KatoliAk cerkven Uit. Danica uhaja 1 10 in 2« dne vaariga mesca na celi poli, in velja po posti /a celo leto 3 gld., z* pol leta 1 eld. tiO kr.. v tiskarnici nprejemana ni'lcto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld 3<» kr., ako uni .Inevi zadcn.-jo v nedeljo ali praznik, izide Dani« a dan poprej. Teii\\ XVI. V Ljubljani t. listopada 1S63. Lisi 31. Slot ni ver !%r i proti koncu š t i r s t u I e t n i c c. t) raduj se. ecrkev stolna. Jubileja siictiiga. Dan na dan »i vernih polna, Uinjcnih clo do solza; Komarjev kardelo obilno Tc hiti obiskovat, (•resnikov število silno llutli sc oe ševat. Molna cerkev, dc bi mati |'o skoliji \sib cerkva. .Moraš živo zdaj spoznati, l.cj. kako si čislana: V»m o/.naiiis sveto leto. Napove- odpHstike: \ se je vrni« ljudstvo vneto. \ .-.i k*ij » k u-'»i \ic. tilej na ce.-te. glej na pota. \ sc v sc polne so ljudi! Bodi bogat. b«di srota, K t« bi. mati. vse biti: Žc p« v.-i skotlji slove, holjko lačnih poživiš. In zaklade Jezusove \ silil bogato zdaj deliš ! Spovednice so obdane Ik«l spokornili vernikov, \ sak si ccli dušne rane , Hiti hoče človek nov. Vroče, I fj. solze blišijo Se na licih grešnikam, Vsi pobožni hrepenijo Se skleniti z Jezusam! Vidiš. mati. otroke svoje? Pač goreči, verni so, ki pokorni klice tvoje Zvesto dopolnujejo: Po školiji vera sveta >e živi. « še cvet«', »»ei slovesnost svirtga leta Ptica nam. gotovo je! Stolna cerkev, bod' vesela. Mati. stara štir sto let! V miru boš ..Te Dcuni" pela: Zdaj. ko mine sveto let : Svoje otroke oživila Blago si v pobožnosti. Tud pri Hogu boš sprosila Dar jim stanovitnosti. B u r j a. Ti.raj. ak si v duhu vidil Sveto mesto, o kristjan! Stori sklep, da se boš trudil, <«.i doseči noč in dan ; Zr' zato le na višave, ko si skušan od sveta V kraj te sreče ino slave, ker le gori -i doma ! — 1*1 svetniki. O j. ozri se na višave Iz doline solz, kristjan! \ kraj vse sreče ino slave Dans. \sili Svetnikov dan; \ duhu glej nebeško mesto , Srečni stan izvoljenih. Služi v s e I«■ j Hogu zvesto. Da kdaj dojde* v družbo njih. Oh neskončno je veselje , Rajskih bratov, sester tam, S polnjene so v>c njih želje. Združeni >u /. Jagnjetain. ki so k njemu hrepeneli Priti /. revniga sveta, Ze so srečni <«a objeli, Večno jim se vzivui' d.i. Vse težave so minile \ sa lititkost j<- zanje preč . Ni joku. lor kriik«r sil«*, Nc skiisnj.iv nobenih vec. Zlato solnce "amk-j sije. Jim nikdar ae bo zašlo. — \ mestu i .»j - k c lepofjt- \ sa njih si'.ta vumih Iio. — tuj ! v planjavah preveselih Na iiiiljonc čistih dvic. V oblačilih so vse belih . Vsaka palmo ima v desnic ! Vsi poji« v ljubezni vneti ki preseže ves naš um: ..Sveti. sveti, čez vse sveti Je tiospod. Bog vojsknili trum tilej Marijo čisto |)viro V sredi izvoljenih duhov, Prcmogiicno njih kraljico. Krono vsili nebeščanov. Vsa m-lioška tovarsija V ljubezni jo časti — In ,.če-ena si . .Marija!" Od v.mIi krajev ji doni! — Števaj truma vsih jezikov In vsih zemljskiii rodov. \ erste svetili ucenikov In nebeških angelov, hi pri Jezu»u so zbrani. Se Ic v Njemu vesele. In preštevaj, cc si v stani. Srecn«1 v»e kardtla t«;. Vi pa. ljubljeni nebeški. O prosite tam za nas ! — Pomagajte nam v človeški Pre*lah»sti. pros ino vas — Vedno loilj Bogii služiti, tia ljubiti prav serčno. In po smerti gori priti V vašo srečno drušino! K r a n r c Silvester. £a ve silo remi m tlasatn v vicah• Zvonovi! milo se glasite. Vse verne v duhu tje zberiti — Na njivo, kjer počivaj«, trnhne V.»m starši, znanci. bratje, al sestre. Poglejte te otožne grobe. Kosti so polni in truhnobe ! človek, t« ti«-t naj tc : Vi sveiu \sc m i iiij i v o je. V reiu tihem kraju sc mudimo . Du-iram verni mir prosimo ! Sej .!obra. sveta misel je le-ta. Tak«> že Juda Makabej spozna. Njim ura milosti odbila, Pravir.t |ia je nastopila; Zdaj kličejo k non dan in noč. Naj jim skazujcnio pomor. kak dolga jim je vsaka ura ' Ne d.i popisal' se pokora; Za Vse zdaj duša strašno tam terpi. Kar koli v tem življenji zamudi ! Sirahvati mora se krivica. To iii ji Itožji tam pravica. De -čistijo sc ko zlato, k.-r t. grcliam -c n- gre v neb«. Pero iioheno n«' popiše. K »i duša tam terpi. dc zbriše Hazmi-'jcnja. !-nobc. mlarnosti. Ki v njih »»ak dan na svet' sc zadolži; Svet Avguštin v letu stan nesrečnim Pr"n».:rja martre 0£iiju vvčuim : m »mili. smili se. <:«i»pod. In reši duše od ond«»d ! 