj slišim vsepovsod, da je ni glave nad »Neprenehoma govore o tej moji glavi. * na javno zadeve, t. J. na politiko JVal dobrotnik (e u mrl (Leskovee pri Krškem.) Težak udarec tudi za nas je smrt gospoda Mateja Tornazina, ki je skozi štirinajst let gvoje kaplanske službe vodil naše javno življenje v smislu poštenega napredka in to zlasti v svoji župniji Cerkljah, pa tudi drugod, kjer je bilo treba njegove pomoči. Zato bomo tega vztrajnega, do skrajnotsi jjožrtvoval-nega svojega prijatelja, moža izrednih zmožnosti, težko pozabili. Zdaj v Naklem počiva od svojih prevelikih naporov, kjer so ga položili v duhovniško grobnico. Malokatero oko je ostalo suho ob slovesu od njegovih zemeljskih ostankov. Naši leskovški župniji bo prav tako težko po tej izgubi, kajti za naše potrebe je imel še posebno razumevanje in česar ni mogel izvesti, to je še nameraval. Zdaj ga ne bo več med na«, a njegov duh bo tudi nied uauii. Iz dežele mrtvih se bo povračal med nas in nas potrjeval, bodril in podpiral kot je znal samo on. Saj se je tik pred svojo smrtjo tri tedne mudil pri nas, nam sestavljal prošnje, nas ves pripravljen pomagati, poslušal, pa nanj tudi marsikaj nasvetoval. Ves čas svojih »počitnic« potem, ko ee je vrnil z morja, nam je tudi v cerkvi pomagal, pridigal, spovedovai, pel, kar pač je storiti mogel. Vendar je bil ves čil, nič posebnega ni bilo opaziti. Nato je odpotoval za par dni od nas, da se s prevzv. škofom v neki stvari posvetuje. Pred odhodom je obljubil, da se vrne znpet med nas, kjer je nameraval Še ostati. Toda ni mu bilo to dano. Veselil se je prireditve naših gasilcev, ki se je vršila preteklo nedeljo ob blagoslovitvi novega gas. avtomobila, pa tako težko natn je bilo ta dan, ko smo se spominjali na rajnega Mateja. Dragi Matej, ne pozabi na nas pri Bogu, mi tebe gotovo nikoli ne bomo. , , fsptjšiveč kpkpr premah! Kdo Je na bolJSem? Naravno oni t daljšimi lestvami. Podobno je pri kuhanju kave. Vedno vzemite dobro meio »Pravega francka«, raji! več, kakor premalo, ta hočoto doseči smoter, lo ja dobro belo kavo, finega okusa, aroma In lep« barval Franck KAVNI PR9DATEK V soboto 20. maja so priredila vsa slovenska društva v Zagrebu v Glasbenem zavodu proslavo 70 letnice življenja Slovenca, znanega zagrebškega kanonika monsignara Janka Barleta, ki je na HrvaŠkem poznan kot muzikolog, zgodovinar in folklorksi. Slovenska Matica mu je zapela krasne pesmi, univ. proi Zamik mu je čestital k 70 letnici m daroval v imenu zagrebških Slovencev 2 lovorova venca, V imenu slovenske glasbe je čestital predsednik Slov. Matice in mu daroval lepo kniigo. Dvorana je bila polna uglednih zagrebških Slovencev in slavljenčevih prijateljev Hrvatov. V nedeljo 21. maja so priredite slovenska dekleta, ki služijo v Zagrebu, in so članice slov. Marijine kongregacije, v proslavao materinskega dne v Je ronimeki dvorani, igro in petje. Dvorana je Slovenci v Zagreba bila polna naših deklet. Dekleta so jako lepi igrale, posebno pa moramo pohvaliti Arko Fran-čišlto kot mater in Čadež kat hčerko. Povdariti moramo, da sc slovenska dekleta V. Zagrebu jako dobro drže Že skoraj deset let imajo dekleta poleg svoie kougregacije tudi dekliško društvu »Ognjišče«, kjer je dekliško zavetišče zti tiste ki iščejo aH nimajo službe. To zavetišče se nahaja v Solovljevi ulici 3, blizu glavnega kolo* dvora Zavetišče ima svojo gospodinjo, štiri velike sobe, kopalnico, lastna kuhinjo in vse potrebno. Zavetišče vodijo dekleta same pod nazorc.tvom p. f. Koželja. D J. zdravnika dr. Jožeta Marieiiča,-Prosimo, da bi starši in duhovniki slovenska o& ti h krstu zvonil... Morda je tudi ree nekoliko botehna pa nam pjvori o habitu zato, da bi na« preslepila. Vendar iz njenih ust tega nisi slišat, in ako Bog d4, tudi ne boS slišal. Ha, dogovorila sta ee. da bosta čuvala ekrivnoet, pa je ona ni hotela izdati, torej pčsek v oči, pesek v oči! Da, da, to ni nič drugeg* kaikor ženska zvijačnosti« (Nadalievartfc-J Pomen