Listek, Med ogerskimi Slovenci. Maribor dne ll.junija 1900. IV. Ker sva se v Gederovcih tudi s šolskimi razmerami neko'iko seznanila, hočem se na tem mestu še teh spotninjati. Ogri imajo ali občinske ali državne ljudske šole. Če si občina sama postavi šolo in tudi učitelja sama poskrbi, se ji Sola prepusti; v takem slučaju bi naSi Prekmurci torej po zakonu lahko imeli slovenske Sole. Ali zakon je v Avstriji, če govori za gojo narodnosti, stvar, ki velja le za neslovane, na Ogerskem je v tem oziru Se slabeje. Če bi slovenska občina hotela imeti slovensko šolo, delala bi ji vlada toliko ovir, da je taka šola kratkomalo nemogoča. Zato pa tudi slovenske občine Sole prepuSčajo vladi; nekoliko jim le pridejo ceneje. Samoumevno je, da je ucni jezik v teh šolah od prvega trenutka naprej madžarski; Se vec, slovenščina celo predmet ni. Otroci morajo madžarski moliti, madžarski odgovarjati, madžarski pozdravljati in vceplja se iim po hudo madžarsko vzgojenih učiteljih madžarski duh. Stariši tožujeio crez šolo; pravijo, da se deca nič ne uči, da postaja od dne do dne bolje divja, da v šolah verskega duha ni itd.; ali kaj to vse pomaga? Edini katehetje, vso čast jim, se ne dad6 omajati, da bi pomagali, na nedolžnih otrokih se pregreševati; oni učijo veronauk v slovenskem jeziku in se trudiio z deco, da se tudi nekoliko navadi slovenski čitati. Tudi po vseh močeh razširjajo družbo sv. Mohorja. Hvala Bogu imajo Prekmurci večjidel vrlo, za slovensko stvar gorečo, zraven tega pobožno duhovSčino. DuhovSčina pa je tudi edini prijatelj, ki ga ima to ljudstvo v razumništvu. Za srediSče vsega narodnega gibanja v okraju, po katerem sva hodila, velja TiSina, in sicer zaradi župnika, ki tukaj službuje. Radi tega sva jo iz Gederovc merila na Tišino, da bi videla »škofa prekmurskih Slovencev«, kakor Madžari imenuiejo tišinskega župnika in dekana, doktorja Ivanocija, ter se mu spoštljivo poklonila. V dobri uri sva bila tam; samo polje; pot je bila huda, ker je solnce grozno peklo, drevesa pa nijednega. Tukaj je jeden izmed naju začel peSati, toda nočem povedati kateri; ali ker je drugi v prijetni nadi na redek seznanek neusmiljeno pritiskal, prvemu nič ni druzega preostalo, kakor vse moči napeti in korakati za onim, ki je bil zdaj svoje lahkote posebno vesel. Nada naju ni varala. Gospod dr. Ivanoci, mož lepe postave, naiboljših let, krepkega zdravja, elegantnega vedenja, obširne in globoke izobrazbe, pred vsem pa gorečega slovenskega srca, naju je sprejel jako prijazno in po slovanski Segi gostoljubno. Srečen, komur je dano, s tem možem mnogo občevati; zato v prvi vrsti srečen njegov vrli kapelan, srečni pa tudi župljani, ki to srečo, kakor sva se prepričala, vedo ceniti. Kaj bi pa ne? Saj iim je gospod župnik v vsakem oziru pravi oče. Na mizi so ležala tudi »Gesta et statuta«, t. \. opis zadnje sinode lavantske vladikovine in zbirka pri sinodi dognanih odlokov. Z veseljem nama je gospod župnik govoril o tej knjigi in dal spoznati, da se za naše razmere jako zanima. Po kratkem a prisrčnem slovesu sva nastopila pot, ki drži v Radence. Na brodu prekmurskim bratom Se zadnji pozdrav, in stala sva na zemlji štajarski. Pogled na Muro v slovenskem Štajarju pač ni prijazen, da, silno žalosten \e. Po zgornjem in srednjem delu naSe dežele je ta reka vseskozi regulirana, da voda ne more delati škode; pri nas pa je rečni breg od konca do kraja raztrgan, bližina preplavljena in opustoSena, da je groza gledati. Ali deželne doklade plačujejo le nemSki prebivalci? Kaj sva na Štajarskem videla in slišala, tega ne bodem več opisoval; tudi ne bom pravil, kaj sva tukaj doživela. Kako se more goditi tistemu, ki pride po dolgem zopet enkrat k svojim dragim starišem, bratom, sestram in prijateljem? Ali nekaj Se hočem h koncu vendar objaviti, kar sem pri sv. Duhu blizo sv. Jurja ob Ščavnici našel nenavadnega. Nad vrati neke poStene kmetske hiše sem namreč bral čedno izvršen napis: Ta hiša sliši meni, pa vendar moja ni; Ko drug za menoj pride, jo tudi zapusti, In tretjega tud' bodo mrliča nesli z nje; Pryatelj, odgovori, čegava hiža je? Ali ni to lepo? Pri tej priliki se spominjam še drugega nadpisa, ki sem ga nekje naSlovenskem videl nad vrati prijazne gostilne; tudi tega hočem postaviti semkaj; glasi se: Ne hod' naprej, pryatelj moj, Pri vinski kaplji tu postoj, Da duša k truplu se priveže In k vincu kruha koa odreže. Lepi so taki napisi na hišah, in dobro dejajo človeku, ki jih bere. Zdaj pa, dragi prekmurski bratje, ki nama bodete vedno v srcu: Bog z vami; le neumorno naprei!