0 naj bi kapljica kanila V i a oit-nj in ga pogasila l.e ina Hv-iij« kapljica krni l.aliko ve- -ira-ni «'£'-iij pogasi. D.ij !ircj fiicnj«'. H"g. spolniti. I - i'j v -vrti p-.k«ij priti. H u bi r-1---! i pojo N i veke p«—«•« angi-Nko. • tf s . Mitje. c is 7i na« j«'sitci'1. 1 / i i j ngubi vrcni ; 'tud v \icah. dokler sc živi-. I. »M, i - j." k i < prav i pogasiš : Al večnost bo se odgernila. \ ae grehe naših sere odkrila; Takrat bo Jezus le sodnik Ia ne vec mili Odrešeaik. Ko truplo pojde v zemlje krilo. Prejela duša bo plačilo. Za djanje vsako dala odgovor bo. Kar strila dobro je in kar hudo: kar blažiš ti, o človek zdaj. To vžival bodeš vekomaj. Ani. k —r. MAtipuvin oee J o a šum Miuttpinger. ( V c r I i iu Tirolec- m v h p o m i u u j i h 5001 c l u e sklenitve z A v n t r i j u. j Prizanesite, blage Vile. slabim besedam mojih občutkov! zavpije mlajši Ana-liarz . stoječ na teriuopilskih gomilah pomorjenih grekov . jez seiu vas bolj častil, ko siui stal na griču, kjer ste vi svoje zadnje zdihljeje pojulc, kadar sim se naslonil na eno vaših rak in s svojimi solzami oblival mesto, ki ga jc rudcci!a vaša kri. \aš spomin bo dalje ostal, ko perzijansko kraljestvo, kterimu ste vi sc vpirali. in do nar poznejiga veka bu vaš zgled v vsih sercili. ki svojo domovino ljubijo, obudoval codeujc in sercnosl. V svetni zgodovini našiga cesarstva sloje iicumerljivi 111 e možje i/, kervave dobe pervi ga Napoleona, imenujejo se ..llulcr. Iluspinger in Spckbachcr," kterih trupla po višjem sklepu uasiga sadaujiga presvclliga cesarja v luspruku v eni ccikvi skupaj počivajo, ker pa naš namen ui, ud vsih treh govorili, hi-i sklenili od le slovite deteljice vzeti le eno samo pero iu ga blagim bravcam ,,Zgud. Danice" sicer ob kratkem. pa vender bolj ua tanko omenili, uamicč ka-pneina .loabima llaspiugerja. Ilaspingt-r je zagledal luč življenja 2*. vinotoka H7t> v ."»marini vasi teferškiga dola na Tirolskim. Dobil je pri -v. kerslu imeni Janez »Simon iu bil je kot pervorojciii sin namenjen za duhovski stan. To se tudi zgodi, kajti uila-dcucc stopi leta lb02 v kapucinski red in dali so mu ime Joahiin. lil. mai. travna lhO'.l po tirolskih rekah kervave tiršice plavajo, in po višavah zašvigajo zuauiciijski ognji, zaduni pa po vsi deržavi glas: ..čas jc!" in ob enem se vse vzdigne, kai koli orožje nosili more; in kaj še več? pripravljajo se celo tudi ženske in otroci za boj. Takrat se kapucin i.ce Joahiin pridruži hrabrim vojakom kot vojaški duhoven, pa ne mislec poslane eden njihovih naj picvidni-ših iii sercuejših vojvodov, in le kmali jc ..rudccubradnik," kakor so ga zavolj njegove ludeče, prav za prav lujave, dolge iu goste brade zvali, ne manjši slava svojih domo-lodcov . kakor strah nemških in francoskih sovražnikov. Pa -c v svojih mlajših letih se jc enkrat v boju lako posebno moško obnašal, da so ga okincali z junaško svetinjo, ki jo pa picccj. ko v samostan stopi, sv. Antonu v dar obesi. Vselej pa. kadar sc k armadi puda, poprosi svojiga tčela proviucijala za blagoslov. Hil je v klostru, pri ranjenih iu umirajočih kiotko jagnje, ali pogumen lev na bojisu, tu lesketa njegovo oko kot blisk, dom njegov glas kot grom. >uok klobuk na glavi, brilko iiiartro v roki iu pa večidel bos plane s svojimi kot vihar nad sovražnika in ga otepe iu piemaga. Ce ga pa v takih okolišiuah njeguvi prosijo in zarotujcjo. naj se vender tako prederzuo ne nastavlja nevarnosti, jim navadno z besedami perviga Napoleona odgovori: ..Ni še zlita krogla, ki bi me zadela!" kako pa. dc so sc hrabri Tiroici pred bojem obnašali, nate Ic en sam zgled. Bilo je 15. vel. serpana lsun. ko se ti svoji sveti veri in svoji dedni vladi zvesti vojaki ua izclskim vcrliu snidejo, dc bi sc sovražniku vperli in ga napadli. Tu stoje v sredi mej junaki, ki so lavui kakor smreke njih gora, cvcisti ko stene njihovih v nebo kupc- čih pečin, mladeuči z rožmarinam, možje pa s pavoviin peresam ua klobuku, — z njimi pa oča Joahiin Haspinger. Komej de milo solnce priluka, store tirolski junaki štir-ogelnik okoli svojega duhovniga pastirja, in kakor v davnih časih Izraelci po tem, de so skoz jordansko reko v obljubljeuo deželo dospeli, nekoliko mladenčev vsak svojo skerl prinese in jo za oltar vredi. Na altar se položi posvečena ploša, kupucin odveže inavhico, potegne iz nje tri bele rute in bliskeč kelih, mašni strežej pomaga oltar pogriujati in duhovnika obleči; prižgejo se sveče