Franca Jakliča za Dobrepolje in Suho Krajino V nedeljo, dne 18. junija 1939 bo v Dobrepo-/]ah blagoslovljen in slovesno oivorjen nov veličasten prosvetri i dom — Jakličev dom. S tem se hoče dobrepoljska dolina oddolžiti svojemu pokojnemu velikemu rojaku za vse, kar je za njo dobrega storil. Lik [»okojnega Jakliča bo stal kot svetla zvezda že v splošno kulturno-politični zgodovini slovenskega naroda. Mimo njega ne bo mogel nihče, ki bo poizkusil dognati socialno gospodarski sestav kočevskega okraja na prslomu 20. stoletja. Se posebno pa se je čutil Jakličev vpliv v Sarah, ki se vsaj prometno-gospotlarsk'> nagibajo k Dobrepoljam: Škocijan, Rob, Turjak, Am-brus in Struge. Pokojni Franc Jaklič, je bii izrazit primer pristnega Dobčpoljčana in kmečkega človeka iz Suhe Krajine. Kar je kot pisatelj Podgoričan napisal in kar je v svojih spisih likov orisal, .jih postavimo lahko na Krko, v Zagradec, v Šmihel v Dobrnife, v Žužemberk, v Ambrus, v Hinje, — ali kamor koli drugam v Suho Krajino — pa nag si je posegal v svoji povesti ali v Ribnico ali na Volako, ali pa v Zagorieo, predstavnico vaških posobnežev in najduhovitejšega ljudskega dovtipa dobrepoljske doline, v vas, ki je obenem s svojo revščino in s trdim kmečkim delom ipak ostala slej poprej vzor zdravega kmečkega duha in neomajne katoliške zavesti naše širne doline. Ne bo odveč, ako prav v »Domoljubu«:, družinskem listu našega katoliškega podeželja pri-bijem ob tej priliki neka'j dejstev, ki zgovorno dokazujejo, kolikšnega pomena je bil Franc Jaklič — Podgoričan za Robrepolje in za Suho Kra)ino. O Francu Jakliču je bilo splošno znano, d,» je bil najboljši dr. Krekov delavec v tem smislu, da je znal njegove načrte najhitreje, naiboljše, nai-previdnejše in tudi najaolidnejše izvršiti v dejanj-skem življenju. In tako je on ustanovil prve hranilnice in posojilnice ter prva kmetijska društva. Te zadruge so bile temelj gospodarske osamosvojitve Dobrepolja in Sulie Krajine izpod jarma oderuhov. Jakličeve zadruge niso propadle. Staie so kot hrast v viharju in stoje še danes, dasi jim je prošla gos-podarska kriza mnogo škodila. Kdor pogleda ponosno in lepo elavbo kmelijskega društva v Dohrepoljah in pomisli ob tem, da je on sezidal to stavbo krog leta 1900 kot tedaj malo pomemben učitelj, v času, ko je bilo tako ali pa se hujše pomanjkanje denarja, kakor v pretekli krizi, mora priznati, da je bi! Jaklič izreden mož, iri je delal za desetletja naprej Jaklič je bil pravi ljudski učitelj. Ne mislim tu šole, na kateri je učiteljeva! in nadužileljeval, marveč bralna in izobraževalna društva. Že pred 44 leti je Jaklič ustanovil v Dobrejioljali bralno društvo, predhodnika kasnejše katoliške prosvete. Vsi možje iz ono dobe so bili naditani in izobraženi. Položili so temelje kasnejšemu prosvetnemu delu v ljudski dvorani Stclove hiše. Rod, ki danes gospodari v Dobrčpoljah, je zajemal tu svojo širšo ljudsko izobrazbo in si tu širil svoja obzorja. Sedaj smo že daleč naprej. 0, da bi bil ta napredek za rod, ki raste, ludi duhovno tako globok in širok, kakor terjajo to od nas težki časi, v katerih živimo! Kot deželni in državni poslanec je bil Jaklič vzor ljudskega politika: nobene prešernosti v značaju, tih in skromen in priden kot čebela, Poštenjak v vseh ozirih, nesebičen, nič častihlepen, nič lakomen denarja in svetnih dobrin. Cesle, katerih gradnje je dosegel, tečaji, Iti so se vršili na njegovo pobudo, — vse je šlo po načelu: iz ljudstva za ljudstvo. Zalo pa je bila n. pr. skrb za umno kmetijstvo za časa Jakličevega delovanja razvita tako, kot nikdar več kasneje. Modernizacija hlevov, gnojnične jame, umetna gnojila, od-bir goveje pasme, sirarna in mlekarna, živinorejska zadruga, šolanje kmečkih fantov po tečajih itd., itd. — In kaj bi še vse bilo, da leta 1914 ni za vihrala svetovna vojna! Da, tudi v politiki je Jaklič postavil vzor moža, ki mu je skrb za ljudstvo najvišja zapoved! V jedi in pijači je bi! Jaklič