na vsaki strani britke martre. Začne se maša, iu ko bi trenil štiroglata truma na kolena pade. vsak na verno serce zvesto pušo nasloni, zeleni klobuk pred se postavi, roke k molitvi sklene iu proti nebu vzdigne, iu tako ponižno moli, dokler strežej mašnih bukev nc prenese iu se sv. evangelij brati začne. Zdaj se v hipu vse vzdigne, puše s komolcaui poprime, vender pa glav ne pokrije, iu to v znamnjc, de so pripravljeni za sv. vero, pa tudi če je treba, za domovino svojo kri preliti. Po cvangelii spel vse poklekne, vsako serce puhti goreče ljubezni proti Uogu in vsak s ponižnostjo terku ua persi, ko mašnik presvelo Kešnjc telo iu kri našiga Odrešenika povzdiguje, in pa ko govori: ,,Gospod nisim vreden, dc greš pod mojo streho, pa reci le besedo in ozdravljeua bo moja duša." K besedam: „Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče, Sin iu sv. Duh," se sklonijo vojaki s pušo v levici iu klobukom v desnici; iu kadar uiašuik besedi: Iu Beseda se je včlovečila," poklekne ž njim vred cela truma z desnim kolcuain, nato sc vzdigne iu pokrije, pa vender šc v svojim redu tako dolgo ostane, de se duhovnik mašniga oblačila oprosti iu odmoli. Po molitvi sc oberne oča Joa-liim k vojakom iu jih z malimi pa krepkimi besedami tia-govori, kako de se nadja, ker so delo tega dneva z Bogatil začeli, dc bo tudi vsak izmed njih za svojiga cesarja in za domoviuo hrabro se obnašal in sc vredniga storil. Tirolec imenovan biti. iu de se tudi terdno zanaša, dc jih pravični Bog ue bo dal osramotiti, temuč dc bodo z njegovo pomočjo prej ko sc dau nagne, sloveli ko pogumni prcmagavci oholiga sovražnika, — iu tako svoje delo spet z Bogam končali. ..Pokleknile moji bratje!" zdaj vcrli kupucin glas povzdigne, ,,pokleknite in serčuo se skesajte svojih grehov, dc vam v imenu irojuocdiniga Boga odvezo podelim." — Vse tisti hip pade na kolena. Oče Joahiin pa razpne roke, oberne oči proti nebesam in glasno moli vesoljno odvezo uad vojaki ). Hoj! po koncu zdaj. moji pajdaši, zavpije z bliščc-cimi očmi oča Joahiin. si pogladi z levico rjavo brado, potisne klobuk na glavo iu pristavi, z desnico na sovražnika kazaje: „Tam nas čaka delo, začnimo ga v Božjim imenu !J Ne gre cerkveuimu listu popisovali streljanja in vojskiniga klanja in pobijanja, kar je vselej žalostna reč, — še zlasti, ko se kristjanje med seboj po zversko davijo. Ilečcmo samo. ker je že od tega govorjenje: .Malo ur le — in dolgo ucprciiiagaui orel pervega Napoleona sc že spet valja v prahu. Na Izelu je zamižalo maisiktcro oko za vselej, povzel jc mnogoteri zadnji zdihljcj, za zmiram je biti nehalo uc-ktero serce. iu popila jc do čuda kervi svojih sinov mati zemlja; veuder bila jc skorej le večidel nasprotnikov, ko grom protivnih pušk iu brona popolnama obmolči iu sovražuiki pete kažejo, se snidejo spet na Izelu trije pervi junaki tistiga dneva: oča Joahiin, llofer iu Spckbacher si podajo iu pomajajo molče moške roke, v vsakiga očeh solze igrajo iu njih scrca so prepolne: — kakor na povelje po- *) lic bi ne bil kdo v zmoti, je vediti. de ta odveza velja Ic za silo. kakor n. pr. pri bolniku, ki se ne more več spovedati, in vsak jc dolžan potlej sc svojih grehov spovedati. ako ima priložnost ter ni na vojski končan; zavolj tega naj pa ne opusti čisto spovedati se in r Bogam spraviti, kdor je v grehih in ima na vojsko iti. kleknejo tisti hip vsi trije, občutki njihovih sere so te samiinu vsevedočemu Bogu znani. Tako kleče nekoliko časa, kar se vzdigne srednji izmed njih, namreč oča Jou-him in visoko povzdigne podobo križaniga Zveličarja. kot de bi hotel ž njo blagosloviti svoje pajdaše in pa reči: V tem znamenju smo premagali. — Dal se je na Izelu pa tudi lep zgled vsakimu narodu, kaj de zamore živo zaupanje v Boga, pravična ljubezen do svoje domovine, in pa terdna zvestoba do svojiga postavil i ga vladarja. Ponosno bo veduo kazala zgodovina na verli Tirol in na vse čase spričevala, de jc ta knežnja dežela eden nar lepših biserov v vladarskim vencu avstri-janskega cesarstva. Na vse zadnje je pa vender mogla tudi hrabrost ver-lih Tirolcov proti izdajstvu oneinoči. Vitcškimu in pobož-n i mu lloferju predere francoska krogla v Mantovi blago sercc. Spckbacher iti Haspinger dospeta še le čez dolgo in po mnogih smertnih nevarnostih na Dunaj. Prijazno in milostivo sprejme cesar Franc I junaška moža. Očetu .loa-hiniu se dovoli, osvoboditi sc inuiške obljube, ter mu podelijo travnfelško lamo vikarijo. Tu 011 skoz dve iu dvajset let zvesto pase sebi izročene ovčicc. na to sc pa v pokoj poda. Ko se leta IH48 na l.aškem homatije začini, dvaiiisedcmdcsetlctai orel spel omladi in k tirolskim dobru-voljcam zu \ojaškiga duhovniku hiti, pu sc kmali verni* iu preživi svoje poslednje letu v cesarski grušini Miiabelu v Solnogradu. kjer v dva iu osemdesetim letu svoje starosti mirno zaspi v Gospodu. Kakor nepremakljivo zvesti so pu Tirolci svojiimu cesarju, tako stanovitno zvesti so tudi svoji veri in svojimu Bogu: torej sc tudi poganjajo za velikrat njim zagotovljeno edinost sv. vere. —č. Xerera ne blaži. (Iz dnevnika n e c c g a duhovna.) ( Češki spisal Vacslav štule; poslovenil Dcželanov. ) ( Dalje.) Nesrečni dokiir ni dal dolgo čakati na-sc. ..Kakor sem vstal,- je djal. tako sem legel. 1'utim, da je Bog v nebesih. Kajti zadela me jc sodba njegovu. pravična sodba. I.c poslušajte! Ljec moj, brat raujcc matere, gospod nu — cih, zboli za smert; ni pu imel otrok. Jaz sein bil od mladih mig njegov ljubljenec. Imel sem podedovati za njim lepih gospodarstev. Z njegovo boleznijo je bilo od dne do dne hujše. Vedel je, du se mu bliža zadnja, zuto me poklice k sebi. du bi me še enkrat vidil, preden umerje. Dobil sem li-t od ujega in nevtegoma sem se odpravil na pol v V-ce. S težkim sercem sem se ločil od doma in drage žene. Njena nekdanja gorečnost jc zopet oživela. Al soluce mojega življenja se je nagnilo k zapadu, iu to jc bi! njegov poslednji žar! — ..Izročil sem /.eno onemu zvijačnemu goljufu. zaupal sem golobico jastrebu, svojo gerlico kregulju. — Srečno sem bil prišel k bolnemu ujcu. Ccstiti starček me jc serčno pozdruvil in moj prihod je vidno pripomogel, du je nekoliko okreval. Toda spoznal sem nu pervi pogled, du mu je smert ze pred durmi, pa tudi sam jc to dobro vedel. ..Ilvala Bogu." djal je šc s slabim glasom, ,,da si prišel, Bogomir!" Zdaj umerjeni sladko! Ti me uc zapustiš več, temuč ostaneš pri meni, dokler se mi ue zapro oči, da mi jih zatisne vsaj vnuk mojega očeta !'£ — ..l.juhil sem tegu dobrega ujcu tako, da bi inc tudi sicer ne oilu nobena reč odtergala od postelje, uu kteri jc umiral. Noč in dan sem mu strcgcl iu prizadeval si . du sem mu storil Vse po Volji. Od domu sem dobivul dan uu dan sporočil. Soprogini listi so bili serčui. goreči; — iu moji ru\no taki. Pu du takrat, du jc ugasiiil moj ujet. pretekle so št.ri nedelje. O-lal sim pri njem tlo zadnjega zdili- Ijeja in potlej sem njegove kosti spravil v tihi grob, pa delj mi ni bilo ostati tu. kjer mi je smert na novo ranila serce. Pisal sem ženi še tisti dan pred pogrebom, kdaj pridem: po pogrebu nastopim brez odloga pot proti domu.*' „Pa tri milje od doma ujela inc je strašna nevihta proti večeru, tako du sem se mogel ustaviti v neki kerčmi. Strašno jc jelo germeti in treskati, z neba je lilo kakor iz škafa. Meni ni dalo tu čez noč ostati. V deževni temni noči sem komaj pritaval o polnoči domu. Pridši pred hišo začudil sem sc, ko nisem vidil luči tam vso bah. kjer jc stanovala žena Z zvoncem ob vratih zbudim vratarja. Odpre mi in pozdravi me nekako nevcsclo. Hitim gori. ..Kaj dela gospa*" bila jc perva beseda stari dekli, ki mi jc prišla z lučjo naproti. Ali glasen jok jc bil odgovor na moje vprašanje. „0 moj Bog! — vendar saj ni bolna? menda ni uuterla? kje je? vprašani veni sapi staro deklo svojega raujkcga očeta. ..Oh gospod, le nikar me ne vprašajte! Idile, idile -poglejte." Stopim v sobo, — soba je prazna. Hočem teči v sobico. - -al starka mi pade k nogam; ....Gospod, /a va-oga raujkcga očeta, obnašajte se danes tak«, kakor mož • uc iMrasifr sc tega. kar vam moram povedati!"" ..Govori le — govori." silim va-njo kakor divji, ,.g »-voli: — kje jc gospa?" ..Oh. gospod' še včeraj zvečer je bila 'ukaj. Pied jutrom pa je zginila -- pob« gnila jc s tem gcidiio B-cem.