skromen in zmeren. V zadružnem in političnem delovanju nesebičen in se ga nezaslužen denar nl prijel. Bil je pokoren sin učeče Cerkve. Ničesar ni podvzel brez sporazuma s svojim župnikom in kaplanom. Svoji še živeči dobri ženi — učiteljici je bi! ljubeč mož in svojim 9 otrokom nad vse skrben oče. Sam vzgleden katoličan, ki je izpolnjeval božjo postavo, je vodil družino v cerkev in k oltarju Gospodovem, zavedajoč se, da so otroci najprej božja lastnina nato šele starfev, ki jim po božji volji posredujejo le umrjoče telo. lin tako imamo v njegovih otrocih same izrazito katoličane, ki so svoji fari v diko in v ponos. Naj novi prosvetni Jakličev dom v Dobrč-poljah oznanja vekovito stavo njegovemu imenu, nam pa naj bo v pomoč, da bodo tudi nova poko-lenja rasila v tem domu iz korenin božjih postav, ker ei bomo le na ta način iaprosili za svoje delo božji .blagoslov, zakaj: »ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo oni, ki jo zidajo « F. Ž. Naše prireditve Blagoslovitev novega Prosvetnega doma v Krizah na Gorenjskem Ljudjef varujte se nepotrebnih pravd! Hudo je, če ima sosed hudobnega soseda. Prepiri so na dnevnem redu, vsak dan se iz-cimi kakšna neprijetnost, ki rodi zelo slabe posledice. Navadno pa postane ta sosed, ki je nekaj časa potrpežljivo prenašal nagajivost svojega soseda, nestrpen in začne prav tako nagajati sosedu. Sovaščani se pridružijo deloma temu, deloma onemu nakar je kmalu vsa vas v sovraštvu, nastanejo dolgotrajne in zelo drage pravde, ki peljejo včasih tako daleč, da se mora pravdar hudo zadolžiti, ali ga pa celo poženejo z grunta. Poglejte, dragi bravci, ali se ne nahaja v vaši vasi znabiti posestvo, ki je zaradi lastnikovega pravdanja prišlo v druge roke. Vendar ljudi io prav nič ne izuči; sodniki tožijo, da se ljudje čimdaije bolj prav-dajo, pa vedno tako rekoč za prazen n i č. Poglejmo sledeči slučaj. Gašper in Gregor sta bila soseda. Gašperjevo dvorišče je na dveh straneh mejilo na Gregorjev vrt; dvorišče je bilo za okrog 80 m nižje, kakor vrt. Ba se ni zemlja sipala z Gregor jevega vrta na nižje ležeče Gašperjevo dvorišče, je bila na obeh straneh narejena kamnita škarpa, ki je bila ravno tako visoka, kakor površina vrta, ter poraščena s travo m mlečkom, tudi bezeg je rasle! na tej škarpi ali praprot. Na čegavem svetu je prav za prav stala škarpa, ni nihče natančno vedel. Lastila sta si jo oba soseda. Škarpa je bila na zahodni strani dolga 2'A metra, na južni strani pa 18 m ter je z enim koncem segala skoraj do javne ceste, na katero sta nu vzhodni strani mejiia tudi dvorišče in vrt 8* Gregor pa je hotel napraviti proti javni cesti lično ograjo, za kar je dobil tudi dovoljenje od županstva; v to svrho je Gregor od-kopal za prilično en meter škarpe, svet spla-ni ra! ter na ta prostor postavil betonski steber, 3 metre proč na svojem prostoru pa ravno tak steber; ta dva stebra naj bi služila za stebre vratom, ki jih je nameraval napraviti. Ko je Gašper to videl, je tako zahteval od Gregorja, da mora steber podreti in škarpo nazaj postaviti, za kar se pa Gregor ni zmenil. Gašper je vložil tožbo zaradi motenja posesti in je v tožbi prav tako zahteval, da Gregor odstrani steber in zgradi nazaj podrti zid v dolžini 1 m in v tisti širini, višini in kakovosti, kakor je ostali del škarpe. V tožbi je trdil, da je na tej škarpi leta in leta s svojimi posestnimi predniki izvrševal vsa posestna dejanja, žel travo, obiral bezgovo cvetje, popravljal škarpo in poravnaval račune za popravilo, sadil radič itd. Prav tako je trdil tudi Gregor; že! je travo, seka! bezgovo grmovje, popravljal škarpo itd. Vršili sta se dve razpravi, ena na kraju samem, ki je trajala z enournim presledkom vred 13% ure. Zaslišanih je bilo preko 20 pričj tc so izpovedovale dobro za Gašperja, one pa za Gregorja. Resnica pa more biti le ena, zato je sodnik razsodil, da Gregor ne bo podrl stebra in ne postavil škarpe nazaj, ker se ni izkazalo, da je bil Gašper v zadnji dejanski posesti te škarpe, dočim je Gregor imel celo oblastveno dovoljenje za po- I riavitev stebra. Prizivao sodišče pa je dokaze I V nedeljo, 18. junija, bodo popoldne ob Z blagoslovili v Križali pri Tržiču Prosvetni tlom. Velikanski obseg novega doma priča, koliko skrbi mu je moral posvetiti križki žujniik, č. g. Hartman, s sodelovanjem delovne mladine in gmotno podporo poštenih vaščunov. l)a navdušimo te idealne delavce, je dolžnost vsa-kegu prosvetarja iz kranjske dekaiiije, da so udeleži blagoslovitve in z njo v zvezi Prosvetnega tabora s telovadnim nastopom. Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena. Sodeluje godba iz Tržiča. Pokažimo svojo moč zlasti ■/. narodnimi nošami, kroji iti vsemi društvenimi zastavami. Blagoslovitev Jakličevega domu v Dohrepoljah Blagoslovitev Jakličevega doma v Dobrčpn-Ijah, in romarski shod pri 8v, Antonu na Zdenski rebri se vrši 18. junija 1939, in sicer je dopoldne ob 10 romarski shod s sv. mašo in pridigo pri Sv. Antonu, znani romarski cerkvi, in popoldne je blagoslovitev Jakličevega doma na. Vidmu ob 2 popoldne. Nato se vriši akademija v novem domu. Vsi so prav lejK) vabljeni, da se uetleleže te slovesnosti. Mladinski tabor v Vavii vasi Mladinski tabor novomeškega okrožja ZF0 o sodelovanjem Dekliških krožkov bo v nedelo, 19. junija v Vavti vasi. Dojioldne ob 9 sprevod, nato sv. maša v župni cerkvi in prosvetmi taboir pred župniščem. Pojioldne ob 2 litantje, ob 3 telovadni nastop, pokažimo s vojo udeležbo, da čutimo z našo mladino! Selca vabijo ■■> Dne 18. junija bo v Selcih okrožni tabor za škofjeloško fantovsko in dekliško okrožje, združen s proslavo 30 letnice Katol. prosvetnega društva. Obenem bo ta dan blagoslovljen nov odsekovni prajior, ki je gotovo edinstvena umetnina te vrste. Saj je mladina dala uvesti v prajior obraz Janeza Ev. Kreka, ki je tako rad zahajal med Selčane in med njimi silno veliko delal zlasti na prosvetnem in socialnem polju, tako da se še danes itidi pri mlatil generaciji zelo čuti Krekov vpliv. V hvaležen spomin nanj in na njegovo delo je mladina upodobila na najvidnejšem mestu njegovo sliko, ki jo bo vedno spominjala smernic, ki jih jo on začrtal. Selška mladina se z veliko vnemo pripravlja, da bo čimbolj slovesno sprejela svoje bralo in sestre, ki bodo prihiteli ta dan v Selca. Pridite nas pogledat, da se naužijete idealizma in veselja, ki ga naši mladini ne manjka, da se boste vrnili tudi Vi duševno pomlajeni domov. Spored je tale: Ob 9 sprejem gostov in sprevod skozi vas, sv. maša na prostem, nato zborovanje in kosilo. Ob 2 litaniie, ob 3 telovadni liastoj) in potem prosta zabava. Sodelujeta loška in domača godba. Za okrepčila bo poskrbljeno. Bog živi in na veselo svidenje v Selcih 18. junija. drugače ocenilo in izreklo, da mora Gregor steber podreti, ne j>a tudi škarpe nazaj postaviti. Stroški prve inštnnce so znašali na vsaki strani okroglo po 2*500 din; vsak je moral plačati svoje stroške; stroški druge instance so bili majhni, okrog 250 din, ia te jo plačal Gregor. Sedaj pu pobližje oglejmo ta slučaj; Gs-šper je res dosegel, da se je moral steber odstraniti, toda to ga je stalo 2500 din, Gregor pa, ki je imel namen napraviti lično ograjo in vrata, je moral plačati skoraj 31H10 din in nobeden od njih nima sedaj prav nič drugega, kakor manj denarja v žepu in veliko sovraštvo v srcu. Nase škodljive rastline r: r Ker smo že govorili o krompirjevi in trtni -.lesni, ne moremo si kaj, da ne bi »pregovorili ie o sneleh, ki uničujejo mnogo naših trav žitaric. Izmed teb sneti jc znana zlasti prašna!« snet, ki povzroča na ječmenu, ovsu, pa tudi na pšenici, precejšnjo škodo. Le poglej si, ko žilo dozoreva, [ila-tke take trave žitarice. Tam, kjer bi po tvojem pričakovanju moralo biti lepo, zdravo zlato zrno, najdež nekoliko črnorjavega prahu, ki ga prvi veter v lepem, suhem vremenu odnese in klas ostane prazen. Kdo je povzročil lo škodo? Majhna, drobna glivica, ki je prišla z žitnim semenom na njivo, kjer poganja iz podgobja. tako imenujemo tanke, iz kličnega zrna razvite niti, tanko, proti koncu v še tanj?