* ..Kako. pobegnila je?" zavpijem. Ta beseda mi je bila strela z jasnega. Stemni so mi pred očmi. zgiudim se kakor inertev." Groza inc jc obhujala. ker mi jc ubogi doktoi povedal to prigodbo. Začel sem se bati za-nj. Itudi čicu mu je oblila bledi obraz, temno oko mu zuiskrilo, kakor jagode so mu padale solze iz oči. Strastno me zgrabi zu r »k «, vpre na-mc pogled in globoko zdihue. Poznate-li večega nesrečnika, kakor sem jaz?" me vpraša. Nisem mu mogel odgovoiiti; oci pu so mi solze zalile. Videl je, kaj čutim. I bogi um/. Tebi je pač seme kmali sad rodilo, ki si ga sejal sam po svojim polji. Oh, nevera ti je uzela zvesto žcii<»! Z nevero si ji scrcc ostrupil iu spodkopal blagor svojemu in iijcncmi: življenju. Bog nam hodi milo-iljiv! Serčno sem mu -ti-nil roko in čakal stertne nad toliko nesrečo, da zopet začne. ..Nisem še na konci, moj mili gospod!" povzame..... čez nekoliko časa. Poterpiie nekoliko z menoj, naj si iu težki kamen odvalim s sercu. Se| sle duhoven in \idim. du imate poterpljcnjc z menoj. Kes du. sejmi ga je tudi treba. Morate me poslušati do kunca." ..Kaj sc je godilo nekoliko dni z menoj, gotovi sum ne morem vediti. Kar vem, to jc le »oliko, da sem bil iz uma in du sem sc po dolzih. strašnih bolečinah prebudil \ blaznici. Roke in noge so mi bile priklenjen«; k p »štetji Stermo sem gledal okoli sebe. ali ko sem \idil stene gole iu sobico prazno, zbiral sem ioisli, toda nis«»n» s. vedel no sviovati ne p »m iguti Za« u !« nju sem /.ukrit.il ..Kuj pa se g.idi z menoj'' Kui zu-1 rijdjejo >:utu. odji raje se. iu notri stopita dvu mo/.u. Ilden nju. pnjaz.fi g«-; !.!. me pogleda bistro iu plimo /,a ioko Diugo mi je p .iozil ua čelo in veselo pomigne tovar-u. Jaz g-i jumem izpiu-evu'i, pa znal sc jc ogibati mojemu popraševanju. Dolgo « asu je ostul pri meni, zadnjič pa je ukazul, naj me opro-tt \ciig Zapoved se jc precej dopolnilu. Napil sem se neke pijače, ki so mi je duli. in terdo spanje mi jc zatisiiilo oči. To je terpelo. kakor so mi pozneje pruviii, Idczo 'JI ur. kui sem tiho spal. Prebudivši se. čutim, du mi je nekoliki lahko. Misli sc mi jamejo iasuiti. I.jubcznjiva >kerb i.....Irc- ga iu skušenega zdravnika j»* bdela nad menoj iu kreiul sem od dne do dne čezdulje bolj!" Cim boli sc mi jc povračevalo zdra\je. tim jasnejši iu strašnejši sc mi je temni obraz moje brit k*- o-ode pred oci. \lisei ua-iijo. ki jo ljubil, na tovar.-a. ki sem mu jo zaupal: — njegovo izdaj-'vo. :t'-gova ne/.vestost, li - tu. beg. - to bi m' blo s!\'»r«-j v »v < "«tia, drugi 23 let. Bilo je ravno v petek po Vnebohodu uašiga Zveličarja, prideta v neko go-stiluico v Z— na Dolenskem in vprašala kerčmarja, če ima kaj jedila. Kerčmar pravi, dc pripravljeniga nima nič, dc pa hoče kmalu kaj napraviti; starji pa se oglasi in reče keremarju, de uaj njima mesa al pa klubas da. Tode na te besede kerčmarja sveta jeza popade iu z ostrimi besedami odgovori: Kaj danes - v petek "čta mesa in klobas? „ Pes v petek meso i u klobase je!*' .lest pa za živiga človeka nimam v petek mesa in klobas! Te besede so segle mlajsimu faiitinu globoko v serce; berž poprosi raz-sardeuiga kerčmarja, de naj jima kuj postniga napravi, iu nikdar več mesa v petek okusil ui od tistiga časa. Bil je namreč po slabih tovaršijah tako zapeljan, dc nobena reč mu več greh ni bila. Tako ima vsak kerčmar dosti priložnosti, svojiga bližnjiga posvariti in od greha odverniti, ako hoče. Drugi kerčmar je pa v našim kraju, ki nikomur cez potrebo vina ne da; ce ga tudi naj veči prijatel prosi, ne dobi ga. Al zavolj tega ui nič ubožniši, ampak žegenj Božji je očitno nad ujim, ima vsiga v obilnosti , veliko več kakor drugi kerčmarji, kteri ves dnar iz revežev izlečejo in pijanost podpirajo. K. z D. iPopotni spominki• Romanje k sv. Kervi v zgornjem Gorotana. V častil ni spomin š t i r i s t o 1 e t n i c e slavne ljubljanske škofije popisuje Jož. Levičnik. (Dalje.) Ozri se najprej k podnožju! Večuo zimo ugledaš, ki ima lu svoj neminljivi, svoj neprestani doin. Pa še kakšen dom? Vsa dolina tje do podnožja Zvonikovega in ua desno gori — ua širjavo okoli ene, na dolgost pa svoje 3 do 4 ure razprostirana — zasuta iu napolnjena je le ene korake pod taboj z večnim snegom in ledom; vso pregledaš hkrati — in to ti je „pasterični ledenik." — Od kod njega začetek? Nekdanje čase — pripoveduje stara narodska pripovedka — pokrita je bila globoka dolina tu pod nami s krasnimi travniki iu senožeti; zeleuemu baržunu enake trate razprostirale so se po nji. Neko nedeljo pa sosli so se k soinnju na njenih livadah gorjanci vsih treh sosednjih dežel, Solnogradčani, Tiroli iu Gorolanei namreč, in ne da bi praznovalo prešerno ljudstvo dau Gospodov v pobožnosti in molitvi, so ga preživeli v plesu, petju in razuzdanosti. Pa glej ! glave Velikega zvonika in njegovih sosedov zavile so se v černih megla obleko; strašili blisk iu grom je prignal od neba tolike nalive