« niti razcepljeno nit. Vsaka nit ali vejica glavne niti na koncu odebeli in razvije okroglaste trose, ki takoj potonejo in se s svojimi zelo tankimi nitkami za-rijejo v kaleče seme, rastejo z njim iri pridejo v razvijajoče se seme, kjer prodro tanko kožico in pridejo na da.n kot 6rn prah. Vse življenje tega podgol>ja gre na račun gostitelja, torej ovsa, ječmena. včasih tudi pšenice Kako se ubraniš tega škodljivca: Možno je več načinov obrambe) Nekateri priporočajo žito, preden ga seješ. izprati v modri palici (v 14 urah je bojda trosje uničeno), poleg tega pa skrbno cxl«l ran jati vse ob mejah njiv rastoče trave kot pahovko; menjavati žito, to je ne istega žita vediio sejati na isto njivo. Trosje prašne sneti izgubi v kakih treh letih kaljivost. Dočim opisana kvarljjvka ne napravlja po pšenici mnogo škode, jo pa napravlja zato druga, nič manj škodljiva, pa prav tako znana gliva, ki sicer ne spada ve3 med sneli, marveč jo prištevamo rjam. To je iitna rja. Ta namreč ne napada toliko klasja, pač pa ostale dele rastline. Žilna rja se pa more razvijati le tam, kjer raste v bližini njiv čcšmi.n. Koncem pomladi ali začetkom julija opaziš na tistih m bilkah rjave proge ali tudi kopčke, le redkdokdaj jih najdeš tudi na klasu. Kaj so ti kupčki ali proge? Nič drugega kot podgobje glive, ki se hrani na račun žitne trave. Iz podgobja ali kot ga tudi imenujemo micelija, eo dvigajo ravne nitke, ki na koncu nabreknejo v kroglice, polne rumene vsebine. To so enostanični poletni trosi, ki jih raznašajo veter, ptice, dež, pa tudi razne žuželke od bilke do bilke. Ti trosi se razvijejo, ko pridejo na primerno rastlino v novo rjo. Razmnoževanje te glive se vrši silno hitro in v velikem obsegu, saj zadošča le kakih 10 dni, da more v novi rastlini naseljeno trosje razviti nove trose ter jih poslati okuževat druge rastline. Iz tega je razumljivo, kako je mogoče, da se ta rja tako silno naglo širi in da povzroči toliko škodo. V jeseni pa ali že koncem poletja najdemo med navadnimi trosi nekatere bolj podolgovate, debele in temnorjave. To so zimski trosi, določeni, da prezimijo. ostanejo na njivi in vzkale šele prihodnjo pomlad. To kaljenje se izvrši tako, da poženejo iz trosa troski, ki pa morajo preiti na druge vnote rastlino, n. pr na češtnin. sicer poginejo. Ako najdejo lako rastlino, se razvijajo v mešičke, ki dajo troske. Ti vzkale, prederejo češminov list in pridejo na spodnji strani lisia kot rjava, Čašasta plodišča ven. V teh čašičah se razvijejo nizasti trosi, ki vzkale na žilnih listih. __ Baš zaradi potrebe po meni gostitelja, je možno rjo odpraviti. Treba je le pridno odstra-njati iz bližnjih njiv, na katerih ie posejano žito, ves češinin Prav tako je skrbno odstraniti vse ostanke slame, ki jo jo treba požgati. strnišče pa izruti in tudi sežgali, sicer je boj proti temu sovražniku brezuspešen. Slično škodo dela na grahu grahova rja. znana je tudi pegasta in bronasta rja, izmed sneti pa smrdljiva snet, turšiična snet in prosena snet. NOVI GROBOVI, n Presveto Srce — usmili sc nas! V Smartnem ob Paki je odšel h Gospodu po večno plačilo dekan in kons. svetnik Karel Presker. — V Mariboru je umrl poštni pod-uradnik v p. Jakob Vodopivec. V Mariboru je preminul veleposestnik Viktor Koren. — Na Pobrežju prš Mariboru so djali v grob poročevalca v ministrstvu prosvete Joška Kosa. — Istotam so pokopali soprogo policijskega uradnika Kristino Pavletič, roj. Hrobat. — V Braslovčah so položili k večnemu počitku posestnika Miho Marovta. — V Ljubljani so odšli v večnost: Marija Gregorc roj. Je-rančič; žena ravnatelja Zadružne zveze Asta Basajeva, stavbenik Franc Dčdek, mizarski mojster Janez Zorman, Srečko Bekš in dijak 7. razreda klasične gimnazije Ciril Belič. — Gospod, daj jim večni miri Kmetje! Vaša stanovske organiucifa |e Kmečka iveza! V druibi je govor naneoel na glasbo, le Ko-fajitar se ni oglasil. »Mar nisi tudi ti muzikaličen?« ga je vprašaj eden iz družbe. Korantar ee je nasmehnil: »O, pač. in moja glasbena nadarjenost mi je nekoč rešila življenje.« Vsa družba je poslala pdzorna nanj ter ga poslušala. »Nekoč, ko sem bil še mlad fantič, je nastala huda povodenj, tako da nam ie hišo odneslo. Oče in mati sta so rešila na veliki mizi Plula po reki navzdol.« »Toda, kje p« je tu kaj tvojega tmizikaJiž-»ega talenta?« je vprašal eden. Korantar: »I, no, jaz sem pa očeta iu mater •Premljal na klavirju!« Sprejem v ril}, hanviki v Ljubljani V križanski dijaški konvikt v Ljubljani se sprejemajo nepokvarjeni in nadarjeni sinovi katoliških staršev, ki se želijo posvetiti duhovniškemu in rodovniškemu poklicu v križniškem redu. Vsa pojasnila daje redovno predslojništvc. Prošnje se naj pošiljajo na naslov: Križanski pri-orat, Ljubljana. d Hrana in razpoloženje. Neki danski zdravnik, ki je dvajset let raziskoval učinek različne povrtnine, je dognal, da na primer krompir pomirja človeka, špinača ustvarja močno voljo, solata iz cikorije pa ustvarja sanjavost... Kdo bi vedel, ali je vse to natančno tako, toda eno vemo, vsi po izkušnjah: skodelica dobre bele kave, pripravljene s pravim Franckom, ki ga izdelujejo iz korenin domače jiožlahtnjene cikorije, nas vedno spravi v dobro razpoloženje. On (na izletu): »Mož, ki je živel v tej hiši, je nekoč pogledal v cev puške, če je nabasana.« Ona: »Kako to veš?« On: »Na njegovem nagrobniku stoji tako zapisano« , Po dvorišču velike kmetiie je oblastna stopal mestno oblečen človek, pogledal v hlev, na skedenj itd. »Kaj pa hočete tu?«, ga je ogovorU Do-bernik .... »Jaz sem uradnik poljedelskega ministrstva in ima pravico, da pregledam vaše in vsako druga posctvo od vseh strani. Tu moje pooblastilo.« Dobernik se je obrnil ter zavil v vežo. Cez nekaj časa je začul klice na pomoč. Ko stopi pred vrat«, je videl, kako njegov junec dirja naravnost proti uradniku. »Pomagajte, pomagajte!« je vpil Dobernik pa je zavpil: »Kar vaše pooblastilo mu pokažite.« Usmiljen učenee. Janezek (katerega je Mihec natepcl): »Čakaj, te bom založil učitelju.« —• Mihec: »Lepo te prosim, nikar tega ne slon, saj veš, da je učitelj bolan na srcu.« MILO! dobro, blago Stldcfifovo G? milo, kt snet] kuhanjem rfruji skupaj s kisikovimi mehurčki skozi tkanine in odpravi vso nesnago. Perl!© se kar sveJi (ako Je oslo in belo. RADIOM BELINA! RADIO LJUBLJANA od 15. do 22. junija 1939 Četrtek, 15. junija: 18 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence — 20 Pevski zbor »Grafike«. — Petek, 16, junija: 18 Ženska ura: Naš najmlajši — 18 40 Poljudna no-vodila za zaščito pred zračnimi napadi — 19.30 Kotiček SPD: Navodila dijakom za počitnice. — Sobota, 17. junija: 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Ha olimpijskem dnevu — 20 O zunanji politiki — 20 30 J. Vombergar: Kdor stika, la 6taknel Vesele zgodbe iz življenja Jaka Smodlake in njegovih. — Nedelj«, 18. junija: 9.45 Verski govor — 10 Prenos cerkvene glasbe t Viča 17 Kmetijska ura: Obisk pri krožku travnih se-menarjev — 17.30 Akademski pevski kvintet in Kmečki trio — 20 Pevski koncert. — Ponedeljek, 19. junija: 18 Zdravniška ura: Moderno zdravljenje duševno bolnrih — 18.40 Iz kulturnega življenja koroških Slovencev — 20.30 Koncert starih mojstrov — 22.15 Narodne pesmi poje tereet Stritar. — Torek. 