dežja, da so vreli celi potoki od vsih gora ter hipoma potopili oskrunjevavce dneva Gospodovega v tamuo globočino naraslega jezera. Ze so hotli predreti raztogoteui valovi meje sosedujili dolin in potopiti tudi ue-dolžne tam živijoče stanovnike; al čuj! — perst Božji migne — iu s terdimi vezmi mer zlega ledu vklenjeni so bili ua večno razserdeni valovi, vtonjenci pa spremenjeni v kipe belih prikazen. In bodisi ravno tudi vse to le pripoved ali basen, — ne morem ti vender, dragi spremljevavec, dati boljše podobe iu prilike o pasteričuem ledeniku, kakor če ti rečeni: misli si pred saboj viditi morje, ki znemirjeno od hudih neviht žene strašne valove, iu vsi li so v enem hipu — zmerzuili. Vzdiguje se ta ledeni val za valoiu; sneženi grič za gričem; lisučero spok po 20 do 30 sežnjev globokih zija ti strahovito nasproti iz luninih višnjevih žrel, po kterih dnu bobnijo iu šumijo raztopljevani iu zopet za-merzujnči viri. Tudi kalna Bela se tukaj v ti večni zimi sporoiiujc. Nima li potem s popolno pravico tega imema ? ~ Ne misli pa, moj dragi, da one 20 — 30 sežnjev globoke ledene spoke, o kterih sem ti ravno govoril, segajo do dna ledenika. O nikakor ne! Okoli 128, zapiši okoli sto osem in dvajset sežnjev debelo je nasutega tu snega in ledu; tako razsodbo pokazale so mere lanskega leta. Brez Božje posebne naredbe tudi do poslednjega dne ne bo skopuil. Če toraj napuhnez iu nečimernež sveta misliš, da si kaj, pridi sem iu pregleduj ta mertvaški pert, v klerega je cela okolica zageriijcua; — pregleduj zimo, ki ima tu svojo večno stanovanje; preudarjaj otožno tihoto, ki tukaj vlada in spoznati boš prisiljen, da si ubožen červiček zemlje, da si prah, da si naj manši nič.--Oziraj va se še dalje v tem čudnem kraji. K levi ali jutranji strani kmal doli nagiblje sc zgornji stermec ledenikov k urnemu padu. Led, ki se nagibljujoč lomi, uapravija stermim skalnatimv . kjei .no besedo Božjo oznanovali sam Višji I • juM;.i*i-«e škofiji*. Govor je liil od vei«*, namreč: a) 4i*»\ • i. .t i*ap*-Lii*t* k\*-:i vpiašaii***: ..kaj p:i potem?" in b) i »i: •» • !.;-*<... siku llobio hvalimo, budo storim-i; • I«• v e k m.t pi «*>!«» voljo, sicer bi ne bil človek : Ijota zverina terga. •!«•*!•» s,- nasiti, ali človek, kedar pot vere zgreši, divja tli tle. da sam sebe ugonobi; — brez vere jc nemogoča ljubezen d«» b!i/njega; — človek brezbožen si je sam sebi '•••g: cl.ivtka napeljuje k veri njegova lastna nezmož-i.o-i itd. Svetoval bi učenim, naj bi hodili posluša glas svojega Višjega pastirja, kajti tako temeljitih in tehtn.h do-k r/.ov . t/t i-Itumli v tako domači, vsakemu tudi ncučtiicmu ia/nmlivi l»«-eifi ni slišati po šolah posvetnih modrijanov; kdor koh »« /tii prepričati iz lastne skušnje, pritegnil bo »iiorio **tsc*laio. in ne bode mu žal. ako si odkiušj neka; časa v ia l.amei. It*« nu raj se t.»-le: Ako jc svetna veselica vredna, da s* . k**lik* bolj v tedna je ta zgodovinska slovesnost, ki '*• . ,M.j olii..o:a cerkvri.i znata) in obsega toliko po lučlji-v»g,» /antene.a n neucih strastnikov bo vendar le malo. Po knjigi naj sega, kdor le premore. •) Takim veljavnim glasom vkljub se pa vender v graškem ..Tele graf-u" 23. vel. serp. t. I. nekdo čez ravno imenovano knjigo močno repenči. ker žal mu je, da ni gosp. pi-avec S|omsek-a kakor grešnika ali celo kri\ičnika popisal, pečo ga. češ. da je rajnega presilno povzdignil. ..dass er sich den Mann zum llelden fiir scine Kcder und Tinte ausersehen. ilin al< einc liclitumllortc Krschcinung liingestellt . seiner Scliattenseiten ganzlich vcrgcssen. . . . ilin seines Vlenscheniliums entkleidet babe." Zraven tega tudi osebnost g. pisavca psujc. da je pisal ..in vulkaniseher Licbcskraft. .. . mit Lcidenschaft . . .. sicii in ein tiottertlium liineinpbantasirt, .. . durch Apoihoosen die W a li rite i t verlelzt." in šteje mu za ne vem kako pregreho, da je življenje popisoval ..mit gliihender IlegeNtcrungd t je jozetiiiizcm. tebronianizem. afterpolitiko i. t. d. neusmiljeno bičal} učita mu. ..dass er eine gar liolie Vleinuug von >icli babe" i. t. d. . . . I kaj vender reveža tak** bode. d» >e jc čez mertvega škofa v grobu spravil? Kranj ri v lavantinski škofii. — m I a d c n s n i c a napravljena, d u h o v š-niea gojena po Slomšeku. to so nar hujši ž'»i • c. Pravi, da jc Slomšek pri tem domače duhovstvo zanemaril, da so kaplanskc stanovanja take. da bi občutljivi