20. junija: 18 Srainel »Škrjanček« — 18.40 Naši narod, in knjižni spomeniki — 22.15 Samospevi, g. Drago Rurger. — Sreda, 21. junija: 18 Mladinska ura: Tujski promet in šolska mladina — 18.40 Kulturna slika Novega mesta, II. del — 20 Prenos iz ljubljanske opere. d Bolniki so povsod. Zato je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801-37. Iz starega pokopališča Sv. Krištofa (ter nove spomenike) po nizki cent dobite dokler traja zaloga pri kamnosek« MUMOVAR FRANJO pokopališče St. Kril, Ljubljass* Mali ©fjlasnilc Vsaka drobna vrstica ali n,e prostor velja »enkrat Din 5. Naročnik j ' polovico, ako kupuiejo krneti,ske potrebščine ali prodala,o svo|e pndelke al iSče^ pos.o obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina ta male oglase se plaone napre,. Pomočnika in vajenca za kovaško obrt sprejmem takoj. Jože Fa-bjan, splošno kova Stvo, Dolenja vas 16, p. MlrnapeS. Moške obleke perilo In vsa oblatila po priznano nizkih cenah al nabavite pri Preskerju. Sv. Petra o, 14, Ljubljana. Merjasca tri mesce starega, za pleme, kupim. Ignacij Ivrulc, mlinar, Belnek Moravče. Kmetijo v občini St. Janž na Doleniskem prodani zaradi družinskih razmer. Posestvo, obstoječe lz približno 40 oralov, 13 gozdnih zaraščenih parcel, deset glav živine, poslopja in zemljišča v najboljšem stanju, vse pritl-kline pri posestvu, stu-denčna voda pri hiši, se proda po dogovoru pod ugodnimi pogoji, v celoti ali deloma. Podatke da iz prijaznosti notarska pisarna v Radečah. . Ajdova moka po 3 din, koruzni zdrob ln moka 2 din, graham moka za sladkorno bolne 6 din. Razpošilja vsako množino po povzetju. — Sedej Pavel, umetni mlin, Javornik na Gorenjskem. Majhno posestvo v Logatcu, 20 minut od postaje - naprodaj. Poizve se pri Matevžu Meze, Blekova vas 7, Logatec. Pozor! že z 10.000 din si lahko zasigurate brezskrbno življenje, ako pristopite k novemu podjetju. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod zn. »Laboratoren« št. 9558. Čevlje ostanke raznih fazon, poceni prodaja Ster- meckl, Celje. Dva močna voza ugodno proda Lovro Zore, Vič 13. Kavačnico posestvom na prometnem kraju prodamo ali oddamo v najem. Občina Tomišelj, sres Ljubljana. Vsaki osebi • družini nudimo stalen zaslužek doma. . Pišite: Ano«, Maribor. Gepelj v zelo dobrem stanju ugodno proda Kalan, Suha 16, p. Kranj. Hišo z vrtom prodam po nizki ceni. Pečan M., Vrhovcl — pred Bokavškim uradom, p. Dobrova. Hlapca vajenega vseh kmečkih del, takoj sprejmem. Ljubljana, Vodnikova cesta 111. Vež miz. pomočnikov lzvežbnnlh za stavbno mizarstvo, sprejme takoj Janez Stare, Vodice. Hlapca za kmečka dela sprejme 2abjek Ivan, Za-puže 9, St. Vid nad Ljubljano. Težkega konja 5 let starega, prodam. Rakovec Štefan, Vna-njo gorice št. 35, Brezovica. Dekle pridno, pošteno, vajeno vseh kmečkih del, dobi stalno službo v dobri hISl. Plača 20D do 300 din. Ponudbo upravo »Domoljuba« pod »Na Gorenjskem« št. 9094. Brinje in fige zopet na zaloRl. Fran Pogačnik, Ljubljana, TyrSeva (Dunajska) cesta st. 33. Gepelj dobro ohranjen, proda Slnk Franc, Kuha 9. Kranj. Hlapca in deklo sprejmem. Tomačevo St. 25 pri Ljubljani. Ježkova mlatilnica naprodaj. — Jerneje, Stožlce 12, p. Ježka. Kmečkega hlapca 17 do 30 let starega, takoj sprejmem. Oglasiti sc pismeno ali pa osebno. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod št. 9932. Posestvo srednje veliko, v lepem industrij, kraju na Gorenjskem, vse na ravnem, hiša iri gospodarsko poslopje v dobrem stanju — naprodaj. Naslov v upr. »Domoljuba« pod 9ii31 Žene in dekleta! Poceni naprodaj večje število šivalnih strojev, otroških vozičkov, koles in še ogromno število drugih predmetov pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled Kosilnica naprodaj. - Itrozovlea St. 74, pri Ljubljani. Dobra vzgoja. »Jaz ne l>om jedel močnika!* ee dere Peterček — j Mora 5 ga,< reče zapovedo-valno oče. — »Otroku ne smeš nikoli na tak način vsiliti jedila,« se vmeša elric Jaka, ki iina svoja vzgoina načela. »Olrok naj «1 sam izbira.« — »No, dobro,« reče oče. »Peterček ali hočeš močnik ali zaušnico?« In Peterček si je izbral močnik. * Zahteva sam« polovico. Gorišek je pokopal svojo ženo. Po pogrebu pride h gospodu župniku ter reče: »Gospod župnik, pogreb b1 rad plačal.« — Gospod župnik mu reče: »Nič ne bom računal, saj ste tako velik revež.« — »Tisočkrat hvala c odvrne ginjen Gorišek. Koj nato s« poda k orga-mslu, »Pogreb bi rad plačal,« pravi Gorišek. — >Jaz zahtevani samo polovico tega. kar ste plačali g. župniku,« pravi organiot. - »No potem pa pelslokrat hvala,« reče Gorišek in zadovoljno sti-tne organislu roko. Kupi tulile pri tvrdkah, Iti oglašajo o Domoljubu/ 'UKISKA 1*. Mica: »Vej, Janez in Jože, oba sta me včeraj zasnubila. Jeica: »Pa si obadva zavrnila.« Mica: Kaka pa to veš?« Jerca; »Davi sem ju videla, ko sla se srečala na cesti, st segla prisrčno v roko ter si na nečem čestitala.« k Jernačev Francek je zopet stal pred sodnikom radi diviega lova. . Sodn'k (fantovemu očetu): »Kaj bo z vašim sinom že petič stoji tu kot obloženec. Zakaj mu ne pakažete pravo pot?« U«l,?ie' 'Sai. 6e.m mU io, že Poka"' Sotesko, pa se ta tepec vedno zopet pusti vjeti « ★ . Tom.an s,e. ie ludi pomešal med množico radovednežev, k. SO prišli od vseh strani „, 1 . metno tekmo. Tam Pa je nalete! na svoj^Va- k,, *T°re^ jko,,,-,tu,ie P°*rei> tv°i^a strica za kar sem ti dovolil dopust?« .oj deš domov*?*«* ** $C ^ kadar P- »Ne, tega sem jo odvadil « Nov redilni pra!ek »H K D IN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi »voje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane l Sav ( po pošli 12 din, 3 zav. po pošli 21 din, 4 pošti 30 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Ifloštoua esenca Min Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno. obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl za 150 litrov din 20~, po pošti din 35"—, 2 steklenici po pošti din 55„ 3 steklenice po pošti din 75"—. Pazite pravi Redi« In Mostin se dobi samo z gornjo sliko. Prodala drogeri]« Kant, Ljubljana. Židovska al,i, Nehaj o ciganih Cigane prištevamo med najznamenitejše M< rodo sveta. Njihova domovina je po sodobnih dognanjih Indija, katero so zapustili pred tisoč, letjem. Daneo «0 raztreseni |k> vsem svetu, 1 njihovih žilah se kot pred tisočletjem pretaka nomadska nemirna kri, ki jih goni iz kra>a v kraj. Njihovo Število cenijo na okroglo dvj milijona Ciganom je lastno, da ohranjajo svojo čisto-krvnost skozi stoletja Vsi so večinoma srednje veiiki, vilki, svetlo-rjave barve, okrogle tirajte, visokega čela iu črnib las. Iz črnih oči govori,o zvitost, strah in sovraštvo ali tudi brezmejno navdušenje. Njihova narodna jed je pečen j,i, radi uživajo tudi mastno svinjino, pijeo pa najrajši žganje. Kadilci so ponavadi moški in ženske. Oblačijo se po»tro, pri čemer ljubijo najliolj zeleno in rdeče Prava ciganska stanovanja so šotori, ki jih vozi,o na voze h. V nekaterih deželsi na/lemo tudi pravcate ciganske vasi. Namesto bii vidimo lam ilovnato tile z ognjiščem sredi edinega prostora. Dela cigani niso vajeni nolienesa in se preživljajo s prosjačenjem ali tatvino, f n.-.jlK>ljšem slučaju z godbo. Godba jim je v krvi. No |H)7.nnjo not in ne muzikalnih [>o.->!:iv. 11 igrajo po posluhu tudi najtežje komade z nenavadno virtiioznosto. Neresnica je, da hi cigani živeli nravno razbrzdano življenje. Ženijo se v zgodnji mladosti, ločitve zakonov so izredno redke, oiro-škega blagoslova je po navadi prav obilo. 1'osetme vere nimajo, pač pa se radi prilagodijo veroizpovedim pokrajin, kjer se nahajajo. Omenimo naj .še njihove plese, ki izražajo cigansko strast-nost in divjino. Ciganski jezik je posebnost '.ase. Sliči govorici ljudstev v azijskem Ihnduku&i in Katiristanu. V Evropi naštevajo 14 raznih n>; rečij. v katerih se nahaja dokaj evropskih besedi. Nekaka narodna ciganska vrlit.a je njihov neukrotljivi, »ilni ponos. Fantje! Kadar mislite kupiti novo obleko. klobuK, srajce, nogavice, kravate — premislila dobro kam boste šli ... No bo Vam žal, ako si ogledale zalogo gornjih predmetov; prav posebno Vas I odo pa zanimali novodobni Mciketjni in nadomestni delil IVAN A. GROSEK trgovina z mešanim blagom TREBN)E na Dolenjskem Dobro domačo pijačo brez dodatka pravega sadjevca naredile z iz drogerije Ivan Kan«, Ljubljana. Neboli*<"k Zavoj Din 20--, poštnina posebej. Črni gaber od 16 cm premera in 120 cm dolžine Ml*6] Iščem vsako množino. -- »Ostrya« na upravo Domoljuba stev. o*