človek še živine vanje nc de val; govori rum ..allgcmcinen Spital der l.avantcr Oiiizese" itd. koliko jc na tem resnice, bodo ondolni gg. vedili. mi samo to pristavimo, kar jc slehernemu očitno, namreč: da pri tem ..allgcmciiicm Spitale" lavantinskega duhovstva mert-vije v llanici. ki jili vse /redoma dobivamo, niso v primeri obilniši meni družili škotij. naj berže jih je še manj. Tudi je vsemu svetu znano, da ravno Slomšek jc lavantinsko školijo in semenišč tako vravnal. ondotne šole tako vzdignil, da mu jc bilo poslednje leta čezdalje manj družili diecczanov sprejemati potreba, in lavaiitinska škofija jc ravno po njem v vrakem oziru toliko veljavo dobila, da je zdaj malo nji enacih Zasti .in pisavca tega zivljcnjopisa pit bodi rečeno, da je on sam Štajerec. tedaj iz ljubezni do Kranjcev menda ni ranjcega v prezir >iajctcev odveč in zoper pravico in resnico povzdigoval. Razgled pa keršanskem svelu. Judovstvo ua Dunaju. „\Viener Sontagsbl." piše, da se Dunaj čedalje bolj v judovsko mesto sprcmenjuje; prav veliko štacun, ker so judovske, je bilo ob znanem judovskem velikem dnevu zapertih, lako da so marsikteri dunajski tergi iu ceste imele nedeljsko podobo, občenje po več ulicah je bilo čisto prctergano zavolj velike množice judov, ki so hodili v tempeljne in iz ternpeljnov. V nekterih dunajskih statistikah je postavljeno število na 15,000 ali še manj. Po cenitvi ljuili pa, ki judovske stanovanja iu njih prcbivavce kej bolj natanko poznajo, prebiva k manjšemu 60-70.000 judov na Dunaju. Vzrok, da judje germe na Dunaj, jc pa ludi lahko najti. Dunaj je judovski Dorado. Moč pojudovavnih, Cerkvi sovražnih listov tlači očitno mnenje, da prav veliko Dunajčanov očitno vse drugač govori ojudili, kakor pa misli. (BI. a. Tir.) Angleška velika holmarica ,,Times" je napolitan-skcga kardinala Kiario Sforca obrekovala za nalispancga velikaša, ki živi v vsem blišu, sladkosti in obilnosti. G. J. Bovvver. zbornik angleškega parlamenta, pa je „Times-am" še tisti dan pisal, da to je nezmerna pomota, ker kardinal je ravno nasprotno unega, kar so ..Times" gobezdale, — on je namreč mož svetega iu zatajcnega življenja ; akoravno je velikaškega rodu (familia principesca) , je bilo vender njegovo življenje pravo mertvenje, posvečeno ubogim, bolnim in užaljenim. Ko je bila v Neapeljeuu kolera zrojila, je kardinal zavolj zdravja bil iz doma; kadar pa to zve, se verne hitro k svojemu ljudstvu, prebije dni iu noči po bolnišnicah z nevarnostjo svojega lastnega življenja, deli z naj veči blagoserčnostjo duhovno in telesno pomoč. Ka/.dal ja vse, kar jc imel, potem je prodal vse, kar jc imel kake vrednosti, in poslednjič je na svoje poštenje naposodo vzel dnara, tako jc bil ob koncu kolere sam v nar večem pomanjkanji. Njegova junaška ljubezen mu je zaslužila primek sv. Karola lioromeja Napolitanskega. — Kako pa zdaj sar-dinska vlada s tem možem dela. je znano. Tako svet plačuje : S ješ ni ki, j a belka in lesnika. I.aški škofje so une dni nekaj pohušjljivih časnikov, med njimi „Giornalc di Verona". očitno prepovedali in prepoved sc jc po vsih cerkvah brala. Percgo, vrednik imenovanega dnevnika, je bil nato silno razdražen, ter je tolikanj pijaučeval iu po kerčmah, kavanah lomastil, da sc jc ves ušemii. Iztreznivši se hoče kovati spis zoper škofovo prepoved, bil jc pa zopet tako nadelan z močnimi pijačami, da ga mertud zadene. Zdravniška pomoč ga zopet k zavednosti spravi, iu naj pervo njegovo djanje potem jc bilo, da je iz lastnega nagiba za duhovna prosil, kteremu jc slovesno zaterdil, da hoče umreti ko katoličan in spravljen s sv. Cerkvijo. Prosil je mil. škofa veronskega za zamero, l'a tudi menimo, da jc zadnja doba. naj za vselej izmed nas zginejo tiste malo narodne in našim nasprotnikom prav drage psovke: ..Ti si Kranjec, ti si Štajerec, ti Korošec, t-ič, Ipa-vec" i. t. d. 1». k. pa poznamo ko součenca prav popolnoma; zastran njegove izverstnosti vse skozi v nravi in študijah bi zamogli veliko govoriti, ako bi se ne bali ga žaliti: le samo, ker mu uni poredni spis ,,\venig Talent zur Geschit9chreibung" očita, nc moremo zamolčati. kar mu jc ravno zgodovinski profesor dr. Kickci'. ki sicer ni prazne hvale sejal, ob koncu spraševanja v osmi šoli napovedal. On namreč, ki je bil skoz dve leti v več tvarinah njegov učitelj. mu je pričo vse šole rekel: ,.Sie uerden cine Zierdc des Stande? sein, \velchen i m mer Sie sich \viihlen.*' To smo slišali na svoje ušesa, in moramo spoznati, da skoz več kot dvajset let nismo nikoli o njem drugačnega glasu slišali. To vemo, da jc resnica in nam ne bode britko. ko bi kje tudi na nas zato letele pšicc von vulkanischer I-ie— beskraft. Apotheoscn i. t. d. Vred. želel je, uaj bi prišel k njegovi bolniški postelji, in pred pričami je preklical iu za zamero prosil za vse dano pohujšanje, obnovil je te čutila večkrat v svoji kratki bolezni, prejel ss. zakramente in umeri 14. u. m. pričo spovednika v 32. letu svojega življenja. Spomina vredno je. da Perego-ta. ki je škofovo prepoved zaničeval iu jo menil s sovražnimi spisi v nič djati, je bolezen napadla v dan, ko je bila prepoved razglašena, in pa v trenutku, ko jc zopet hotel zoper njo pisati, — in (o hudo ga jc v 48 urah pod zemljo sprav ilo. Percgo, ki je večkrat zasmehoval znano knjižico ,.Casi, clie non sono časi" (primere, pa vender ne primere I. je po tem takem sam postal „casus, qui non est casus" . .. Kreimav-rarji, ki duhovstvo čertijo kakor h.... f, so precej zagnali, da so mu jezuiti zavdali; toda hitro se je zvedilo, da Pc-rego 6 poslednjih dni ui nič več spal. od večera do jutra je močne pijače hlobotal, iu šesteri njegovi zdravniki so bili tako edinih misel, da sc je s pijačami končal, dasejim jc odveč zdelo, inerliča preiskovati. I.e na povelje dcržavuega zavetnika so to storili iu v nar veči zamerzo freimavrarjev niso našli v želodcu nič, v možganih pa vodo. kar jc vse laži in obrekovanja vraduo razkadilo. — Besede „v pojas-njenjeu, ki jih jc bil spregovoril g. M. v ^Danici", poslednja „Torbicau omajuje, pa tudi sumi, če niso bile kje pisane „in mandati*.** Ker je ravno ta sum nekdo sprožil v „Nar. Nov. ,u torej naj zavoljo čast. občinstva povemo, kar dobro vemo: da unc versticc so bile pisane le sama in edino „iu maudatis** couscictiac et veritatis. Zastran pesnikov, spisov itd. jc zuaua „Daničina" misel iu pot, ki jc tudi g. Maruova, in vsih, kterim je */.a pravo omiko iu za blagor mladosti mar. Bog daj nam vsim, kerniti pisateljski voz tako, da koga poti pot ue zapeljemo, iu da hi se nam kesati in kisati nc bilo treba. — V Poti ob uar bolj jutranjem krajcu Ceruega morja menijo neki llusi v prid ter-govstva in mornar-dva napraviti pristav ali loko, ki nai si bode kakor druge Bcncdkc, tergovišče za menjanje kol-hiških in kavkaških bogastev z evropejskimi izdelki. Kavka/, bo dajal les za tergovsko brodatstvo, ki meni skoraj v uuih vodah vstati ... Naj bo Rus človek in katoličan, potlej mu ue zavidamo, ako iiiu jc drago zidali tudi novi London. Pariz ali Naukiug. — Ranjki dr. Flir, vodja v avstri-jaiiskeui sprejmišu v Kimu. čverst iu pošten tirolee od pete »lo glave, jc pisali. 1857 svojemu prijallu na Tirolsko imel nečedno zavezo z žensko in ji jc obetal, da jo bo vzel. berž ko bo njegova žena mertva, in to da sc bo kmali zgodilo. Cele tedne jc nosil seboj arzenik (hud strup} iu jc stregel po vgodni priložnosti. Mož iu žena sedeta večerjat, juha se ravno da v sklcdici, kar jc poklicana zcua iz sobe. Berž berž natrese hudodeluik arzenika v juho. Pa tndi moža uckdo ven pokliče. Zcna se pred njim verne k jedi in najde dve mertvi muhi v svoji juhi. Muhi ven verže, gujusi pa sc ji to juho jesti. Misli si: mož nične ve, da ste bile muhi v jedi. Premeni toraj sklcdici. Zdaj je ona moževo juho; on pride in jč — juho svoje žene. Kmal kmal sc jame skazovati strupna moč, iu s stermenjem sliši mož, da ste skledici preinenjeni. Spozna svojo hudobijo, zastonj je bila zdravniška pomoč, spove sc še iu — umerje. ... Zapišite si to v svoje zeleno in černo serce vi vsi, ki drugim jamo kopljete! — Kavno ta verli preveri i gospod to-le piše: Med „quarantorau ( lOurno očitno molitvijo pred sv. K. Telesom) sim vidil posebnega moža. Kaplan iz „S. Lorenzo iu Damaso.u nekako 44lctnik. po imenu Nina, vsak dan ob 4 mašuje, ob 5 zjutraj pride v cerkev, kjer je ravno sv, K. Telo očitno izpostavljeno, prekleti v srajčici (korctlji), Ic redkokrat slone, ves ljubi dan pred altarjem blizo do 10 zvečer, ker takrat nekteri družniki sv. K. T. pridejo, da čez noč premolijo; ..adoratore per-petvou (vedili molivcc) gre potem domu iu vžije potrebnega živeža. Tako živi žc devet mescev. Ktcrikrat sc mu obličje žari v mladostni rudečici; sicer je bled in medel. Vcndei pa je veselega in kratkočasuega obnašanja. Napravo zeli